Posamezna številka 1 K. Poitnina plačana v gotovini.
Šlev. 15J.	V LjuUlM, v petek, dne 9. jolila 1920.
LelO Ml.
•8LOVENE0« velja M nU m vso strani Jngo-
4 alavtj« ts T LJnbtJanl: ■ Ml* Hte upre) > K 1JJ1— n Ml hb m •• n 90"— m Mrt Ml « ,.H n. 91BMM „ m ■ is*-«
•stMtmmtvomloletao K 240-.
■s Sobotna izdaja: es h«ri«Wo . . ... K 30-_ 1 hw »miniva. ■ , , , 35 —
Inseratl: asa—i Enostolpna petttvrsta (59 mm Stroka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) aa enkrat ... po K 4*51 aradnt razglasi, poslana
Itd. ... . v» K a'—• rri Točfetn naročila popust, Ha|man]!l oglas 59/9 mm K10.
Isha)a vsak dan Izvsamšl ponedeljek In dan po praznika, ob 5. nrl zjutraj,
[
Hr Uredništvo ]e v Kopitarjevi nliol Stev. 8/HL opisi se ne vračajo; nefranklrana plima se ne sprejemajo. Orofa. telet. Str. 50, npravn. Str. 328.
Političen list za s!
Oprava ]a t Kopitarjevi nI. 9. — Račun poHtae hran.
ljubljansko St. 650 za naročnino in St. 349 sa oglas«, avstr. ln češko 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hwo, 7583.
Dr« EJ, P.:
Patto di Londra — patto sil Roma.
ii.
Pri Albaniji se je pričelo, končalo se iri, Zakaj, Italija mora na vsak način revidirati svoje stališče do tega pakta, ker je že od Bresta Litovskega izgubil svojo moralno moč, če jo je sploh kdaj imel. Brez Rusije ni pravomočnosti, brez Avstrije pa ne upravičenosti do realizacije. Strah pred maščevalno silo okrnjene Avstrije in ponižane Nemčije na eni strani, na drugi pa pohlep po nadvladju v Sredozemskem morju jc diktiral Sonninu zloglasni patto di Londra. Z ustanovitvijo Jugoslavije pa je nastal ob Jadraskem iobrežju in na celem Balkanu popolnoma »preurejen položaj, ki ga seveda Sonnino in še marsikdo ni mogel vpoštevati vsaj !kot realno možnost bodočnosti že ob isklepanju londonskega pakta 1915. /' Osnovna pogreška v računu pa mora prejalirlej prevreči ves zaključni račun.
Ker italijanki politiki in državniki a-priori niso računali z Jugoslavijo, ker je po nastanku niso apriori hoteli poznati in je do danes apriori še niso priznali, ker |e dalje italijanska javnost radi čudovite svoje slepote in neuvidevnosti vedno le negirala obstoj Jugoslavije, je šla pač Italija »vojo pot po smernici patto di Londra, razvoj na slovanskem jugu tudi svojo naravno pot, kakor je to zahteval naravni Irazvoj balkanskih držav, zlasti oni Srbije tekom preteklega stoletja, odkar je nastopil srbski kmet Črni Juri.
Avstrija pred sto leti ni hotela podpirati srbskega hajduka, da bi ga rešila iz turških rok, dasi jc baje Črni Jurij prosil, naj vzame v svoje roke vse Srbe; prav tako noče poznati Italija, ki se je baje tudi borila za svobodo malih narodov, Jugoslovana in njegove svobodne domovine iz motivov »svetega egoizma«. Nji jc »Jugoslovan« »barbar«, Albanec čestitljiv sosed, katerega treba čuvati pred barbarskim Jugoslovanom ....
•i Avstrije ni več od 3. novembra 1918, Iz Srbije pa jc nastala Jugoslavija, ki se prej ali slej vkljub vsem zaprekam raztegne tik do carigrajskih vrat. Zakaj zakon harave je, da iz malega raste veliko, sedanja Jugoslavija pa še ni zaokroženo telo in dovršen organizem. Vse pa kaže in sili na to, da ppstanc Jugoslavija Pijemont v tvorbi »balkanske federacije«, katere zadnji konci se etnografsko in deloma tudi geografsko lomijo na črti Soče. J5- Ali more Italija to veletvorbo bodoč-ftosti preprečiti? Italija nikdar vkljub vsem
LISTEK,
ZlatomaSn3ku.
M. Elizabeta.
XvoJ dan je danes, zlatomašnik blagi, Veselja, sreče ga obseva žar, Zlntč spomini ga neskončno dragi na prvi kelih, na Tvoj prvi dar. puhovni sin velikega Frančiška, Izvolil si uboštva častno pot, izbral si ozko stezo evangeljskih svetov, bogastvo Tvoje bil je Svoj Gospod.
y napornem delu so brzeli dnevi,
Eoznal si — spovednico in oltar, jubljana vsa je trkala pri Tebi, brez konca si delil odvezo dar. Nad Tvojim čelom v krepki moški dobi je bežni čas srebrni venec zvil, ln v Tvojo dušo, polno višjih misli, kreposti in moči je novih vlil.
In danes, ko ovija srebro glavo nov zlatojubilejni venec spet, hvaležna srca kličejo nad Tebe Se mnogo srečnih, mnogo zlatih let. Veselo zreš nazaj na svoje delo, bogato je v Gospodovih očeh, zaslužil si svetnikov večno krono, ki čaka v vaju Tc po zemskih dneb.
rafiniranim diplomatskim potezam. Vsi »patti« ji ne pomorejo, da uveljavi na Balkanu, kjer tvorijo Jugoslovani neprobitno hrbtenico novi bodoči tvorbi, svojo voljo. Doba rimskega imperija je davno minula! Za večno je pokopana s tistim dnem, ko sc je. dvignil z Ameriko nov svet, ki je premaknil kulturno prometno križišče iz Sredozemskega morja v Atlantski ocean. Svetovna vojna jc samo korigirala uredbo Evrope, ko jc politično moč prenesla iz Sredozemskega ozemlja na obale Atlantskega oceana. Radi tega italski polotok ne more in ne bo nikoli več imel take vloge, kot je bila prisojena rimskemu imperiju. Vsa slavna preteklost bo ostala Ie preteklost, Kdor ne ume toka in smeri, ki jo hodi kultura novega veka in z njo vred tudi politična odločujoča moč, ta je izgubil vodilno nit v svetovnem labirintu nasprotujočih si interesov.
Vsega tega italijanski misleci in diplo-matje niso premislili v Parizu 1, 1919., niso še doumeli niti leta 1920. In to je v bistvu tista osnovna napaka v konceptu italijanske politike, da hoče biti svetovna in imperialistična, ko a priori ne more biti več. Sredozemsko morje jc sicer važno prehodno križišče, ni pa več kulturno in politično težišče. Že dolga stoletja ni več, kar je bilo za časa punskih vojska in Av-gustove slave.
Od 3. novembra 1918 se jc pričelo za nas in novo Jugoslavijo novo poglavje, ki še ni končano, dasi se vleče že celo večnost. Pričela se je pač dolga pot nove tragedije v dobi poslovanja mirovnih konferenc. Pričela se je tekma med komaj nastalo Jugoslavijo in »velesilo« Italijo za posest črte, ki loči v smeri ob Soči slovansko, romansko in germansko raso. l<?ar je zamudil prvi selivni val južnih Slovanov, ko so prvič prišli do Tilmenta in v dele tirolske doline v preseljevanju narodov, to hoče popraviti čez tisoč let nov val Jugoslovanov: ustvariti močno državno enoto, ki se bo naslanjala na zapadu na Triglav in črto Soče ter po sredini Adrije delila interesno sfero med Italijo in Jugoslavijo ter Velenemčijo.
