Št. 59. I V Gorici, v soboto dne 23. julija 1904. Letnik VI. Izhaj.-i vs.i torek hmobotoob 11. mi jm-dpoldMC /.a rnesto tcr oL It. un pop; za dežolo. Ako pade na ta dm>v;i praznik izide dan prej ob 6. zvcler. Staue popožti prejoinan ali v Gorici mi dom poäiljaii celok-tiioB \, polletrio 4 Km četrlletno 2 K. Prodiijasi' v Gorici v to- bukarnan Schwarz v Solskih ulicali, Jftlleräitz v Nunskih ulicali m Le- ban na Verdijevein tekaliäöu po 8 vm. GORICA tVečerno lzdaiije.) Ureriništvo in upraynlätvo se naliajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po pelit- vrstah in sicer ako se tiskajo,l-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako so večkrat tigfcajo, raču- nijo ae po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Maružič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Zakaj propada in je že skoro propadla sviloreja? l. V prejänjih časih je bila pri naa sviloreja zelo razvita in je donašala de- želi lep dobiöek. V oböe je računil naž poBBBtnik na svilode in trgatev. To sta bila dva činitelja velike važnoati v go- spodarakem oziru, ki ata ^nu donašala leto za letom veöji ali manjši, a gotov denarni dobiček, na kateri je amel ra- čunati. Oaobito je veljalo to za sežunski, goriški in gradiščanski politični in za ka- nalski sodni okraj. Dandanes so se razmere temeljito preobrnile, posebno v slovenskem delu naše domovine. Kako je z vinorejo v naših krajih, o tem nimamo namena da- nes pisati; zaznamovati hočemo le dej- stvo, da je sviloreja v slovenskih okrajih skoro popolnoma propadla, in navesti glavne vzroke te ohžalovanja vredne isti- nitosti. Prvi ndarec prizadela je sviloreji znana i> sviloprejk pebrina ali pe- zavica, ki je vničila skoraj redno vse zadevne nade naäih poaeatnikov tik pred trenolkom, ko bo ae zaöele Bviloprejke zabubovati ali zapredovati. Kmet je imel trud in delo, a naposled je moral vreöi vea pridelek na gnoj. To je marsikaterega poae8tnika ozlovoljilo, tako,da je svilorejo opustil. Po Pasterjevem satovitem semniöe- nju Be je tej nepreliki skoro popolnoma T okom prišlo, in dandanes sme računati vsakdo, ki se bavi racijonalno s svilorejo, na ugoden konečni svilodni uspeh. Toda med tem je zaöela padati cena svilodom tako, da ae posamezniku ne iz- plača trud, baviti se s svilorejo. Res je, da traja intenzivno delo pri tem le malo tednov, vendar pa je zvezanih ž njim toliko neprilik, da se sviloreja ne izplaöa, ako ne dobi svilar vsaj 250 K za kilo- gram tako zvanih živih svilodov. Nekdaj ao prodajali naši rojaki stari sunt po 2 do 3 goldinarje, a sec""1 °e plačuje kilo- gram — vsaj v tem letu — povprek po 210 K. To je glavni vzrok, da propada svi- loreja, posebno v slovenskih okrajih naše grofovine. Na goriäki trg prinesli so letoB ljudje samo äe 54.000 kg svilodov. V oböe pa raste la prodnkcija v deželi, kar jaano kažejo tozadevni podatki, katere nabira goriška trgovska zbornica; a to le radi sviloreje v Furlaniji, fcatera se goji v vedno veöji meri, dočim je na Slovenskem skoro izginila. VpraSanje naötane, zakaj to, saj so pri nas krajevne in podnebne razmere jednake onim v Fnrlaniji? Razlogi za to ao različnh Prvič se ne peča Fnrlanija skoro niö s sadjerejo vsled izrednih tamošnjih gospodarskih odnošajev, dočim prizadeva pri naa sad- jarstvo mnogo trnda in dola in daja tudi lep dobiček kmetu. Dalje je izvestno, da so delavne moči na italijanski strani dosti cenejo nego na slovenski, kjer je poljska kultara intenzivnejäa, izdatnejäa in mno- govrstnejša od prve. GJavni uzrok leži pa vendar v tern, da se koncentruje svilo- reja v Fnrlaniji takorekoö v posamezne hiše. Tu je veleposestnik, ki ima obširno zemljiäöe, velike prostore in mnogo kolo- nov; on goji skoro za celo občino svilo- prejke v svojem prostoru, kar zmanjäuje ätevilo za to potrebnih delavnih močij, omogoči večjo pazljivost temu pridelku, sploh olajšuje — kakor lahko razamljivo — vse tozadevno poslovanje. Tam se redijo sviloprejke — recimo — od dvaj- setih unö semena skapno, doöira je pri nas ta reja razcepljena na 40 his, in v vsaki nisi sta potrebni dve skrbni, delavni moöi, posebno v zadnjem časn, da po- trebno delo opravljati. Umestno bi bilo radi tega tudi pri nas napraviti poskas skupne sviloreje za vaako vas. V to bi bilo potrebno seveda najprej primerno poslopje in primerna skupna priprava, najeti bi bilo potem primerno ätevilo deklet, izarjenih v svilo- reji, ter nabaviti skapno toliko semena, kolikor bi odgovarjalo množini v dotic- nem kraju nahajajočega se mnrvinega Ii8tja. čisti dobiöek bi se konečno razdelil med posestnike v razmeri oddanega listja ali perja. Seveda bi bila potrebna pri tem posebno v začetku tudi vladina pomoö, katera mora imeti velik interes na tern, da se ta vir blagovitosti v naši deželi ! zopet oživi ter da ogromne vsote, katere 1 romajo sedaj v inozemstvo za svilnate proizvode, ostanojo v državi. Ogerska izdaja v to svrho volike svote in z do- brim uspehoro; sviloreja je bila tam po- vsem izumrla,a boühj pridola Ogcraka na leto skoraj toliko svilodov kakor Avslrija. Izvestno je, da se najdejo nasprot- niki tudi tem nasvetom, Ceä, da je ne- varnost bolezni pri takem skupnem po- stopanju večja nego pri sedanjem sistemu; toda 8kuänja v Furlaniji govori proti tem ugovorom. Najboljo bi bilo — seveda — ako bi poskočile cene svilodom vsaj na tri krone, potem bi sviloreja zopet hitro oži- vela; toda uzroki tem nizkim cenam tičijo izven avstrijakih mej. O teh pa prihod- njič. D o p i s i. Iz gorlSkc ukolice, 14. julija 1904. —- (Konec). — Ti pišeš dalje: „V Gorici bi bili potrebni vsaj še trije otroški vrtci. Razredi bi morali rasti, ne pa padati. S äolnino bi m ne smeli stiskati ubogi stariši. Tak naprcdek je pa mogoö le takrat, ako se „Šolski Dom" postavi izven strankarskrga boja..." Torej vaaj še trije otroSki vrtci bi bili potrebni, In zakaj jih ni? Kpr nedoataja „Sol. Domu" potrebnega donarja, ker je tvoja in tvo- jega sodruga „volenarodna" politika od- vrnila od „Šolskega Doma" mnogo pod- pirateljev, ker sta ustanavljala različna, za do8edanje naše razmere nikakor ne- izogibno