Naše višje šole. IV. Videli smo, da Slovenci nimamo niti jednega gimnazija, niti jedne realke, niti jedne meš6anske šole, do6im imajo Nemci teh šol na preobilje; pa6 pa pla6ujemo mi za vse šole večje ali manjše odstotke (za deželne šole dobro tretjino), za katero 6ast se Nemcem moramo dati psovati in zaničevati, sploh s seboj ravnati tako ošabno in surovo, da se 6lovek z zdravim srcem zgraža. Prišli pa smo tudi do spoznanja, da manjkanje pogovorjenih slovenskih šol za narod naš pomenja toliko, kakor po6asno a gotovo smrt, in da  nam je, 6e se ho6emo ohraniti, odločno stopiti na noge z zahtevo: «Šol nam dajteN Nadaljujmo svoje razmatranje! Poglejmo si ueiteljišča. Kar veleva zdrava paraet, to za Nemce nasproti Slovencem nikdar ni veljalo in tudi sedaj ne velja, najsi bodo budalosti, ki jih po6enjajo Se tako gorostasne, njih dejanja Se tako surova in krivična. Le raz to motriš6e je mogoče razumeti, da je tudi šola, ki vzgaja one, ki naj vzgajajo in u6ijo slovensko deco, torej u6iteljišče v Mariboru nemško, čisto nemško. No, radi lepšega učitelj veronauka tu in tam da kako vprašanje v slovenskem jeziku, na katero slovenski u6iteljiš6nik odgovori slovenski — 6e zna, kajti razlaga se nemški, drugo pa je vse nemško, kakor da bi bili u6iteljiš6niki namenjeni za Berolin. Da se slovenski jezik slovenskim gojencem predava po štiri ure na teden, kot predmet, za to je bilo svoje dni treba hudega boja, ali ta od vlade podeljena milost kratko in malo ne more zadoš6ati z ozirom na mero, v kateri iraa slovenski učitelj, ki naj u6i vse predmete v slovenskem jeziku, tega znati. U6itelj ljudske šole naj ve, kako se slovenski imenuje ta in ona rastlina, živalica, kamen, fizikalna priprava, ta ali ona snov, kako se pravi v zemljepisnem oziru temu in onemu, kako se na pr. imenuje ta del cveta, kako oni, kako ta del stroja, kako oni itd. ali o vsem tem v šoli, v koji se je «pripravljal» za bodoči poklic slovenskega u6itelja ni slišal nič; pač pa se je moral vse to natanko u6iti nemški, dasi sam ni vedel čemu. V onih štirih urah, ki so odmerjene slovenskemuL; jeziku kot predmetu, si učiteljiš6nik ne more prisvojiti dosti znanstvenih izrazov raznih strok, kajti v teh urah se ima pred vsem nau6iti slovenski jezik pravilno govoriti in pisati, priučiti se raznim spisnim vrstam in pridobiti si pregled razvoja slovenskega jezika. Da bi pa ostali slovenski profesorji, kolikor jih je, dajali slovenskim gojencem pomniti zraven nemških izrazov tudi slovenske, to ima le navidezno vrednost. Prvi6 so u6iteljiš6niki sploh, slovenski pa še posebno, ker imajo po 4 ure na teden več, z u6nimi urami in u6enjem itak preobloženi; drugi6 se posamezna slovenska beseda, ki se nemškemu predavanju pritakne, takoj pozabi; da bi znanstveni izrazi ostali, bi se moral ves predmet v slovenskem jeziku u6iti; in tretji6 bi bilo podavanje samih znanstvenih izrazov tudi radi tega brezuspešno, ker je jeden prof. dolo6enega predmeta Slovenec, drugi trd Nemec; Slovenec bi iraenstvo lahko podaial, Nemec ne; Slovenec ga, recimo, v prvih letih zahteva, Nemec, ki slu6ajno pri zrelostnem izpitu izprašuje, zopet ne. Kar se pa ne izprašuje in klasifikuje, s tem si dijaki, kakor je znano, ne belijo glav. Vlada se pri nastavljanju profesorjev za mariborsko u6iteljišče na znanje slovenskega jezika ne ozira ni6; seveda ne; čemu tudi, 6e je zavod nemSki? In tako pride, da za slovenske šole prav za prav noben nov u6itelj, ki ostavi m ariborsko učiteljišče, in 6e tudi z najboljšim spri6evalom, ni sposoben. Kar se ti6e praktične slovenS6ine, zna sicer v neki meri pravilno govoriti in pisati, toda le v okvirju n ajnavadnejšega, vsakdanjega besediš6a. Kako hitro pa bi se naj pogovarjal v tej ali oni zn anstveni stroki, manjka mu besedij. Kdor pa nima, ne more dati; in zato tudi ljudski u6itelj, izhajajo6i iz u6iteljiS6a raariborskega, slovenski deci tega ne more dati, 6esar bi bila v smislu pravega, t. j. prosvetnega in napredujo6ega narodnega življenja potreba. Do6irn se u6itelj sam poslužuje nemš6ine, 6e ho6e v katerisibodi re6i znanstveno govoriti in se v svrho nadaljne izobrazbe v raznih