Londonski pakt ustvarja v svoji popolni izvedbi položaj, ki mora prej ali slej dovesti do bojne odločitve, kdo bo straži! vrh Triglava in imel v posesti lomilno ločilno črto od Beljaka do izliva Soče ter delilno interesno sfero po sredi Jadrana. Zdaj gre za pravičen sporazum ali pa za odločilen boj radi črte Beljak—Tržič— Valona.
Ali je Italija že zrela za pravičen sporazum? Danes šc ni, ker šc ni prišlo do polne veljave vse to, kar more prisiliti politike in diplomate v Rimu, da pravilno
prcsoaib premenjeni položaj od premirja dalje,
Patto di Londra je resda postavil mejnike m Triglav in Snežnik ter med njima razplel žično ograjo, toda nastop in razvoj Jugoslavije proti volji in proti konceptu italijanske diplomacije je samo podčrtal naglašeno resnico, da Rim ne daje več povelj za — ves svet, ker danes njegov akcijski radij seže komaj do Valonc in Trsta. Rim pač nikoli več ne bo politično žarišče ne sveta in ne sredozemske politike. Nanjo bo vplivala kompaktnejša masa Balkana, ki je vse kaj drugega kakor podolgovati škorenj brez izrazitega vzhodnega obrežja.
Ali bo Italija kdaj sama po sebi spoznala da je bil patto di Roma zanjo edino pravilni politični koncept, patto da Londra pa nevarna »bula na njenem državnem telesu«, kot je rekel Treves. v 1
Danes smo mi tisti, ki imamo v roki dovolj močnih kart, da napovemo kontro italijanskemu pagatu,
Dr. Ivan Shvegel:
Mu® vlcfls!
Versailleski mir.
II.
Nameri, da se preprečijo bodoče vojne, naj odgovarja omejitev nemškega oboroževanja in znižan;« nemške armade na 102.800 mož — kot prvi korak na potu do nameravane splošne razorožitve. »Z veza narodov« naj potom kooperacije vseh narodov mirnim potom rešuje narodne spore. Pogodbe naj bodo javne in vsak narod naj ima pri poravnavi mednarodnih vprašanj po en glas. Narodi se medsebojno obvežejo, da si vzajemno zajamčijo in branijo svoja ozemlja, da pa poizkusijo, predno primejo za orožje, doseči mirno poravnavo. V Ženevi se ustanovi poseben aparat, ki naj poravnava mednarodne spore in oživotvarja nove načrte za izpopolnitev zveze narodov. Ta zveza naj bi služila kot sredstvo za progresivno revizijo in času primerno izpremembo mirovne pogodbe. Iz te določbe velesil se vidi, da iz vsega početka niso gojile prevelikega zaupanja v trajnost svojega lastnega dela.
Takoimenovani »mandati«, s katerimi se daje naprednim narodom naloga, da pod nadzorstvom zveze narodov prevze-mo vzgojo kolonij in zaostalih narodov, imajo namen, da se ti narodi postopno iz-' obrazijo za samoupravo in varujejo pred nevarnostmi pitja, bolezni, orožne sile in trgovskega izkoriščanja, katerim so ob prvem stiku s »civilizacijo ! neizogibno izpostavljeni. V določbah, ki tičejo delav-
skih vprašanj, se ustanavlja mednarodni delovni svet, sestoječ iz delavcev in podjetnikov; njegova naloga naj bo, da izboljša in poenači delovne pogoje v vseh deželah in prepreči, da bi življensko stopnjo naprednih dežela tlačila cenena konkurenca takih dežela, v katerih delavski stan še trpi ob zelo nizkih mezdah in ob pomanjkanju človeka vredne socialne zakonodaje. Na konferenci so čutili, da pride — kakor je rekel avstralski ministrski predsednik Hughes — »dan, ko bodo politična vprašanja malo veljala, gospodarska pa veliko.« Ako gremo vojnim vzrokom do dna, vidim^, da imajo svoj izvor v gospodarski K ^problemih: v gonji za surovinami ih prodajnimi trgi, ki sa rcvolucionirali človeštvo, posebno Evropo, odkar so narodi po industrijskem prevratu zadnjih 50 let začeli živeti preko svojih moči in potreb. In zopet je vojna ustvarila nove probleme, čim je že dolgo počasi se razvijajočo, Evropo pritiskajočo gospodarsko premoč Amerike nenadoma pomnožila ter v Rusiji v obliki boljševizma provzročila vrenje gospodarskih sil, katerih učinek se ne da pregledati in nasproti katerim si konferenca ni vedela pomoči. Tu je naloga presegala moči. Nesposobnost, da reši rusko vprašanje, se nam kaže kot največja slabost mirovnega dela. To vprašanje je socialno vprašanje in velesile, ki v lastnih deželah vprašanj kapitala in delavstva nc zmorejo, mu niso bile kos.
Kaznovanje Nemčije in osrednjih držav za storjeno krivico, priznanje demokracije kot temelj za bodočo ureditev Evrope, poizkus večje edinosti in stalnosti sveta v obliki zveze narodov, vzgoja zaostalih narodov in plemen in priznanje delavskih in gospodarskih vprašani kot bitnega dela svetovnega miru — to so vodilne misli mirovne pogodbe. Kako se bodo nameni in diktati stvoriteljev miru v dejanju uresničili ali ne uresničili, v kolikor so bili nekateri teh namenov vnaprej odkritosrčni ali pa so zakrivali le druge, neizgovorjene cilje — o tem bi se dale (vsaj z nekoliko zanesljivostjo) govoriti le, ako bi nam bil znan notranji potek konference in ako bi razpolagali z obsežnim znanjem na vseh področjih politike in gospodarstva, za kar pa posameznemu človeku pač manjkajo pogoji. O tem bo sodila bodočnost. Tu mi bodi le dovoljeno, da opozorim na nekatere primere in podam nekaj pripomb.
Nemčiji nalaga mirovna pogodba (proti vračunanju v odškodninsko vsoto), da mora izročiti vse trgovske ladje, ki obsegajo več nego 1600 brutto - ton, polovico ladij, ki obsegajo 1000—1600 ton, četrtino ribiških parnikov in (kot nadomestilo za
ZSatomašmk P,
Prihodnjo nedeljo, 11. t. m. bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani obhajal zlato mašo bivši provincijal preč. g. P. Placid Fabiani. Redka slavnost! 50 letnica rudniškega posvečanja je pač posebna milost božja, ki je prisojena malokomu. Blagor njemu, kdor more pogledati nazaj v 50 letno uspešno, svečeniško delovanje v vinogradu Gospodovem; kdor je bil dober in zvest služabnik božji, poln ljubezni do Boga in bližnjega, vnet za procvit sv. Cerkve in svojega vzvišenega stanu, ln tak je bil naš slavijenec.