potrebna dru^tva tnr s tem trošila narodni denar, kateri bi bil na- rodu mnogo več koristil, ako bi se bil uporabljal za prvo narodno potrebo: za narodno vzgojo mladine. Ti sam pri- znavaš v gorenjih besedah to veliko potrebo ; namosto pa da bi ji skušal zadoBtiti, si je še prav akodoželjno pod kožo vesel, ker bi jo rad v svoje na- mene izkoristil. Čas bi bil, da bi enkrat nehal „slepe miši" igrati s to najvital- nejžo narodno potrebo. V „Soči" vedno vzdihujeä in obračaS proti nebu oöi, kako nedostatna da je vzgoja mestne mladine, zraven pa držiš roke križem, kakor bi hotel reči: Glejte, ljudje božji, jaz bi rad pomagal, ali ti ämentani „klerikale!u mi tega ne dovole. V tvojem „Simpf- lekaikonu" ni dovolj besed, da bi se ta tvoja hlimba po zaBluženju označila. Ali sta ti in tvoj sodrug vprašala koga do- voljenja, da si osvojita „Ljud. pos." in druga društva? — Ker pa vidiä, da zdaj tudi ljudstvo na deželi ve, zakaj so nista brigala za „Sol. Uom", skuäaj vsaj ti izvesti, po čemer hliniä v wSoči" toliko hrepenenje. Oe le misliä, da bi za osvo-. jenje „sol. Doma" ne dobil več za- dofttnega Stevila dobrovoljnih pomagačev kakor za „Ljud. pos.", pa uporabi bojni načrt, kakor si ga 8 sodrugom uveljavil proti „Slogi". Tej sta kot tekmovalno društvo ustanovila „napred. izvräovalni odbor". Dobro prijatelj, na noge 1 Ustanovl zdnj ti ,,v«aj Ae tri otroSke vrtcc44 in pa vsaj še euo ljudsko šolo, da bodo „razredi rastli, no - pad ali, in da He ne bodo s čolnino Btiskali ubogi starifti"! To ti pač ne bode delalo težav !• Denara tebi ne pri- manjkuje, ko meceä v „SoöiM vedno okoli sebe s tisoči, z miljoni. Pa tudi celo k nam na deželo se äiri govorica, da si postal neomejen gospod pri „Trg. obrtni zadrugi", pri „Ljud. pos.", pri „Narodnem skladuu itd. Na razpolago ti je lorej do- nara ko peska ! Ni ti treba drugega, nego potezo s peresom, in — stal bode v Gorici nov „Sol. Dom*1, katerega bodemo veseli, kakor smo starega. Nikar ne misli, da zbijam sale 1 Meni je ta predlog ve- lereaen, in upam, da bom čital v „Soči" v kratkem času tvoje mnenje o njem. Ako bi ntegnil pa ti nanj pozabiti valed mnogih opravil, te že äe podrezam in opomnim nanj. Skrbel bodem, da ne | zapade tako hitro pozabljenosti. ' „Sol. Doma" ne nasprotujemo ; vse naäe „nasprotatvo" je pasivnost. Tako piäeä v „SoöiM ätv. 44. Ob to tvojo iz- javo 8e je že nekdo v „Edinosti" izpod- taknil, vkljub temu je ta izjava toli „kunätna", da se je tudi jaz ne morem izogniti. Pasiven je nasproti kaki zadevi pae le on, ki se za njo niö ne briga, ki za njo nič ne deluje in ki molče trpi, da jo drugi pospešujejo, ali pa ji na- aprotujejo. Prijatelj, ali ai se pa ti doalej tako vedel nasproti wŠol. Domu"? Upam, da tiči äe toliko sramežljivoati v tebi, da bi se ne drznil postaviti se pred gorenje ogledalo. Roliko tvojega „najaktivnejäega" nasprotovanja „Sol. Domuw niso Bpravili v javnost že ti-le moji dopisi! In to ni L1STEK. Zavodna vzgojenka. Maloruski: Marija E. MarkoviČ. (Dalje.) Hodimo po glavnih ulicah, pohajamo po stranskih ulicah. Pa me vpraša mož : wNo, kako, Justina: Ali se čutiš, da si prosta, duäa?" In smejal se je ter mi irl v oöi. Bilo mi je sicer tužno pri area, ali ˇendar sem se naamehnila, in bila aem nekako potolažena. Trebalo je najeti stanovanje, kjer bl bivala- A denarja ni bilo. Odkod ga dob.ti? prodati ni bjlo kaj Ko sem 8la od doma, niaem vzela nič seboj. Pa aaj jtak n,sem itnela velikih zakladov: neko- hko srajc, dve spodnji krili, potem äe BkrhJ W"! in feozuh. Prej 'J ni bila n^nida. bl81,bilakaJnapravila,apotlej min.dalaveögospa.Nu^imisüm poj- em^pab , za dninoi P lujem se s Prokopom in ai j «ospoainje, U je ^ '^* «^ Pove,a Jej 8voj„ bedo in vpraäava I „Dobro", pravi, „öe bo denar, da- jala bosta na dan; a öe ne, pa vaju po- öakam". In preselila sva se k njej v koöo. 43. Najina goBpodinja je bila stara vdova — prijazna, ljubezniva in kaj zgo- vornal Pripovedovala je in pravila, pa vae o svoji neareöi: da se je njeno so- rodstvo raztreslo, poizgubil se njih rod in da je ostala sama na svetu — kot bilka na poljn. V enomer je zdihovala, pa veökrat tudi zaplakala. Tudi radi naju ni prelila malo boIz 1 Ko sva sedela z možem sku- paj ter govorila, pa jejela britko plakati. Še midva sva jo morala tolažiti. Pa je priäel moskal ter se otresel na njo: „Spet se baba kiaal" Njega se je zelo bala: niti ni iz- pregovorila ž njim, niti ga kaj vpraäala. „Kak ölovek je to na svetnl" reöe atara, „kako grozen in odljuden. Bog ga ukroti I Ali ni imel nikdar rodu, ali kaj? Bog si ga vedi !M Zjutraj sem vstala na vse zgodaj, pa sem ^la na dnino. Vraöala sem se ' nozno. V roki sem prinesla denar. Ve- Belo sera atopala v hišo. Še na potu me je sreöal mož ter mi stisnil roko, pa me vpraSal potihoma : „Ali si se zelo ntru- dila, Justina?" 44. Sedeli smo pri veöerji: moskal na klopi z lulo, goapodinja pri oknu, a midva s Prokopom na strani. Sedimo molöe, kar potrka nekdo na dari: „Zdravi bili 1" Be je oglaail za durmi. Bil je Nazar I Stopi v aobo ter stoji tu pred nam'; v zobeh je držal lulo — lasje so mu bili precej posiveli. „Bog dobro gospodinji in vsem I" „Bog povrni 1 Dobro doäel !" odvrne stara. „Odkod ai Be pa vzel, Nazar?" vpraäa ga Prokop. „Priäel si kot bi bil vzrastel iz zemlje". „Od koder dobri ljudje" . . . Moskal 8e obrne inpogleda na duri. „Nu, öemu se obraöaä, gospod mo- skal? Sami zvesti smo; ne boj se 1" Oni pa le gleda na okna in duri. „Kaj! Ali hoöeä mari loviti veter na polju? ... Saj vidim, da si tqdi sam slepe sin ... Nikar ne poskuäaj, ne uja- meä ga. A raj Si daj, da si zapalim lulo. Kako se vam vede tu?" vpraäa naju. „Pa pri vas tarn?" vpraäam ga. „Kako? Dajo ti na izbiro voljo: Ali vtopi se, ali pogiui!" „Oh, nesreöa in bedal" užali se gospodinja. Moskal si viha brke. „Pa stara doma?u vpraäam. „Živi. Ona trpi vse. Pozdravlja vaju". „Kaj pa pravi gospa o meni?" „Ehe, radi vaju jih je moral sliäati gospod. — „ Izgubili smo dva delavca!" mu je oöitala". V tem je povabila gospodinja na veöerjo. A Nazar vzame steklenilo izpod pazduhe in jo dene na mizo. „Pili