strokah navadno rajši poslužuje nemških knjig, manjka otroku besedij, da izrazuje, kar je po nekoliko natan6nejem naziranju doznal. Tako narod ne more napredovati, tako narod od dne do dne bolje hira, in rana smrt mu je gotova. Narod, v kojem razne panoge znanostij ne poganjajo in rastejo, tak narod ne živi, ampak umirajo6 čaka rešilne smrti. Tako u6i zgodovina, in katere posledice so imeli isti pogoji doslej brezizjemno, bodo je tudi imeli pri narodu slovenskem. Naš narod edini ne bode tvarjal izjeme; tega ne pričakujemo. Treba nam je torej neobhodno slovenskega učiteljišča. Zakaj Nemci nimajo slovenskih ali madžarskih ali laških u6iteljiS6? Ker dobro vedo, 6esar je narodu treba, nas pa hočejo pokon6ati. Da, da, na tak na6in se pokon6ujejo narodi; treba le 6itati podrobno zgodovino, pa se ve. če je uže to, kar smo opisovali, gorostasna budalost ali prav za prav nečloveška zlobnost, še vendar mera dolgo ni polna. Slušajte! Učiteljiš6nik dela po zakonu koncem četrtega leta takozvani zrelostni izpit seveda v nemškem jeziku in je usposobljen za nemške in slovenske ljudske šole. Sedaj sme služiti Ie kot začasni u6itelj oziroma podu6itelj brez pravice do pokoinine. Čez dve leti sme se pri posebnih komisijah oglasiti za drugi, zadnji ali takozvani izpit u6iteljske usposobljenosti, vsled katerega se mu plača nekoliko zviša, postane definitiven ter dobi pravieo do pokojnine. Ta izpit pa mora učitelj, ki ho6e služiti na slovenskih šolah narediti na pol v slovenskem, na pol v nemškem jeziku, in sicer ga dela tako, da dobi iz vsakega predmeta nekoliko vprašanj v slovenskem, nekoliko v nemškem jeziku; odgovarjati se mora v tistem jeziku, v katerem se je vprašanje stavilo. Sedaj bi naj znal slovenski učitelj izražati se v vseh znanstvenih strokah v slovenskem jeziku, naj bi torej poznal slovensko znanstveno imenstvo natanko, kakor nemško. Kje naj mladi u6itelji to vzamejo? V knjigah, ki so njim rabile na u6iteljiš6u, ga ni, ker so nemške, novih, slovenskih knjig kupovati pa njim pi6la plača ne dovoljuje. Sicer pa vlada od 6loveka nima pravice zahtevati, 6esar mu ni dala, kar mu je zlobno pridržala. Kaj tacega je pač edino le mogo6e pri Nemcih, ki bijejo v obraz vsaki pravi6nosti in vsaki zdravi pameti, da le germanizujejo. In ta krivica prakticira se, kakor da bi bila najvišja modrost in najblažja dobrohotnost, uže leta in leta. Vsi klici in protesti so bili doslej zastonj, glas vpijo6ega v puš6avi. Nehote usiljuje se še premišljajoeemu cela vrsta nemško pametnih misli. Kadar mladi mož naj postane «zrel» za u6iteljevanje na slovenskih šolah, takrat mu ni treba znati izraževati se slovenski v raznih strokah, pač pa, kadar ho6e postati ^sposoben!» Nadzornik pa ne zahteva od njega prvi dve leti ni6 manj, nego pozneje! V Celovcu je Se slabše nego v Mariboru, v Ljubljani utegne biti nekoliko bolje. Doslej smo govorili o tem, kakšno učiteljiš6e Nemci Stajarskim Slovencem privoš6ujejo. Ali poglejmo, kako se s porao6jo slovenskega denarja sami oskrbujejo. Mariborsko u6iteljiš6e je torej nemško, zraven njega skrbi za porast nemškega u6itelistva dvoje državnih u6iteljiš6 v Gradcu, raoSko in žensko. Da je nemških u6nih sil za ljudske šole mnogo več nego treba, da je slovenskih pomanjkanje, to jih ni6 ne skrbi, to jim je ravno vše6, kajti Nemci silijo na slovenska tla in deželni šolski svet je na vse možne na6ine podpira. Dosti primerov, da je nastavljena na slovenski šoli taka u6na mo6, ki je izprašana le za nemške šole. Katerega slovenskega mladeni6a naj tudi veseli posvetiti se u6iteljskemu stanu ob takih narodnih raztnerah in ob plači slovenskoštajarskih u6iteljev, ki je mnogo slabSa od one nemških? Zdelo se nam je potrebno, pomuditi se pri u6iteljiš6u nekoliko dalje, ker se nam zdi izmed vseh Sol, ki so v naSem 61anku na vrsti, za ohranitev oziroma oživljanje naše narodnosti prvega pomena. Kajti ves nemški pritisk na naše Ijudske šole ne opravi ni6, 6e u6itelj za blaginjo naroda slovenskega gori in je svoji nalogi kos. Vojsko našo z Nemci pa bo odločil boj za ljudsko šolo. To si dobro zapomnimo! Zatorej: Slovensko učiteljiSče moramo imeti!