P. Placid je bil rojen v Novemmestu dne 25. dec. 1840, kakor za božično darilo dobrim staršem. Njegov oče jo bil trgovec in posestnik, cela družina jako ugledna. Dala je cerkvi dva duhovnika: enega benediktinca in enega frančiškana. Benediktinec, P. Severin, je bil član opatijo Kremsmunsterske, pozneje župnik na benediktinski župniji, k j oi* je tudi umrl. P. Placid pa je 1. 1864 po dovršenem šestem gimnazijskem razredu vstopil v frančiškanski red. Novicijat je napravil v Naza-retu na Štajerskem, potem pa v Gorici nadaljeval in končal gimnaz. študije, ter dve leti bogoslovja. Bil jo izredno marljiv, vseskozi odličnjak. Zadnje dve leti bogoslovja pa je dokončal v ljublj. semenišču in !bil tu v mašnika posvečen 9. julija
1870. L. 1871 je šel v Kamnik za učitelja ljudske šole, ki je bila takrat še v rokah oo. frančiškanov. Bival je v Kamniku 8 let, šola in spovednica sta bila njegovo torišče. L. 1879 je bil prestavljen v Ljubljano za vikarija, in takoj drugo leto je postal v Ljubljani gvardjan in definitor provincijc. L. 1889 je bil izvoljen provin-cijalom in je vodil provincijo sv. Križa najprej devet let. Zatem jo bil kustos provincijc in zopet provincijal od 1904—1910 in od 1916—1919. Bil jo torej na čelu pro-vincije celih 18 let. To sc redkokdaj pri-j meri v kaki provineiji, kaže pa, kako za-| upanje jc vžival P. Placid pri svojih so-| bratih.
V lastnosti provinci jala jo moral dvakrat v Bim na generalni kapitelj, in da niso njegovi prijatelji glasovali zoper njega, bi bil gotovo ostal v 11 i mu za generalnega ilefinitorja. Kot provincijal je vsako leto redno obiskoval vse samostane provincijc, kakor je zaukazano; v ljubezni vrejal, kar jo bilo potrebnega. Še preden jc postal provincijal, jc moral s P. vizita-torjem kot tajnik na Ogrsko. Bil pa je poznajo tudi sam vizitator Tirolske, Gališke in Dalmatinsko provincijc. Dvakrat je romal v Sveto deželo; prvikrat z dvema so-bratoma, drugič z prevzvišenim škofom dr. Jegličom. Gnala ga jc tjekaj ljubezen do božjega Izveličarja, ki jo Palestino posvetil s svojo navzočnostjo in jo poškropil s svojo Krvjo, — ona ljubezen, ki jc. tudi
sv. Frančiška napotila v kraje, po katerih jo hodil naš Gospod. Videl in skusil je tedaj P. Placid mnogo in tako je dozorel v moža lepega in dovršenega svetovnega naziranja v vsakem pogledu. Njegovi pojmi so jasni, njegova načela kremenita, njegovo sodbo podjirte.
Monumentum aere pcrcnius pa si jo postavil z Viško cerkvijo sv. Antona in ondotno župnijo, katero jc insjjiriral in fj-nancjral, — no z lastnim premoženjem, ki ga nima, pač pa z darovi dobrotnikov, katero je znal poiskati in pridobiti.
Toda s tem šo nismo izčrpali delovanja našega zlatomašnika. Glavno toriščo njegovo duhovske gorečnosti jo bilo od nekdaj dušno pastirstvo; temu je posvetil vso svojo moči, ves svoj preostali čas. Radi njegove ljubeznivosti in krotkosti (ug nosi namreč zastonj imo »Placidus«, krotki) so ga jo vse oklenilo: mlado iu staro, učeno in neuko, lajiki. redovniki in duhovniki. Nc samo, da je v cerkvi takorekoč ob vsaki uri vsakomur na razpolago, obiskuje in oskrbljuje dan na dan tudi številne bolnike in siromake. Neznanec, ki bi srečal tega moža po ljubljanskih ulicah, bi pač ne slutil, koliko tolažbo in pomoči jo žo prinesel P. Placid v ljubljansk hišo in družino, in koliko izgubljenih ovčic jo šc na zadnjo uro nazaj pripeljal k dobremu 1'astirju. Lopa procesija mu bo prišla nekoč nasproti in ga bo spremila pred sedež božje milosti.
nepške vojne ladje, potopljene pri Scapa Flow) 400.000 ton plavajočih ladjenic in ladij vlačilk, Razen tega mora Nemčija za svoje sovražnike tekom petih let graditi ladje, in sicer vsako leto po 200.000 ton. S tem je nemška trgovska mornarica uničena in obenem za daljšo dobo onemogočena njena obnova. To je kazen za brutalno podmorsko vojno in za v vojni uničene trgovske ladje entente, pri čemer je camo Anglija izgubila približno 8 milijonov ton. V posledicah te reparacije dosega Anglija še drug svo, cilj: da odstrani konkurenco nemške zunanje trgovine. Saj se tej trgovini odvzemo tudi kolonije, kabli, inozemsko premoženje, koncesije in zveze, dočim mora Nemčija trgovini aliirancev priznati največjo ugodnost brez vzajemnosti, jim izročiti svoje vodne poti in dovoliti prost prevozni promet. Nasprotno si je Anglija že pri sklepu premirja potom rezervacije k 14 Wilsonovim točkam, ki so med drugim zahtevale tudi svobodo morja, zagotovila popolno gospostvo nad morjem.
To oškodovanje nemške zunaaje trgovine je v nasprotju z naravnim prizadevanjem zmagovalcev, da ohranijo Nemčijo sposobno, da plača kolikor mogoče visoko odškodnino. Najti med temi nasprotujočimi si učinki najuspešnejšo poravnavo, je bila ena najtežjih nalog aliirancev, iki so hoteli takorel.cč kravo istočasno za-klati in molzti. Uničenje nemške trgovske mornarice ima pa še dalekosežnejše posledice. Nemčija, ki je v zadnjih desetletjih iskala svojo »bodočnost na morju«, postane zopet kopn^ vlast s svojo bolj nego kdaj prej proti Vusiji in srednji Ev-iropi nrccrjeno agresivno tendenco. »Mačka je	v hiši,« kakor pravijo Američani, načrt osrednje Evrope se zopet oživlja,
Dočim si Aglija zagotavlja gospostvo na morjih, stremi Francija za vojaško prevlado na evropski celini, ki jo skuša pod glediščem, da se »preprečijo bodoče vojne«, doseči na ta način, da razoroži nemško armado na 100.000 mož, ki pa ne smejo biti brambovci, ampak dragi vojaki najemniki. Pri tem bodo narasli Nemčiji veliko viSji dejanski stroški za vojaštvo, nego jih je imela pred vojno, ker bo morala poleg lastne armade in vojnih pokojnin vzdrževati še tuje posadke na svojem oremlju, s čimer sta si Francija in Belgija zagotovili, da jima bo Nemčija Lekora 15 let plačevala stroške za njeno neprestano oboroževanje.
Brezpogojni odstop saarskega ozemlja so utemeljili z zahtevo Francije, da dobi nadomestilo za severnoirancoske premogovnike, ki so jih Nemci namenoma uničili. Tej opravičeni zahtevi bi se bilo dalo zadostiti tudi potom letnih dobav premoga, ki jih pogodba na korist Francije, Belgije in Italije itak predpisuje, in sicer v najvišji izmeri letnih 40—30 milijonov ton. Glede odvzetja saarske premogovne kotline, proti čemur se je Nemčija zelo upirala, določa pogodba, da naj o njeni bodočnosti po preteku 15 let odloči ljudsko glasovanje; ako to glasovanje za Nemčijo ugodno izpade, potem mora Nemčiia premogovnike od Francije z zlatom odkupiti ali pa ostanejo Franciji. V tem se vidi prizadevanje Francozov, da v tem času
Kdor si hoče napraviti
nepristransko sodbo
o naših domačih političnih razmerah naj čita
in"!