bodemo — pravi — življenje je tužno. Zdravi bili !" „Kako žganje pa je to?" vpraäa moskal. „Bolje, napiti ae vode, nego pa lake vodke". „Kdor boöe, napij ae pa vode 1" reöe Nazar. „Zdi ae, da je žganje dobro", reöe meni gospodinja". (Konec pride.) niti desetina vsega tvojega naaprotstve- nega blaga, kar ga imam jaz zabeleženega v svojih zapiskih. Koliko tvojega dejan- stvenega nasprotovanja pa ni priälo niti T javnost! Kollko spletk, koliko zdražb, koliko hujskanja in äuntanja proti „Sol. Domu" T privatnih pogovorih imaS ti od razkola aem na svoji vesti, bi vedeli najbolje povedati oni, ki so imeli „sreöo' občevati a tabo v razkolni dobi. Cele knjige bi se dale napisati samo takih tvojih grdih, narodno-uniöevalnih dejanj. Naredil si paö slabega, kar si raogel. Ako si pa na videz vendar kaj odnehal, storil si to zarad svoje varnosti, ker si se bal, da bi Be vendar utegnile vaeh oöi od- preti in v tebi izpoznati, kar v resnici si: največja nesreča slovenskega naroda na Goriikem. Da, da, pri- jatelj, tvoja „politika" je že toliko do- zorela, da labko okusi nje sad, kdor hoče. Kdor pa je to storil, je tadi že sklenil račune tvojega ne-pasivnega na- sprotovanja „Sol. Domu", in rezultat teh računov se glasi: „Šolski dom" ima le enega prav agilnega in zakletega ne- prijalelja, in ta sliäi na ime Andrej Gabräßek. ______ A. K. Politiöni preglecL Clvllna llsta na Ogerskem. V 8ejah državnega zbora Be na- daljuje debata o poviäanju civilne liste. Poslanec Buko (neodvisna stranka) je govoril proti poviäanju. Predlagal je, naj ue toliko öasa, dokler ni ogeTdkega dvora, porabi za civilno listo doloöeni donar za Ijadsko Solstvo. Post. Racz (neodvisna Btranka) je istotako govoril proti pred- logi. Rekel je, da avstrijski cesar izkazuje občudovanja vredno polrtvovalnoat za Dunaj, dočim za Ogersko ničesar ne stori. Dunajski dvorni muzeji so vsled cesarjeve velikoduänoati svetovne važ- nosti, dočiin vladajo v budiinpeštanskih muzejih žalostne razmere. — Nadalje so govorili proti predlogi poslanci Ko- sauthove stranke Kecskemelhy, Ivanka in Gyorgypal. — Grof Appony si zelo pri- zadeva, da bi se opozicija odrekla na- daljnim govornikom. Daai je 8e zelo veliko proti-govoraikov prijavljenih, je prav lahko mogoče, da se debata vendar že zaključi. V Badimpešti je bil väeraj sprejet zakon o poviäanju civilne liste (vladar- jevih dohodkov) s 164 glasovi proti 66. Proti 8ta glasovala tudi grof Zichy in nekdanji ministemki predsednik baron BanlTy- Postava velja za čas od 1. janu- varja 1903 do 31. decembra 1912. Nova madjarska stranka. V Budimpeäti se je konstituirala nova Banflyjeva stranka. Baron Bansly je na- glaäal potrebo organizacije na deželi. Z i predsednika novi stranki je izvoljen grof Nik. Vezselyenyi, podpredsednika pa sta grof Degenfeld in posl. Ovazy. Slovanake vzporednloe v ŠlezlJI. lz naučnega miniaterstva se doznaje, da je isto pritrdilo predlogu, .naj se na »čiteljiaču v Opavi ustanove ceäke, na učiteljiaču v Tešinu pa poljske paralelke. Trgovlntka pogodba z Italljo. „Matino" zatrjuje, da so se avstro- cgerRki in italijanski komisarji konečno zedinili glede vinske klavzule. Iz viäjih političnih ozirov se je baje zagotovila 100.000 hektolitrom belega italijanskega vina za meäanje zelo znižana nvozna carina. Carlnska pogajanja med Nemčljo In Rusljo. Pogajanja med Wittejem in Bü- kwcm so dovedla do sporazumljenja, da Rusija sprejme minimalno carino na žito, dočirn je NemČija dovolila prometn ruske živine znatne olajšave. Te olajäave bodo tudi pogajanja z Avstro-Ogersko agodno vplivale, vsled tega je tudi na- pHČno Irditi, da bodo predidoča pogajanja Nemčije z Rusijo otežkočila sklenitev trgovinske pogodbe z Avstro-Ogersko. Ruskn-japonska vojska. Paje vendarle res! — V nasprotju k japon-kim zatrdilom, da Ja- ponci v noči od 10. na 11. t. m. niti niao napadli portartur9ke trdnjave. vsled česar tadi niso mogli izgubiti 30000 mot, so doäla zopet nova poroöila, ki z vao go- tovostjo zatrjujejo, da je japonska armada faktično ponoöi 11. t. m. navalila na Port Artur, a bila z uprav ogromnimi izgubami odbita. Poročevalec „Novoati", Verblanski, javlja iz Dačičava, da je bil naskok Ja- poncev 11. t. m. na Port Artur odbit z ogromnimi izgnbami. Japonska armada je izgubila najmnnj 25.000 raoi, dociqa znaSajo ruske izgube okoli 5500 mož. Ruska vojska je zavzela vse japonske pozicije in sovražnika priailila, da je moral spremeniti vae svoje fronte. Poročevalec „Rusa", Kirilov, pa za- trjuje po najverodostojnejäih virih, da Japonci niso bili samo odbiti, marveö so bilj celo izrinjeni z vseb svojih pozicij. Ruska posadka je navalila na Japonce z bajoneti; sovražnik se ni mogel dolgo ustavljati, marveč se je skoro gpustil v divji beg. Japonci so izgubili okoli 25.000 mož. Takisto poroča tudi rusko brzojavno agentätvo, da je dobilo to-le brzojavko 16. t. m. iz Mukdena: Sem kaj doäle vesti potrjujejo, da so Japonci 10. t. m. na- skoöili Port Artur in sicer sprva z uspehom. Nato pa so bili z ogromnimi izgubami odbiti. Tega boja ee je z ve- lihm uspehom udeležilo tudi portartursko brodovje. Imenovani brzojavni urad äe dostavlja, da se ta brzojavka ujema s poročilom, da znaäajo japonske izgube 30.000 mož, kakor je blo prioböeno že 13. t. m. Najnovejäe poročilo iz Petrograda pa pravi, da so Japonci pri naskoku na Port Artur izgubili oelo divizijo. Vse se torej strinja v tem, da so Japonci 11. t. m. doživeli pred Port Arturom strahovit poraz, da nimamo niti najmanjäega povoda, da bi dvomili o resniönoati neStetih poročil, ki vsa ka- tegorično zatrjujejo eno in isto. NaBtane sedaj vprašanje, čemu taje Japonci tako trdovratno vse to? Odgovor je lahak! Roje se, da bi pri Azijatih ne izgubili vsega ugleda in nimba nepre- magljivosti, ako bi priznali, kako stra- hovito so bili tepeni pred Port Arturom. Hočejo torej pokriti svoj poraz ; vzpričo tako velike katastrofe je to aeveda težko. Pa se iz drugega vzroka je Ja- poncem mnogo ležeče na tem, da se japonski poraz pred Port Arlurom po- krije< s plaäöem molöeönoati. Japonska vlada vodi namreč po posredovalcih z raznimi bankami v Lon- donu in Ameriki pogajanja radi novega posojila. Že zadnjiö se je Japoncem samo pod skrajno neugodnimi pogoji poareöilo dobili posojila. Sedaj so pa äanse še veliko slabejäe; če bi bili bankirji pa prepričani, da so bili Japonci v istini tako atrahovito poraieni, bi pa te äanse padle na — ničlo. To ve dobro japonska vlada, zato je hitela vesti o porazu de- mentirati, da reši, kar se äe da rešiti! ¦ * Admiral Togo mrtev? — „Chicago Daily Mewa" priobčuje brzo- javko uvojega vojnega poročevalca iz Antunga, v kateri se zatrjuje, da je admiral Togo umrl na koleri. Na ja- ponskih ladijab baje silno razsaja ta bolezon, kar je tudi prisililo japonske ladije, da so se umaknile izpred Port Artura, kjer baje le 10 dni jih ni. ¦ * ¦ Glad in kolera v armadi generala Nodzu. — Iz Petrograda se brzojavlja: General Samsonov je 11 t. m. ustavil prodiranje Japoncev proti Inkovu. Japonci so v tem boju izgubili 1000 mož. 16 I m. je rusko brodovje bombardiralo japonske utrdbe pri Kaj- d-ovu. Zdi se, kakor da bi dobila armada gonerala Nodzu povelje, predreti ruski center. Položaj te armade, pred katero Htojita generala Miačenko in Lovestam, ni baje baä ugoden, ker so prisli v petek prvi japonski dezerterji v ruski tabor. Ti so izpovedali, da vladata v japonski armadi kolera in glad in da zavžijejo Jnponci pred vsakim bojom veliko mno- žino alkohola. Kakor poroöa Reuterjev birö, je v torek 19. t. m. prispela v Čifj kitajaka ladija, ki je imela na krovu 8 Rusov in 50 Kitajcev, ki so 14. t. m. zapuatili Port Arlur. Ru^i so odklonili vsako iz- povedbo, Kitajci pa so sporočili to-le: Dne 11. ali 12. t. m. so Japonci s 14.000 možmi zavzeli enega izmed vzbodnih ; forov pred portarturäko trdnjavo. Predno \ so jim mogli prih teti na pomoč novi vojaki, so jim Ruai zastopili pot in za- žgali pod njimi mine, ki so imele tako strahovit učinek, da niti eden izmed Japoncev ni ostal živ. Po tej katastrofi je prišla na bojidče nova japonska ar- ! mada. Rusi so takoj jeli nanjo streljati iz več nego 60 topov. Japonci so bili prisiljeni se umakniti z naravnost ogrom- nimi izgubami. Kitajci pripovedujejo tudi, da jo neka ruska torpedovk i ponoči 13. t. in napadla neko trgovsko ladijo in jo po- topila, ker je mislila, da ima parnik na krovu japonski transport. Veliko ätevilo na krovu se nahajajočih Kitajcev je uto- ' nilo. Moštvo, med katerim je bilo najveö Evropejcev in mnogo Kitajoev, so Rusi rešili. — • Zadeta Angležka. — Poročali smo že, da je ruska križarka „Smolensk" v Rdečem morju ustavila angležki parnik „Malacca" in ga zaplenila. Imel je namreč na krovu dinamit, določen v Jokahamo, torej vojno kontrebando. Ni torej ni- kakega dvoma, da so bili Rusi opravičeni to storiti. Navzlic temu pa so Angleži zagnali velik krik in vik, kakor da bi bili Ruai kršili s tem, da so se poslužili svojih pravic, mednarodno pravo in zahtevajo ogorčeno, da jim morajo Ruai izročiti nele zaplenjeno „Malacco", marveö da jim morajo dati äe tudi primer no za- doäcenje. Zato, ker so se Rusi poslužili svojih pravic, jih sedaj angležki listi imenujejo — pirate. Takrat pa, ko so Japonci, njih zavezniki, tri dni pred na- povedjo vojne v nasprotju z vsemi do- ločbami mednarodnega prava ugrabili in zaplenili ruake trgovske ladije v japonskin priataniačih, niso imeli Angloii nobene grajalne besede za 8voje zaveznike, če prav bi jim v tem slučaju bolj pristojal naslov — pirati! Hinavci! Domače in razne novice. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedništvu: Katarina Nurdin, trgovka v Gorici 2 K ; Fran Orešec, vodja c. kr. pripravljavnice v Gorici 4 K; družba „Slovenska besedau v Gorici 1 K 87 h; slovenaki in hrvatski bogoalovci v Go- rici 21 K 16 h; dr. Terkuč in soproga v Kanalu 10 K; Štefa Kinderčev v Go- rici 10 K; Blazij Grča, župnik in deželni poslanec ustanovnine za „Mali Dom" 200 K. Naäo npravništvo je prejelo: De- narničarka ženske podr. družbe sv. G. in M. Karolina Makuc jo prejela: Hro- vatin Antonija 2 K; Mercina Terezija 2 K; Saunig Karolina 2 K; Gotič Ivanka 2 K; Sutner Marija 2 K Sröna hvala! Pripravljnvnlca za «rednje sole. — P Jror je naäim čitateljem iz žaloslne skuänje dobro znano, nimajo goriäki Slo- venci nobene arednje sole, na kateri bi se poučevalo na podlagi materinega kot uönega jezika Med tem pa vzdržuje vlada za Nemce, katerih ni 2000 v celi deželi, in še ti so le priseljenci, uradniki, penzijoniati in bolni ljudje,. ki iščejo zdravja v Gorici, dve arednji äoli v Go- rici, višjo gimnazijo in viäjo realko z mno- gimi paralelnimi razredi. Ako hoče gori- äki Slovenec v svoji deželi in v svojem glavnem mestu obiskovati srednjo Solo, mora 80 vpisati v nemško gimnazijo ali v nemško realko, kjer mu od prvega dneva njogovega vstopa vbijajo v glavo modro^t v edino zveličavni nrmščini. Črt hoče Slovenec v doraače Bred nje Sole, mora se najprej priučiti nem- zkomq lujema jeziku; potem šele sme polrkati na vrata ; ali predno se mu od- piö, položiti mora izpit iz nemšcine pred uriteljem, ki pogosto ne pozna našega jezika, ne naäih äeg, pa tudi ne ljubezni in spoälovanja do naäega naroda, gori- ških domačinov, ter hladnokrvno pome- tuje naäe otroke kakor anope kot nezrele in neaposobne, da bi stopili v edini ared- nji äoli, ki sta nam na razpolago. Kdor pa je tako srečen, da pride skoz ozka vratica vsprejemnega izpita, čuti navadno ves čas svojih študij težavo tujega jezika, v kateroni g:i poučujojo. To so nozdrave razmere, ki so imele morda pred sto leti kaj pomena, ki pa danaänjim časom, danaänji prosveti, danaSnjrmu probujenju naroda in sploä- nemu slr< mljenju po vedi in omiki bi- jejo v obraz in ae morajo premeniti. Naäim olrokom mora biti možno prav lako, knkor nemškim in italiJRnakim, da iz lju.lske sole preatopijo na arednje sole brez Lega, da bi morali prej izpit delati iz tujega jezika, ki naj ae uöi šele v srednjih äolah. Dokler pa obstoje te obžalovanja vredno razmere, treba, da si pomagarno, kakor moremo, in da na vsak način za- golovimo svojim otrokom vstop v sred- nje sole, ako imajo veselje in sposobnost za nadaljno