Dolgo vrsto let je P. Placid splritual Šolskih in križarskih sester, izreden spovednik treh uršulinskih samostanov in Karmeličank na Selu, vsako soboto ga najdeš pri bogoslovcih v semeniSču. Le Bogu je znano, koliko tolažbe in leka je že vlil v žalostna in nepokojna srca, kolikim du-lam je bil vodnik b krepostnemu življenju!
Bog mu je dal trdno naravo in Čudovito Zilost, sicer bi ne zmagoval tega na^ pora. A tudi sam je ohranjal in krepil svoje zdravje z rednim in zmenim življenjem. Četrta jutranja ura ga vidi vsak dan že na nogah in to izza njegovega prvega redovnega leta. Značaja je vedrega in veselega, dostopen je za zdrav dovtip; čmo-glednosti ne pozna.
In zopet bi rekel Stritar: Petdeset let mnogo Je let — že samega življenja, — kaj šele petdeset let tako neumornega, svečani&kega delovanja!
Mili Bog! Poroei tedaj na zlatomaš-nika, P. Placida, in na njegovo delovanje prav obilnega blagoslova! Pozlati večer njegovega življenja, ki naj mu bo zarja sreCnega večnega jutra pri Tebi, katerega on ljubi iz celega srca, kateremu je posvetil ln Žrtvoval vse svoje moči.
ustvarijo iz 650.000 Nemcev saarskega ozemlja novo Alzacijo-Loreno, ki naj se kasneje izreče za to, da ostane pri francoski republiki.
(Dalje.)
Si
i
Parlament odgoden do 15. t. m.
LDU Belorad, 7. julija. Prihodnja seja začasnega narodnega predstavništva bo dne 15. t. m. ob šestnajstih z dnevnim redom: drugo čitanje volilnega zakona.
Ureditev izvoza.
LDU Belgrad, 7. julija. Vprašanje o ureditvi izvpza se bo, kakor govorijo v političnih krogih, reševalo v ministrskem svetu, in sicer, kakor se zdi, jutri, ker se za jutri pričakuje povratek ministrov dr. Korona in Joče Jovanoviča, ki sta bila na inšpekcijskem potovanju po Stari Srbiji. Kakor piše »Politika«, bodo demokrati zahtevali, da se dovoli svobodni izvoz stare žetve proti plačilu izvozne takse in po redu, kakor ga bo določil posebni odbor. Misli se, da je v državi od stare žetve za izvoz na i-azpolago 10.000 vagonov pšenice in 40.000 vagonov koruze. V odbor, ki bo določil kontrolo roka, kdaj da se bo izvoz dopustil in kdaj ukinil, bi bili, po predlogu demokratov pozvani štirje zastopniki Zvezo poljedelskih zadrug in po en zastopnik obrtne, trgovinske in delavske zbornice- izvozničarskega društva in Narodne banke.
Izvoz žita v čehoslovaško.
LDU Belgrad, 7. julija. »Balkan« piše, da je namestnik ministra za trgovino in industrijo dr. Jankovič podpisal pogodbo s Čehoslovaško o dobavi, oziroma prodaji 1000 vagonov pšenice in 1000 vagonov koruze, ki se bo plačala v dinarjih. »Balkan« dostavlja: Ta pogodba bo dobrodošla našim trgovcem in producentom, ker so cent, ki jih mora plačati Čehoslovaška naši državi, ugodne. Na ta način sc bo izvozilo staro žito, ki se nahaja v skladiščih. Ravnotako se bo s tem okoristila naša mlinska industrija, ki ima v skladiščih velike zaloge starega žita, ker je vsled tipanja na dobro žetev pretila sedanji ceni nevarnost, da te pridobitne stroke ne zadene velika izguba. Vse to se bo izvršilo preko centralne uprave, ki bo potem začela novo kupovanje po ponudbah. Potem se bo v kraticem izvozil večji kvant.um naših poljedelskih proizvodov, ker se bo razen gori navedene količine izvozilo po avstrijski pogodbi tudi 1500 vagonov pšenice in 4000 vagonov koruze.
Proizvajanje Špirita prosto,
LDU Belgrad, 7. julija. Z novo uredbo je ukinjen monopol za proizvajanje alkohola ter se bo vsled tega v državi špirit proizvajal svobodno.
Poljska prisiljena k pogajanjem,
LDU Dunaj, 8. julija, (DunKU) »Neue Freie Presse« javlja: Kakor poroča *New-york Herald«, se je smatrala Poljska za prisiljeno, da stopi z boljševiki v pogajanja, da reši na ta način svojo vojsko in svoje glavno mesto,
LDU Pariz, 7. julija. (DKU) Dopisnik lista »New York Herald« v Spaji javlja: Angleški ministrski predsednik je dal poljski delegaciji, ki je prišla v Spajo, da si izprosi vojaško pomoč proti boljševikom, razumeii, da Poljski nič drugega ne preostaja, kakor začeti z rusko boljševiško vlado mirovna pogajanja, da reši svojo vojsko in svoje glavno mesto, Lloyd George ja poljskemu ministru za zunanje posle, Patku, izjavil, da Anglija ne more dati Poljski na razpolago niti moštva, niti vojnega materijala, in da jo opozarja na to, da je Poljska proti nameram Anglije napovedala vojno.
Konferenca v Spal,
LDU Spaa, 7. julija. (DunKU — Wolff.) Tretja seja konference se je začela danes popoldne ob pol 4. uri. Nemški državni minister za zunanje posle dr. Simons je še enkrat slikal težkoče, ki bi jih imela Nemčija s takojšnjo oddajo vojnega materijala ali znižanja števila čet. Nato je general von Seeckt podal načrt radi izročitve ostalega vojnega materijala in stopnjevanega znižanja števila pemških čet. Za oddajo vojnega materijala je predlagal rok enega le>ta, za znižanje števila čet pet četrtink leta. Govoril je nadalje o velikem številu v Nemčiji se nahajajočik pušk, od katerih je bilo po računih oddanih 3 milijone, a jih je 2 milijona še vedno neizročenih. Lloyd George je v daljšem govoru kritiziral nemške predloge, češ da kažejo lastne izpo-vedbe generala, kako upravičena je bila skrb zaveznikov. Sedanji položaj pomenja stalno ogroževanje ne-le nemške vlade, tcmvcil tudi vseh sosednjih držav. Govornik ne razume, kako more nemška vlada na to misliti, da bi zavezniki trpeli tako stanje tudi le pet tednov, kaj še-le pet če-
trtink leta. Zahtevano novo podaljšanje rokov prekaša daleč vse mere. Lloyd George je predlagal, naj se vojaški strokovnjaki obeh strank o posameznih, še spornih številkah glede oddaje vojnega materijala, kakor tudi glede izvedbe določb, ki se tičejo zračnega brodovja in mornarice takoj sporazumejo in da naj sc voditelji zavezniških delegacij s svojimi glavnimi vojaškimi strokovnjaki posvetujejo o predlogih nemške vlade. Jutri ob 12, izroče zavezniki konč-noveljavni odgovor na nemške predloge. Po zaključnih besedah nemškega državnega ministra dr. Simonsa je bila seja zaključena ob 6.45 popoldne in odrejena prihodnja. seja za jutri popoldne. — V posebni seji vojaških strokovnjakov, ki so se takoj sestali, se je dosegel sporazum glede številk, ki se tičejo oddaje vojnega materijala.