učenje. V ta namen moramo jim dati priliko, da se naučijo pred vato- | pom v takajšnje arednje sole toliko nem- i äcine, kolikor je je neobhodno potrebne, ' da so jim odpro vrata v arodnje Sole. J To je dalo društvu „Šolski DomM j povod, daje polog deäke ljudake sole, ki trpi Seat, oziroma oaem let. uatanovilo tudi pripravljavnico za arednje sole, v kxtero se Bprejomajo tinti deöki po kon- čanem tretjem ali četrtem letu ljudske sole, ki nameravajo stopiti v srednje Sole. Zü vstop v pripravljavnioo se zahteva, da zna deček to, kar je po učriem na- j örtu predpisano za tretje äolako leto j ljudske Sole, in vrhu tega, da zna nemäki vaaj čitati in piaati. Zadnje ae radi tega zahteva, ker drugaöe ni mog)<5o deßka v enem letu toliko pripraviti, da mu je vstop v srednje sole zagotovljen. „Šolski Dom" ne sprejema v svojo pripravljavnico le otrok iz avoje ljudake äole, ampak tudi druge z dežele, kolikor prostor dopušča. Kdor namerava svojega otroka dati v pripravljavnico, naj ga te o počitnicah na to pripravlja, kajti pred sprejemom se mora otrok podvreči iz- pitu, iz katerega se spozna, da je izpol- nil zgoraj navedene pogoje. ITmetnik-kipar. — V naäo, sedaj äe presolnčno Gorico je tako rekoč pa- del nenaznanjen in nepriöakovan naä mojster-kipar, modelist in vlivär P r e- äirnovega spomenika za Ljub- Ijano, Ivan Zajc. Za tozadevne načrte dobil je prvo rsizpisano darilo in naro- čilo za vkipotvorjenje. Vlivanje seže vräi so sodelovanjem sloveöega naäega arhi- tekta-domačina, Fabijanija iz Kob- dilja. Delo bo v cast vsej Sloveniji, ki v ta namen žrtvuje okoli 30 000 gld. Po bosedah: „delo mojstra hvali", — bo še poaebno v cast mojstru-kiparju, kateremu, četudi pozno, kliöemo : „Dobro doäel I Bog Ti blagoslovi dela narodu v slavol" Kmetijäki shod v Oorici bode prihodnji öetrtek dne 28. t. m. ob 11. predp. v prostorih gostilne „Pri zvezdi" (poleg starega trga). Na njem se bode po- ročalo o sedanjih razmerah v c. kr. kme- tijskem druätvu goriäkem ter sklepalo o nadaljnih korakih, ki jih imamo storili v obrambo kmetijakih interesov slovenakega dela dežele. Vsa gospodarska druätva in vsa županstva na Goriäkem vabijo se, da poäljejo k shodi svoje zastopnike. Tudi drugi kmetovalci dobro doäli. Odbor za povspeäevanje kmetijatva v slov. delu Goriäkega. Prvi občni zbor goriŠkega vi- narskega društva vräi se prih. četrtek po kmetijakem shodu v proatorih gostilne „Pri zvezdi". Akad. fer. druStvo „Adrija" v Gorici naznanja, da bode imelo svoj II. redni oböni zbor dne 30. t. m. ob 9. uri predpoludne v dvorani „Slovenske Či- talnice". Dnevni red je stedeči: 1) či- tanje zapisnika III. izrednega občnega zbora; 2) Letno poroöilo a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) preglednikov; 3) Vo- litev a) predaednika, b) 4 odbornikov in 2 namestnikov, c) 2 preglednikov; 4) Po- ročilo odseka za narodni kolek; 5) Kje in kedaj naj bi prirejali naäe abode?; 6~ Poroöilo odaeka za ljudske knjižnice; 7) Z občnega zbora „Prosvete"; 8) Slu- A čajno8ti. Zvečer pa bo v „Hötelu Südbahn" * sestanek, katerega oftcijolni del bo na vseobčno željo posvečen npomina pro- fesorja Andreja Kragelj-a. Druätveni odbor vabi vae Clane, stareäine, mtanovnik" in podpornik«. da s^ * öimvecjem ätevilu udeleže tega obönega zbora. Poleg tega pa vabi tudi vse one akademike, ki niso äo priatcpili druätvu, da to ta dan store. Posebno pa se obrača do vaeh gg. abi- turjentov, da prihite na ta občni zbor ter vatopijo v krog akademične mladine. Ako pristopijo druätvu vai akadomiki z G >riskega ter vaaj večina abiturjentov, Štolo bode isto do 50 članov. Konečno vabi druätveni odbor tudi V8e one, ki se ziuiimajo za slovensko akademiöno tnla- dež in v prvi vrsti naäe narodno uöi- teljstvo, da ae udeleže obönega zbora, ker se bo na islem določilo delovanje za te počitnice. Javen «hod namerava prirediti akad. fer. druätvo „Adrija" dne 31. t. m. popoldne „Pri Rebku" na Vipavakem, ako ne bode morda kakih nepričakovanih zaprek. Obravnavale ao bodo na tem shodu približno iste točke, kakor lani na shodih v Gorici in na Dobrovem. Višje redove mašniakega poave- čevanja bode podelil prihodnji teden prevzviäeni knezo-nadäkof naäim četrto- letnikom bogoslovcorn tor nekaterim iz tržaako in kräke äkoß|O, in sicer sub- dijakonat v ponedeljek, 26. julija, ter di;akonat v torek, 26. julija, v knezo- & nadäkotijski kapeli, preabiterat (maš- ¦ n i ä k i r e d) pa v nedoljo, 31. julija v a t o 1 n i c i. Početek obreda vsakikrat ob 8. uri zjutraj. Vodstvo nadškofijskega deäkega se- meniäöa naznanja, da je a sklopom äol- skegd leta 1903-4 razpisan konkurz za dve „Werdenborgovi" vstanovi in da je razun tega napolniti nekoliko meat za brezplačne ali plačujoče gojence. Proänje z,a vatanove naj se vložijo do 16., druge do 10. avgusta pri vodätvu deäkega se- meniäöa ali pa pri visokočast. nadäkof. ordinarijatu, ako mogoče osebno po pro- silcih 8ttmih v sprematvu njihovih atari- äev. — 0 tem zavodu sliäimo nadnlje, da je bilo v njem ob začetku leta 74 tfojenoev. Od teh je eden tekom äolskega leta umrl, drugi izstopil, tako da je ostalo do konca äolskega leta 72 gojenoev. h- zid äolake klasisikacije ob koncu leta je sledeči: 14 jih je dobilo prvi red l od- liko, 55 prvi red, 3 ponavljalni izpit. Po narodnosti je bilo 47 Slovencev in 26 Ualijaaov. tjmlskl shod. — „Slovensko ka- toliäko delavsko društvo" v Gorici skliče dne 7. avgusta ljnfl^ki shod, na katerom so boati obravnavHli mej drugim zlasti dve točbi : 1. 0 »Ikoholizrnu in 2.0 „Slov. sirotiäeu". Izpred floriiftta. — V eetrtel; dne 21- *• m. so stali pred tukajänjem c. kr. okrožnem sodiäßn oni italijanski delavec ^orenc Chiaravallo, ki je v prepiru dne 2 jnnija t. 1. v Rihembergu tako ne- srečno zabodel Ivana Lična, da je še tisto noč umrl, ter rihemberäki mladeniči, ki so Be udeložili onega prepira in pro- fepa. Chiaravallo so je zagovarjal, da ko je ležal na lieh in so od več Htrani pritiskali nanj, je bi! siljon rabiti nnž Anton Ličen je bil obtožbe oproSöen; Chiaravallo je bil obsojen na ätiri me- sece atrogega zapora, ker je prekoraoil m<\jo silobrana. Od domartih mladeničov je dobil Franc Lit'en 5, Anton Fabjnn 4, Alojzij in Gervazij Ličen po 3 mesece težke jefio, vsi radi tožkega tolosnoga po- škodovanja. Naj bi bila ta obsodba sva- rilo dragim domHčinom ob vsoj črti bo- hinjsko "železnico, da so varujejo pre- pirov in protepov b tujimi delavci; a tudi vladni organi naj skrbijo, da ne bodo naäi ljudje izzivani in napadeni. I/ Mirna narn pnročajo, da ho bili tarn dne 26. maja voditelji dru^tva za poapeäevanje male obrti, ki so so na lieu meata poučili o obrtniških mironskih razmerah. Njih namen je povzdigniti mirensko domačo čevljarsko obrt V do- sego toga namena so bili dne li. t. m. ravno isti gospodje Holzer, Berbuč in Bizjak zopet v Mirnu, in so se v družbi s 8trokovnim čevljarskim učiteljem iz tehnološkoga muzeja poučili o vsem po- trebnem, da se že v 1. 1905 ustanovi v Mirnu 8trokovni čevljarski tečaj, ki bode velikoga pomena za procvit tamkajšnjega čevljarstva. Mironaki nadučitelj je šel imenovanim gospodom zelo na roko in jih je vodil od cevljarja do čovljarja ter posredoval, da so dobili vse potrebno informacije. — Dal Big, da bi to priza- dovanjo inielo zaželjoni vspeh v srečo tamkajšnjih čevljarjev in v procvit te naše domače obrti. Gorelo je v nedeljo popoludne v Rozentalu št. 110 v Gorici. Zgoreljehlev 8 prašičem vred in razno orodje. Pokli- cani so bili goriški ognjegasci, ki so po- gasili ogenj tnna'_ Škodo, katero je vtr- pel lastnik dotične hiäe, Jožef Hvalič, ce- nijo na 600 K. O^ jj se je vnel brž- kere ™ ^iiiici, ki jo je kak nemarnež vrgel v ij»c. IfCJ"«i«,c. — Joa. Š u ä t i ö, giinna- zijalec iz Bilj, je pomagal doma čistiti neki vodnjak, ki je bil suh. Ne vcdoč, da na dnu je glaževina (ateklo), skočil je v vodnjak tor se ranil na obeh nogah, tako da so ga morali prepeljati v tu- kajSnjo bolniänico usmiljenih bratov. — Ivan B 1 a ž i c a iz Št. Petra je nakladal H svojim blapcem seno na voz. Pri tem delu sta si priäla nevede tako blizu drug ilrugemu, da je hlapec z vilami zabodel gospodarju v desno nogo. Gospodarja so prepeljali v bolnišnico. — Anton F u- r i o s o. kmet v Turjaku pri Ronkah, jo padel v ondašnji vodovod (kanal), 8 ka- terim namakajo tržiško ravan, ter je za- šel v äiroko, 12 raetrov dolgo cev. Pri tem se je mož zmočil, ker je bila voda nad 1 meter visoka, ae je odraal po obrazu in po rokah in, kar je najhuje, je Se zblaznel, tako da trije možje so ga rnogli koinaj ukrotiti in zvezatt. Vsega povezanega so pripeljali 32-lotnoga moža v tukajänjo norUnico. — Dolavec Ivan Berte iz Italije je imd v Solkanu pri bohinjski železnici opravili z mino ka- toro so izvrtali in prip^iij ^aj0 u'ž ¦ Mina se je vnela pro,, časom ter ie močno ranila dolavea na desni roki [:\ na obrazu; vendar srnrtne n«varnoati ni Prepeljali so ga v lukajänjo bolniänic\ — Humbert del G o s, 20 letni delavet: iz videmsko pokrajine, je dolal kot kum- no8ek v rimskem rovu (cava roman») v Nabrožini. Dvignil ;e težek kamen, da b> ga prenesel, ali ta se mu izmuzne iz rok. Del Gos napne pri torn vse kvojo moči, da bi kamen pridržal; ali a tern naporom se je tako hudo poškodoval v notranjib delih, da so ga morali spraviti v tukajänjo bolniänico.—Dominik Sku D l n' ^-'etni kmet iz Dolenje je imel Drsti izti«^Jhen tor' kater(1«a si ie B "V1 8n" '" od^l Ker mu je pri «i dä odrezatfroko Jv katr'i ¦amrll\ & ljena krv - Frano i ten Je zastraP- 80- ga dotekli in spravili v coin, bil je žo mrtov. Položili so rh na desni breg Soče, kjer je ostal colo noö, dokler ni prišla komnija. Delavci so prižgali malo lučico, ki mu je svetila. — V okolici trzaäki in v Istri bili ho razni gozdni požari. — Nesreče na levo in na desno, karnor ae obrnemo. Nesrefn. — Vbližnjem Št. Andrežu, v hiši, 2Hznarnovani s ätevilko 98, ae je zgodila pretekli pondeljek velika neareöa. Oöe Franc TomsiČ je Sei na delo v to- varno v Podgori, mati Franči^ka pa po opravkih v mesto. Petletno höer Fra- nico in nje aestro Ano je izroöila v varstvo sosedi Ani Nanut. Sestrici eta ae igrali na dvori^ču, kar ukaže Nanut Ani, naj dene drvi na ogenj, ki je gorol ? kuhinji. Otroka aluäata. Franica od tegne kotel, ki je viael nad ognjem, Anica položi drv na ogenj. Pri tej pri - liki pado iskra na obleko Franice, ki se takoj vname. Anica je skuäala ogenj na 8estri zaduSiti, pa se ji ni poereöilo. Na vpitje so pritekli sosedje, pa niso raogli pomagHti. Uboga Franica je vsled dob- Ijenih opeklin umrla drugi dan. Sonjalni domokrat i'vek, de- lavec v ajdovski predilnici, duäa soc- demokra^kernu gibanja na Vipavskem, ki j<> z vsom pompom pripeljal v vipavako dolino Kopača, je zdaj v zaporu. V četrtek zjutraj ie z nožem napadel tvorniäkega vodjo Schmucky-ja in ga zelo ranil na vratu. Upanje je, da vodja okreva. Ra- njenec uživa vse simpalije delavstva. Iz Tolmina nam piäejo: Kdopisu o požaru v mlinu in žagi na Tolminki g. drž. poslanca Oskarja Gaberščika, v ka- terem poročilu se godi krivica „Tolmin- skemu protovoljnemu gasilnemu druStvu", češ, da dru^tvo ni vedelo o tem požaru, dovolite sledeöi dostavek: V nedeljo dne 10. t. m. igral se je 4-letni sin mlinarja Antona Kavčiča z užigalicami v žagi, kjer je bilo vrhu ve- likp, množine lesa tudi eeno, koje je bil prej omenjeni Kavčič pred par dnevi zložil. Ob pol 12. uri dopoludne 8e je druätvo alarmiralo k službi. Ni preteklo niti 10 minut in bilo je druätvo na me- stu požara in sicer prvo, ko ni bilo äe nikogar blizu. Požar se je takoj omojil, da ae ni dalje Siril. Po hudem naporu se je po- žar uduäil in pogasil v poldrugi uri. Ni pa vse pogorelo, kakor poroča dopisnik, ampak ieäil ae jo mlin, atano- vanje mlinarjevo in vsa hiäna ter aobna opravB. Naelednjpga dne je mlinar uze mlel. S tem je druätvo zavrSilo avojo te- žavno nalogo. Gospod župan in državni poslanec Onkar Gaberščik blagovolil je podariti dru^tvu za truüapolno in požrtvovalno delo znesek 50 krön. — Hvala mu I Da uživa druStvo ne Ie simpalije hranilnice in posojilnice tolminske, am- pak tudi c. kr. okr. glavarstva ter sploh vseh tržanov, dokazujo ravno minuli te- den izäla okrožnica do podpornih udov, ki so