LDU Spaa, 7. julija. (DunKU — Havas.) Uradno se objavlja: Angleški ministrski predsednik Lloyd George je odgovoril v imenu zaveznikov na eksnoze generala Seeckta in izjavil, da presega število oboroženih nemških vojakov milijon. Zavezniki ne morejo pripustiti, da bi tako nevarno in izredno stanje trajalo še petnajst mesecev. Zavezniške vlade bodo jutri zjutraj izrekle svoj končnoveljavni sklep,
TurSi|sa
Splošna mobilizacija.
LDU Carigrad, 7. julija. (DunKU — Havas.) Po zasebnih poročilih je Mustafa Kemal paša odredil splošno mobilizacijo v Anatoliji in pričel zbirati vsa sposobne može brez razlike veroizpovedanja.
V« bm*JVK&.
-f Zborovanje Jugoslovanske EieoI-
ske Zveze ob priliki I. slov. orlovskega tabora bo dne 2. avgusta, v Mariboru ob 10. uri dopoldne v dvorani Kazina na Slomškovem trgu.
-f- Za žensko voillno pravico. — Na shodu ženske zveze v Kostanjevici je bila dne 27. junija soglasno sprejeta sledeCa resolucija: »Ženske, zbrane na shodu v Kostanjevici, dne 27. junija 1920, izrekamo najtoplejšo zalivalo SLS, ki .ic izpo-slovala splošno volilno pravico pri občinskih volitvah vsem ženskam brez razliko stanu in mišljenja, zlasti pa Jugoslovanskemu klubu, ki je v Belgradu zastavil ves svoj vpliv in moč za nas. — Obenem zahtevamo, splošno volilno pravico za ženske tudi za volitve v ustavodajno skupščino in v državni zbor, ker je prav tako stvar žensk kakor mož, kakšna bo bodoča ustava in zakonodaja., ki boče potom brezvercev poseči globoko v zasebno in družinsko življenje posameznikov. Javne zadeve in državljanske dolžnosti zadevajo danes žensko prav v toliki meri, kot moškege, zato zahtevamo, da pride vsa ženstvo v javnosti poleg svojih dolžnosti tudi do svoi jih pravic. — Poživljamo ženstvo cele Jugoslavije, da se pridruži našim zahtevam in da ne odneha prej, dokler ne bodo vse ženske dosegle one pravice, ki ilm gre po enakopravnosti z moškimi.
-f Kri... V Prvačini &o karabinerji napadli cerkveno procesijo in prelila se je kri naših nesrečnih bratov, ki že dve leti z občudovanja vrednim samozatajevanjem prenašajo vse grozote in muke tujega na-silstva. Kakor širom celega jugoslovanskega sveta, proslavil se je tudi v zasedenem ozemlju praznik sv. Cirila in Metoda na svečani način. Tudi v najčrnejših dneh bivše Avstrije se ni našlo javnega organa, ki bi bil smatral nedolžno proetesijo pobožnega ljudstva v čast blagovestnikom našega naroda za izzivanje — le v »svobodoljubni« in »kulturni« Italiji, ki obstaja, zdi se, samo le vsled gorečnosti svojih nahujskanih biričev, mogla je tradicionalna narodna svečanost, mirna in dostojna, razburiti rahločutne karabinerje. Ves svet se čuti, s kako lahkomišljenostjo se v domovini dvetisočletne kulture preliva človeška kri. Dane« se temu ne moremo več čuditi, če pomislimo, da je usoda našega ljudstva prepuščena samovolji arditov in karabinerjev, Iti smejo po svoji ^lepi pameti streljati na nedolžne ljudi, ko proslavljajo dan svojih blagovestnikov, kakor so to delali skozi stoletja. Država, ki je internirala na tisoče nedolžnih ljudi, ki je zakrivila smrt tisoč in tisoč junaških srbskih bratov na tragičnem prehodu skozi Albanijo, ki je na Asinari in drugod obsodila na grozno, počasno izumiranje cele tabore naših ujetnikov, samo za to, ker so bili Jugoslovani in so se hoteli boriti na strani svojih bratov na solunski fronti — si upa nastopati v ornatu veleduhovna kulture in napredka in izreči nad našo domovino svoj anatoma balkanizma! V interesu miru med narodi smo bili pripravljeni na žrtve; odgovarjali smo na besno blatenje našega narodnega imena in naše narodne časti z besedami ljubezni in s prošnjami, naj ne sejejo novih razdorov in nove voine — odgovor na to je bilo novo spletkarjenje s pomočjo habsburških agentov in streljanje na neoboroieno procesijo. Vprašamo našo vlado, ali bo še ved-
no gledala križem rok na teptanje ljudskih pravic v zasedenem ozmelju, ali bo še dalje dovoljevala, da se naša intel'£enca deportira in naš narod ubija? Ne zahtevamo sicej- vojne in novega krvoprelitja, ker nimamo iskrenejše želje kot prijateljski sporazum z italijanskim narodom, ki v zemlji »svobode«; ni nič manj tlačen kot naš. Pač pa zahtevamo, da naša vlada stopi iz rezerve in da se odločno zavzame za bedne naše brate onostran demarkaeij-ske črte, ki imajo vsaj pravico do varnega življenja. Dosedanje prepuščanje našega ljudstva v zasedenem ozemlju njegovi uto-di je zelo nevaren način reševanja jadranskega vprašanja. Samo z mirno odločnostjo, Id jo zahtevamo od naše vlade, se boipo izognili nepotrebnemu razburjenju našega ljudstva in večnim sporom, ki Di utegnili postati usodepolni za ves svet, Skrajen čas je in prelita ri resen opomin ... P. P.
-f Na naslov poverjenikov JDS v prvi narodni vladi. 2e poprej enkrat smo opazili v »Slov. Narodu« notico, kjer pi£« o oni seji Narodne vlade po prevratu leta 1918, kjer se je razpravljalo o ujedinjenju s kraljevino Srbijo pod dinastijo Kara-gjorgjevičev. Takrat smo molčali, ker je naše mnenje to, da so bile seje takratne konccntracijske narodne vlade zaupne, v kolikor sc niso pošiljala v javnost obširna oficielna poročilu. In prav je bilo, da so bile seje zaupne, ker je bilo samo tako mogoče, da je'prva narodna vlada izvršila v Sloveniji tako ogromno delo, da uživamo njegove sadove šc dandanes in da bodo bodoči rodovi vedno laliko a ponosom odprli zapisnike teh sej ter brali, v kaki slogi in s kako marljivostjo in neumorno skrbnostjo ju delovala v najtežjih časih' na:ža prva vlada. Ml rJ.mamo »IS proti temu, da ss rjavijo Tči zapisniki v celoti, vodno bon? o pn proti lenrj, da bi kdo ob-jnvijnl k,-»ko nctotiun in strnnbazsko zavite vesH i,r. delovanj.?, jj.arodne vlada. In to tlela »Slov. Nared'.<. Mi sc na to polje ne bomo spuščali in ne bomo govorili javno o stvareh, katerih resničnost bi se dala dokazati samo, če bi se objavil zapisnik dotične seje \s celoti. Oni gospodje od JDS, ki so bili v prvi narodni vladi (dr. Tavčar. dr. Triller, dr. Pestotnik in dr. Kukovec), vedo čisto dobro, da pisanja »Slov. Naroda« ne odgovarja povsem resnici. Zato si jih dovoljujejmo opozoriti nato, da zahteva njihova čast, da ali poučijo »Slov. Narod« o celi resnici, oz. dostavijo to, kar »Slov. Narod« vedno izpusti, ali pa. izjavijo svoj pristavek na to, da se zapisnik dotične soje objavi v celoti. Potem bo pa stvar na mah jasna — v celoti!