zložili ne malo svoto 320 krön. „Slovo", s katerim 8e je preö. g. Marko Vales, bivši kurat v Branici, po- slovil od svojih duhovnjanov dne 10. t. m., glasi se tako-le: Sedaj pa z Bogoin, čedica mi mila! Ti kličeni danes zadnjič Tvoj pastir; Ljubezen sv^ta nas je tu družila, Bolezen sili me od Tebe v mir; Rose naj blagoslov nad Te nebesa, Iz dnä sreä Ti kličem v dan slovesa. Sem dolgo dobo, - že šestnajsto leto, Preljubi verniki! med Vami bil, Daroval za Vas Daritev sem Presveto, In Kruh življenja zvesto Vam dehl; Mladino Vašo vodil, likal, blažil, Otožna sreä lečil in tolažil. — Edini, složni mnogo smo storili, Dä občino poznä zdaj širni svet, Smo stolp in cerkev lično prenovili*) Ki bota pričala še mnogo let: Da delal, skrbel sem za Vas vsestransko, Še zlasti pa za srečo zveličansko! — I Vi, ki mene krivo ste sodili, Zašli na polzlo liberalno pot, — Srce, ktero britko ste ranili Moli za Vas: „Oprosti jim, Gospod!" Kot nekdaj molil Božji je Rešitelj, — I jaz Vam danes bom blagoslovitelj. Izročim še v sreä Jezusa Marije Mučenke Katarine, dragi Vasl Naj enkrat v krilu rajske domačije Bi skupaj Božji gledali obraz, Jaz mohl bom za Vas, — molite zame, Se zlasti ko me bleda smrt objame. •) Leta 1896 je bil sezidan nov visok kra- sen, trden zvonik in cerkev je bila podaljšaua. Leta 1900 pa so bili napravljeni 3 novi, 26 met. st. težki zvonovi. Vse skupaj, kar je največa požrt- vovalnost, je stalo okrog20.000 kron. Duhovnija pa šteje samo 60 h. štev. 1 Sedaj pa z Bogoin, verniki predragi! Ohranite vse, kar sem Vas učil, In srečni bote, varni pred sovragi. Ko mene bo že lemni grob zakril, Naj milost Božja zmir1 ostane z Vami, Saj snidemo se zopet nad zvezdami! V Branici, mesca rožnika 1904. Na Barbmil je bilo zbranih v po- nedeljek okolu 700 Slovencov z Gori-" äkega in a Trzaäkega. Sloveano bv. maäo je imel veleč. prelat dr. Joaip Gabrijev- č\č. Pel je oglejaki pevski zbor. Spoved- nikov je bilo 14. Gerkev je bila jako vkusno ozaljäana. Hazstava ccrkveuih pnrameutov bo lotos od 31. julija do 6 avgusta y ulici Barzellini fit. 2, pri tleh. Vabilo k XIX. redni veliki akup- ačini družbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu pri Clelju vöetrtek.dne 4. avgusta 1904. Vapored: I. Sv. maäi ob 10. uri v župni cerkvi. II. Zborovanjo ob 11. uri v dvo- rani gosp. Fr. Hodnika. 1.) Prvomestnikov nagovor; 2.) Tajnikovo poročilo; 3.) Bla- gajnikovo poroöilo; 4.) Nadzorništva po- ročilo; 5.) Volitev jedne tretjine druž- binega vodstva. Po pravilih izstopijo lotos naslednji udje družbinega vodstva: 1.) Gregor Emspieler, 2.) dr. Dragotin vitez Blerweia Trsteniški, 3) dr. Fran Štor, 4.) Anton Zlogar. 6.) Volitev nad- zorstva (5 članov); 7.) Volitev razsod- ništva (6 članov). Pristavek. 1.) Dne 4. avgusta odhod iz Ljubljane ob 5. uri 15 minut zjutraj. 2.) Po prihodu v Žalec ob 9. uri zajutrek. 3.) Po zborovanju skupni obed v pro- atorih g. H Sonice ob I. uri. Radi obeda se je udeležencem zglaaiti do 2. avgusta pri odboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu. Kuvert brez pijače Rtane 3 krone. 4.) Po obedu razhod po Žalcu in okolici. Ob 6. uri popoludne koncert. 6) Odhod iz Zalca ob 8. uri 23 minut zvečer. Navodjlo, kako sestaWjati po- ročila o let in! je naalov majhni knjižici, ki jo je npisal tajniški pristav c. kr. kme- tijske družbe kranjske g. Frančišek Štu- par ter jo je izdala kmetijska družba kot 3. zvezek „Kmotijske knjižice". Knji- žioa je aicer namenjena v prvi vrsti stalnim družbcnim poročevalcem o letini, ki jo dob'jo svoječasnh brezplačno, a njena vs ibina je taka, da mora prav priti vaakemu, ki ne gospodari samo z roko, temveč tudi z glavo. Slovenei nismo do aedaj imeli nobonoga spiaa, ki bi nadrobno poučeval, knj so prideluje in kaj ae da pridelati na njivah, travnikih itd., zato je ogromna večina naäih gospodarjov glede toga tavala popolnoma v temi, in le težko jo bilo debiti pravih podatkov za Hestavo letnega poroöila o letini. To je vzrok, da so je družba odločila izdati lak apis, ki bo pa tudi vsakomu uinneiuu gospodarju prav hodil, če bo hotel na- rediti proudarek o svojem gospodarjenju in če bo hotel kaj ukreniti za povzdigo avojoga pridclovanja. Pisatelj ima kot do- ber poznavaloc naših razmer in kot mno- goleton seBtavljalec poroöila o letini naj- boljšo skušnjo, kako je bilo tak spia se- staviti, zato se mora priznnti, da je knji- žica spiaana zelo poljudno, razumljivo in zanimivo in da je najiskrenejäega pri- poročila vredna. Knjižica ae dobiva pri c. kr. kmetijaki družbi v Ljubljani po 20 h a poStnino vred. Najpriprosteje ae knjižica naroča s pismom, ki ae mu pri- dene za 20 h pisemskih znamk. Skoi Strossmayer. — Listi iz Za- greba prinašajo vest, da dijakov8ki äkof Strossmayer je v Hogatcu obolel in da je bil ie previden 8 sakramenti za umi rajoče. — NovejSa poročila pravijo, da mu je odleglo, ter da ae je bolezen obr- nila na bolje. Iz Sinja v Dalmaciji nam piäe na ročnik: Poročain Vain o slraäni neareci, ki se je tu pripetila dne 18 t. m. Pyro tohnik g. Anton Ornik je n»vadno vnako loto za dan 15 avgusta, za praznik Vno- bovzetja, pripravil vsopolno umetoljnih °8^jev. Te umeleljne ognje je začel p>i Že sedaj napravljati, in sicer so mu po- magali pri tem delu Anton Zoc, Ivan Cugura in Čugurov sin. Omerijeni dan pa ao hkratu vžpe amodntk, ki je bil pri- pravljen za umeteljho ognje, in kot bi trenil nastala je strašna eakplozija, in Btreha delavnice bila je hipoma v zraku. V delavnici pa je zgorel g. pyrotehnik Ornik in pomočnik Anton Zee, ki sta oba oženjena. Ivan Cugura in njogov sin 8ta pa smrtno-nevarno opečena. Č«i- gura je oče petih otrok. Eden pomočnik pa je malo čaaa prod kataatrofo odšnl alučajno iz delavnice, in to ga je reäilo •itraäne usode. Dognauo je, da bo oboe priljubljane in vaestranako razäirjene >kapljice sv. M ark a,» mentne 1 e k a r n e v Zagr e b u. Markov trg, najpotrobnejäe v vaaki hiäi. Po- dati Be jib more bolnikom kot prvo pomofi, xdravim pa v odvrnitov boleznij. Zato pa opo- zarjaruo p. n. gg. öitatelje na danaänji ogla« . »Mestnelokarnc« v Zagreb u, Markov i trg, na 4. »Irani. Narodno gospodarstvo. (Z Gorjansk^ga.) Biikreiio-apiicna zmes, pjotov prlpo- ino^ek zoper peronosporo. (Malji?.) Ta množina v obče in v navadnih alučajih zadostuje, ako se je vzela tudi prava množina apna, kajti vspeh ni od- visen toliko od množine galice, pao pa mnogo več od pr^vega razmerja galice in apna v äkfopivu. Ako se vzamo voö galice, mora biti y tem razmerju primešanega äkropivu tudi več apna, ker drugaöe ostane tokoöina kisla, ki pa mno- gokrat škoduje, kajti to stori, da nežno lislje zagori ; pri äkropljenju ae rabi apno- le radi tega, da prepreöi moö kialine. Sicer pa ae rabi apno kot primes za bakreno tekoßino tudi zato, da kaže do- tičniku pot, kako naj dela, dp enako- morno svoj vinograd poškropi ; nadalje je tudi v tem la laatnosl, da oslanejo kapljice mnogo časa na liatju, da jib tudi najveöji dež ne izpere. Tu pa tarn se n, pr. mesto -apna jemlje soda, ki ima glede nevtralizovanja jednako mod kakor apno, samo da se mora pri uporabi sode razstopina ve<5- krat na novo napravlja,ti, kajti če soda le en dan atoji, apremeni ae tako, da ni voč baker v nji razstopljiv. Tudi se pri aodi škropljenje lako dobro ne pozna, kakor pri uporabi apna, in je delo tudi tožje nadzorovati Prednost sode pa je ta, da je čista, in ae valed tega škropil- nice ne raašijo. (Dalje pride.) Vydrowe zilne kaue ^PciSKubiltl «r» Viu.-.k arifovot|rio. rj Polin« 6 k( peiUjki 4 K 60 h In.ica. P'l.DOMACl PRIJATELJ" ——r ii i i „,, PRilKTIKilHT (piccolo) nsr Vešč mora biti slovenskega, laškega in deloma nemškega jezika. Anton Kuštrin Gosposki ulio^h. ätev. 25, priporoča častiti duhovačini in slavnemu občinatvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu isterako in dalmatinsko. Petroloj v zabojn Sladkor razne vrste. Nloko št. 0, 1, 2, 8 4, 6. Več vrat riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenko družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovačini. Vse blago prve vrate. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vaakovrstnega trdega in rnehkega koroškega in kranjakega lesa ter pohištva, v Pevmi, za SoŠkm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu priäedäi od Soäkega moata proti Gorici v hiši g. Fo- garja h. žt. 42. V delavnici se izdelujejo vsa v sodarsko in kolarsko stroko spadajoča dela, in postrežba z leaom po najnižji ceni. — Anton Ivanov Pečenko, Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črnih vin ia lastnih in drugih prittna- nih vinogradov, Dostavya na dorn in razpo šilja po železulci na vse kraje avdtro-ogtirHke monarnije vho dih od 56 1 naprej, Na zaktevu poSilja tudi užorce. Zaloga pia „Delniške dru&be adru&enih pivovaren Žalec-Laški Trg in plaenjskega piva „pra- zdroju iz sloveče češke„Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katerega ae od- daja lo na debelo od 100 kg napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Krojaški mojster Franc Čufer v Gorici, ullca sv. Antona štcv. 7, v hiši svečarja g. Jerneja Kopača. Izdeluje vsakovrstne možke obleke po meri bodisiflne alipriproste. Priporoča se svojim rojakom v mestuinna deželi, posebno pa &e preč. duhovščini za o- bilna naročila. ^ Pri svetem Antonu Padovanskem ^^^' NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi 86 bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketo kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov ii neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a 2a celo Primorje kipov o vsakovrstni velikost in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebn< za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz čistega öebelnega voska kakor tudi mešan sveče 1. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnil drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejši za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, v^v-^-----w-*-wv^_^w>-*- —^-----v^-^-w^—w-^v pri Kojej je iakljuöona vsaka konkurenca Naročitve se izvršijo točno in hitro. U^*~ Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. *^C Z odličnim spoštovanjem Anton j yogri6 Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". Krojaška zadruga Qoriea, Qosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblaöila *a damc irz gospode, perkalc, Hcphyr in drugo manifakturno blago posebrco za spomladni irx Ietui čas, blago vseh kakovosti iti po najnižje mogočih konkurenč- nih in stalnih cenah. Yzorei ixajnovejse izbere se rxa^ahtevanjepoSiljajo brezplaß- no in poštnine prosto. Uff* Zdravje je največje bogantvo! ^Hf Te glasovite in ne nadkriljive kapljict1 sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Posebno odstranjujejo trganjo po kostoh, nogah in rokah ter ozdravejo vsak glavobol. One delujejonedosegljivo in apaaonosno pri ŽelodČnih boleznih, ublažujejo katar in izmeček, odpravijo naduho, boleöino m kröc, pospešujejo in zboljäujejo prebavo, čistijo kri in Čreva. Te preženejo velike in male gliste ter boleöine p^ teh provzroOSenc. Tudi delujejo izborno proti hripavosti in pwhlajenju. Lečijo vae bolezni na jetrih in alezih ter „koliko" in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in od te izvirajoče boloati. Te kapljice so nnjboljäe Bredstvo proli bolezni na maternici in „madronu", in zato ne bi smele manjkati v nobeni rneäöanski in kmeöki hiši Dobivajo se sanio v „Mestni lekarni v Zagrebu". Naročuje se edino in točuo le pod naslovem: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg stev. 40, poleg eerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej a'i pa povzauic. Manj kot eu (lucat (12 steklenic) se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko na vsako poäto: 1 dueat (12 ateklenic) K 4- h i 4 dlu,stt 8tekIenic) K 14<60 h 3 " ill " ] " 11-1 " 5 " <60 " ) « 17<- « Priznalnih pisem imam na tisoče, da jih ni mogoöe vseh tukaj pona- tisniti, zato navodem imena le nekalerih gospodov, ki so s posebnim vspehoni uporabljali kapljice sv. Marka, tcrpopo- nuiua ozdravili: Iv. Barentinčič, učitelj Jaiiko Kiäur, kr. nadlogar; Štelan Harčiii župnik; üija ManiČ, opančar; Soiija Vu- helič, äivilja; Jožef Seljanid, kmet itd. it