-f- Groza jih jc svoje nedelavnosti. Dejstvo je, da mestna občina ljubljanska ni vršila v vsem času, kar jo imajo liberalci v rokah, sv ojih socialno - političnih dolžnosti. Potcbno v stanovanjskem vprašanju ni storila niti toliko, kar stori ttaj-zadnja selska občina. Poslcdicc te »dale-kovidne« liberalne socialno politike se sedaj kažejo v prav žarki luči. V svoj zagovor ne more navesti niti ene stavbe ali urejene dalekosežnejše stanovanjske akcije. Sklicuje se v današnjem »Narodu« le na neko kupčijo, ki jo je napravila mestna občina iz strankarskih odrov z ljubljansko Kreditno banko. Mestna občina, katere načelnik je dr. Tavčar, je prodala! svet Kreditni banki, katere upravni svetnik je dr. Tavčar. Čudno ni, da je romala zoper to kupčijo pritožba na pristojno mesto. Ta kupčija je približno enaka, kakor je oni famozna kupčija Sokola za občinski svet na bivšem škofijskem posestvu. Pri tej kupčiji — to stoji za vso Ljubljano — niso bili seveda merodajni nobeni postranski nameni. Samo zato so s to kupčijo tudi tako hiteli. Tako razmeta občina s svojim svetom. Na celem svetu ne bi nobena druga občina tako ravnala s svojim svetom .Ce še tako išče sokrivcev, javne vesti ne bo potolažila: storili niste ničesar, še to, kar ste imeli, ste v škodo javnosti razmetali. Občina je pa tudi ostala dosledna svoji notorični socialni nezmožnosti. Njen župan se je postavil z vsem svojim vplivom in vso svojo avtoriteto nasproti akciji, ki je dosedaj in v sedanjih razmerah edina obetala uspehov. Z vsemi štirimi se ji upira, jo pobija, smeši, dela rekurze zoper njo, izrablja politične zveze. Občina se ne gane tudi sedaj ne, da bi kaj pozitivnega ustvarila. N<i vidi re-vežev, vidi le bogataše, ki jih z vso bes-nostjo brani. Čc ste mobilizirali bogataše, kapitaliste, politične reakcijonarce, nam ne preostaja drugega, da mobiliziramo go-stače, prebivalce vagonov, kleti in podstrešij. Nazaj ne gremo, ker moramo v stanovanjskem vprašanju naprej, če je občina s svojim županom največja zapreka ugodne rešitve stanovanjskega vprašanja, se mora boj začeti in voditi v tem znamenju. Bomo videli, ali bodo več odtehtali milijonarji ali masa.
-rf- Politična prorokovanja. Današnji
lioti poročajo, da je v Belgradu na dnev-nem redu rekonstrukcija pokrajinskih vlad. Demokrati izigravajo glede rekonstrukcije deželne vlade za Slovenijo ministrskega predsednika sebi v prilog. Razširiaio ve-
sti o nekem paktq, da Je morajo vlade sestaviti po istem ključu kakor v Belgradu. Mi smo v tem oziru že clovolj jasno označili svoje mnenje. Ni ga nam treba znova ponavljati. Demokratje s Svojimi intrasin-getnimi zahtevami brezdvomno otežkoču-jejo stališče belgrajska vlade. Gola špekulacija je, ča svojo krivdo zvračajo na druge. V ministrskem svetu se pojavijo večkrat resne d'*?renče, ki znatno ovijajo delo. Izvcr imajo pa dosledno pri demokratskih ministrih, let ne morejo pozabiti dni svoje absolutistične slave. Po nji zopet koprnijo. Razumljiva je njihova jeza proti onim, ki jim skušajo prekrižati te namene. Zato spuščajo v svet vesti o akcijah, naperjenih proti sedanji vladi, da bi tem previdneje prikrili svoje delo. Danes so vrgli v svet, da hočeta Protič in Korošec razbiti sedanj'o vlado. Demokratje so očividno mnenja, da mora povsod njihova volja obveljati. Proti nji ni ugovora in ne izgovora. Če je še kdo z njimi v vladi, ie po njihovi sodbi njih jetnik. Če si kdo upa imeti druge nazore in sodbe, kuje naklepe proti vladi. Tako so se demokratje obnašali v prvi koncentracijski vladi, te metode hočejo vpeljati tudi sedaj. Takrat se niso obnesle, tudi sedaj bodo morali postati malo ponižnejri.
'+; Razgovor dr. Trumbiča z grofom Sforzo, Iz Locdoua se brzojavlja: Naš minister dr. Trumbič se je v Spaji sestal z italijanskim ministrom za zunanje stvari grofom Sforzo. Pogovor je bil zelo živahen in je trajal nad pol ure. Predmet razgovora je bilo jadransko vprašanje,
-f Nikola PaSlc. V parlamentarnih krogih se govori, da se namerava g. Nikola Pašič v kratkem vrniti v Belgrad na stalno bivanje. Sedaj se zdravi v Bagnolesu. G. Pašič se bo udeleževal sej v parlamentu in deloval v javnem življenju.
-f {Vprašanje vojne odškodnine, .Politika« piše; Naša vlada je 6. t. m. prejela obširno poročilo od našega člana komisije za obnovo gospoda Boškoviča o pogajanjih za srbsko odškodnino. Zavezniki so v Parizu apelirali na našo vlado, da sprejme to njihovo najnovejšo odločbo, sprejeto v Bruslju, po kateri dobi Srbija komaj 5% odškodnine, ki jo mora, plačati nemška vlada. Predsednik vlade dr. Vesnič je o tem poročal finančnemu odseku, ki je imel včeraj sejo in o tem dolgo razpravljal. Po razpoloženju večine ministrskih članov tega odseka je težkg verovati, da bo naša vlada sprejela ta odstotek, posebno, ko ss ve, da je bilo to vprašanje že enkrat regulirano in protokol podpisan po zavezniških zastopnikih. Trdi se, da so v Parizu rekli našemu delegatu, da je francoski in angleški del odškodnine zmanjšan za 2 do 3% in da niti Italija, niti Belgija ne bosta dobili vsega, kar zahtevata.
—	Rojstni dan kralja Petra. Glasom Odlok^. ministrstva notranjih del z dne 15. novembra 1919, štev. 1031, se praznuje Petrov dan 12. julija kot rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra I, kot državni praznik. V svetiščih vseh veroiz-povedanj se vrši služba božja z običajnimi obredi z zahvalno pesmijo in kraljevo himno. Na šolah se ne vrši pouk, V državnih in drugih javnih uradih in obratih in po možnosti tudi v zasebnih naj delo počiva vsaj med službo božjo, da se čim večje število prebivalstva more udeležiti proslave. Po cerkveni slavnosti s£ vrši vojaška parada, po paradi pa v slavnostni dvorani predsednižftva deželne vlade svečana poklonitev in čestitanje. Korporacije in društva, ki se žele udeležiti poklonitve, naj blagovolijo to naznaniti najpozneje do 10. t. m. ustmeno ali pisemno predsedni-Stvu deželne vlade.
—	Jezica pri Ljubljani. V nedeljo, 11. julija bo praznoval na Ježici zlatomašni jubilej svetnik Simon Zupan, župnik v pokoju. V svoji skromnosti je želel blagi gospod opraviti ta dan sv. daritev na tihem, a hvaležni župnijani hočejo imeti cerkveno slavje, taki izredni priliki primerno; zato so skupno z župnikom Koširjem sami poskrbeli, da bo prihodnjo nedeljo na Ježici praznovanje prvega reda. —. Vrlo zaslužnemu možu Simonu, bivšemu vzornemu katehetu in župniku, daj Bog čvrsto zdravje še mnogo let!
^— Konferenca Sodalitatis za novomeško dekanijo bo v Novem mestu dne 15. julija ob 2. uri popoldne (pol. čas).
—	»Ljudski oder« v Kamijiku, Ljudski oder iz Ljubljane gostuje v nedeljo dne 11. t. m. ob 5. uri popoldne v »Kamniškem domu« v Kamniku z dramo »Mrak« v treh dejanjih. Ta igra je delo hrvatskega pisatelja Petra Petroviča, ki jo je »Ljudski oder« igral z velikim uspehom že v Ljubljani in drugod.
—	Javnost naj sodil Tej naši včeraj-Soji notici moramo dostaviti sledeče: Ge-irent turjaške občine Kožar in tamošnji svojevoljno izvoljeni agrarni odbor so kri- j vi, da so so travniki ondotne grajščine i oddali taloiru, ki uiso neobhodno posebni i in so bili bajtarji in inali posestniki '; crearti ali unkr&i&ani- Poveri aništro za
agrarno reformo pri zakupodaji ni bilo vdeleženo.
-- Ostudo! fesfl proti ^lanoci orlovske organizacijo. »Naprej«, »Jugoslavija« in »Domovina« so zadnji čas prinesli dopise iz Črnomlja, v katorih dolže člana črnomaljskega Orla, da je hotel ob priliki orlovskega zleta v Rožane onečastitj županovo hčerko iz Petrovevasi. Predsedstvo O. Z. ie takoj uvedlo preiskavo, ki jo dognala sledeče: Vest je docela zlagana, tega zločina ni zagrešil noben Orel, pač pa član, ki še nI bil nikdar član naših organizacij. Zločinec je že v ječi. To laž je raztrosil v svet član črnomaljskega Sokola Korže, katerega se je izročilo sodni oblasti. Črnomaljsko orožnlštvo, mesto, da bi zasledovalo zločinca, je osumilo Orle, šele na zahtevo okr. sodišča v Novemestu je orožni-Štvo pričelo z zasledovanjem. Na tem slučaju vidimo vso zločinsko hudobijo naših nasprotnikov, da bi oblatili člane orlovske organizacije. Najlepše pri celi stvari je, da jim pomaga orožništvo. Sokolsko društvo v Črnomlju pa trosi, da zadava njihovega člana Koržota ni zadeva Sokola, res pravi pojem o čistosti sokcjlskih značajev, ki naj bi se vzgajali v obrekovanju in laži. Črnomaljski Orel odgovori z delom za povzdigo srčne in umske izobrazbe svojih članov na te ostudne napade!
—	»Učiteljski Tovariš« v pozi ogorčenega. Zadnja številka glasila liberalnega učiteljstva, se grozno srdi na »Slovenca« radi odgovorov na umazano napade »Učit. Tovariša«, nad katerimi se zgraža slovenska javnost že več kot dvajset let. Temu listu je častikraja prišla že tako v me?o in kri, da se tega menda sploh več ne zaveda, ker drugače bi se vendar ne mogel povspeti do takega hinavskega ogorčenja. Ljudje, ki so že oblatili vsakega človeka, ki je imel le količkaj opravka s šolstvom, se naenkrat zgražajo, če se jim vrača milo za drago. »Tovariš« je le v toliko napisal resnico, da res vso učiteljstvo kaže s prsto na glavnega krivca neznosnih razmer v učiteljskih vrstah in ta glavni krivec ima žal £e danes v rokah »Učiteljskega Tovariša«. V svojih vrstah tedaj ukrotite apaše. ker pri nas jih nimamo in takoj bo mir! Tisti časi so pa minuli enkrat za vselej, ko smo potrpežljivo prenašali udarce neotesanih lju£i.
—	Karitas, Za zvejo »Karitas«, ki jo ustanovimo na mariborskem taboru, mi manjka še mnogo podatkov o naših dobrodelnih organizacijah in zavodih. Zato prosim čč. župnijske urade na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, da mi nemudoma, sporoče po dopsnici naslove moških in ženskih karitativnih organizacij (družb, konferenc, društev, odborov, odsekov) in dobrodelnih naprav fvzgaja-!'.J, sirotišč, bolnišnic, domov, zavetišč itd.), ki jih je ustvarila ter jih vzdržuje in oskrbuje privatna dobrodelnost ali pa redovniki in redovnice. — Fran Lavtižar, predsednik osrednjega društva sveta Viu-cencijevc družbe v Ljubljani, Mestni trg štev. 8, I.
—	Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane priredi v nedeljo dne 18, julija zvečer v krasni kopališčni dvorani Rogaške Slatine velik pevski k o n c e r * Podrobnosti na lepakih in malih vzpor: dih. Že sedaj opozarjamo goste Rogaške Slatine in tamošnje okoličan?, da to lepo prireditev poselijo v obilnem številu. Pred-prodaja vstopnic pri g. I. Beranjču v Rogaški Slatini od ponedeljka naprej, (k)
—	Vpeljava novega turistovskega vlaka med Bačatni in PodroMčlco, Inšpektorat državnih železnic objavlja: Od nedelje dne 11, t. m. dalje vozi na progi Bače—Pod-rožčica turistovski vlak št. 719, z odhodom iz Bač ob 20. uri 09 min. in prihodom v Podrožčico ob 20. uri 31 minut, kjer ima neposredno zvezo z ljubljanskim turistovskim vlakom; prihod v Ljubljano ob 23. uri 22 minut.


- « 9
lj Krščansko liensko društvo vabi svoje članice, da se udeleže službe božje, ki se vrši povodom rojstnega dne ISTj. Vel. kralja Petra I. dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v tukajšnji stolnici.
lj Odlikovani z zlato ipedaljo za zasluge na koroški fronti so bili med drugimi tudi naredniki Ivan Vrisk, Zoran Frank in Edi Kristan, vsi trije brzojavnega bataljona v Ljubljani.
lj Odborova čaja Leonove dražbe se vrši v potek, dne 9. t. m. ob šestih zvečer v posvetovalnici IL T. D. Predsednik, (k) lj »Slomikova zveza«. V soboto popoldne ob 3. uri seja v Mostah. Dnevni red: zborovanje v Mariboru iu drugo. Š.
lj Pevskega izlifa zbora »Glasbene Matice« na Koroško se udeležita tudi slovenski kencertni pevki ga. Mira Costa-peraria in ga. Pavla Lovšctova. Costa-peraria poje v Borovljah: Dev: Ptička. Ba-jič: Što me ne ljubiš. Pavčič: Pastarica; Lovšetova pa na Vrbskem jezeru: Pavčič: Ciciban, Cicifuj. Lajovic: Bujni vetri v polju in Dev: Ptička. Ljubljanske izletnike, iti bi se hoteli izleta na Vrbsico jezero v nedeljo udeležiti, opozarjamo, da je odhod prvega. iutranie£a turbtovskejža vlaka iz
Ljubljane v nedeljah ob 5.17, odhod drugega jutranjega normalnega vlaka pa ob 6.38 iz Ljubljane. Prihod prvega vlaka v Vetrinj je ob 9, uri dop., drugega pa ob 11. uri. Pešhoja iz Vetrinja clo otoka Vrb-skega jezera traja 3 ure. Odhod večernega vlaka iz Vetrinja v Ljubljano jc tako zgo-den, da js pešizletnikom mogoče bivati na Otoku kvečjemu eno uro. Odhajal pa bo v nedeljo izjemoma kot drugi del večernega vlp.ka, vlak med 9. in 10. uro iz Vetrinja, s tem se bo pevski zbor vrnil v Ljubljano. Izlet v soboto v Borovlje se Ljubljančanom ne priporoča, ker ne bo v Borovi?* h prenočišč.
lj Zadruga krojačov, kiojačic Itd. v Ljubljeni naznanja, da se vrši porhagalska preizkušnja dne 2. avgusta t. 1. ob devetih dopoldne v Zadnižni pisarni, Gosposka ulica št. 5. Udeleženci, kateri se hočejo »podvreči preizkušnji, naj se priglase najkasneje do 30. julija pri Zadrugi. Na poznejše priglasitve se ne bo oziralo. Načel-stvo- (k)
vb.
gsssrocai
RADIČ PRED SGBI8ČEM.
LDU Zagreb, 8. julija. Danes ob osmjjj ja o tvoril predsednik senata in upravitelj sodišča Vaič dazpravo proti Štefanu Ra-diču. Kot votanta fungirata gg. Marčič in Valjavec. Radiča pripelje v dvorano stražnik, nakar zavzame obtoženec prostor nasproti predsednika senata. Na klop poleg sebe naloži cel kup knjig, časnikov in svojih beležk, ki se jih bo posluževal pri zagovoru. Pred čitanjem obtožnico vstane bra-nitelj dr . Hausler in predlaga, naj s sodnij-sko postopanje proti Radiču ustavi, ker se s tem krši imuniteta narodnega poslanca Radiča, ki js član sabora kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Ker pa sa je razprava ž<z pričela, naj se hitro konča, in sicer z oprostitvijo. Branitelj dokazuje, da Radič ni bil zasačen in prijet neposredno pri prestopku. V njegovem primeru niso dani procesualni pogoji za sodnijsk
to zasle-
dovanje. Da so Radiča prijeli, je povzročil kotarski predstojnik Srčan v Sisku in to 24 po zborovanju, ki ga je imel Radič. Srčan js ves čas prisostvoval zborovanju ia ji 5e!c drugi dan prispel v Zagreb, kjer jc pa poziv vlade naznanil Radiča. To bodo dokazale priče. Drugi branitelj dr. Ort-ner prosi, naj bi sodišče uvažalo moment, da je bil Srčan na skupščini v Sisku kot privatna eseba in da je kot tak dal oblastvenemu poverjeniku privatno poročilo o skupščini. Državni pravdnik dr. Urbani izjavi, da je vprašanje Radičeve imunitete rešeno z odlokom banskega stola o priliki Radičeve pritožbe. Radič je bil pravilno, kakor to zahteva zakon, aretiran. Kotarski predstojnik Srčan-ni mogel Radiča ta-ko-j pri dejanju prijeti, ker ni imel na razpolago varnostnih organov. Radič je bil aretiran 24 ur po o'e1,iktd. Med tem časom pa je obstojala neposredna vez med činom in aretacijo. Zakon ne zahteva, da se aretacija izvrši takoj na mestu, ampak samo, da je v zvezi z dejanjem in osebo. Prosi, naj bi sodišče ne uvažalo predloga, da se pokličejo priče. Nato prosi za besejio obtoženec sam, V obširnem govoru razlaga, da želi, da se njegova krivcla javno ugotovi. Iziavlja, da gre za javno interese. Stališče, katero zavzema drž. pravdnik, nasprotuje ustavi in sami obtožnici. V obtožnici so nahaja tudi pojem »ustava«, A brez ustave ni državnega zbora in brez državnega zbora ni imunitete. Vse to vprašanje ni vprašanje enega, Štefana Radiča, ampak je vprašanje vse nove države. Nadalje dokazuje Radič, da je še vedno član Na Ho dnega predstavništva. Njegova stranka ja dobila dva mandata, toda je vrnila pooblastila, ker ne priznava Narcdnega predstavništva. Verifikacijski odbor tega vprašanja pa še ni rešil. Poslanec Kovačevič, eden izmed delegatov Seljačke stranke, je dobil že opetovano brzojavne pozive, naj se udeležuje sej. Nato govori Radič cfo-širno o svojem delovanju. On je politik in govori so njegova pravica. Politika je njegova funkcija. Dokazuje, da se pri verbalnem cleliktu ne more govoriti o »zasačenju pri dejanju«. Njegova aretacija se je izvršila po nalogu i? Belgrada in ta nalog je dal g. Protič. Vsa zadeva na zborovanju v Galdovu je bila dogovorjena. Predpo je on šel na skppščino, so mu tri osebe pogovarjale, naj ne hodi v Sisek, ker ga bodo tam aretirali. To so bili trgovski potnik, urednik »Agramer Tagblatta« in urednik »Narodne politike«. Nato je on podbanu dr. Potočnjaku razložil svojo politiko, . ki jc socialna. On pa mora od časa do časa spreminjati svojo politiko, ker mara vsako nezadovojst^o, ki je nastalo za vojno, najti politično ali socialno regulacijo. Podban mu je izjavil, da on preje odstopi, kakor pa da bi dopustil, da se on (Radič) aretira. Nato rita Radič odstavek iz »Riječi«, da jc ban dr. Laginja zahteval, da se aretira in da so ta proces odredili v Belgradu. Dalje govori Radič o imuniteti. Državni pravdnik clr. Urbani pobija Radi-čeva izvajanja glede imunitete. Seljačka stranka, je odklonila mandate v Narodno predstavništvo in se je potemtakem odrekla imuniteti. Iziavj, da ne £re samo za
Radičev prestopek v Gladovu, ampak da se mora tu upoštevati vse Radičevo delovanje od prevrata pa clo njegove zopetne aretacije. — Po odmoru, ki jc trajal pol ure, govori branitelj dr. Walter, ki v glavnem ponovi Radičeva izvajanja ter navaja članke iz »Riječi«, v katerih se razpravlja o interesu države in o Radičevem procesu. Pravi, ako je s tem procesom ogrožen državni interes, se mora uvažati predlog branitelja, da se Radič takoj oprosti, če pa državni pravdnik vztraja pri tem, cla se Radič še nadalje kazensko zasleduje, naj se steri to zakonitim potom ter naj se zahteva Radičeva izročitev od Hrvatskega sabora in od Narodnega predstavništva. Nato vstane Radič ter v obširnem govoru razlaga, da je vse, kar je on govoril na skupščinah in zborovanjih, program njegove stranke. Radi nespodobnega izraza proti državnemu pravdniku je predsednik pozval obtoženca k redu. Nato prične Radič zopet govoriti o svoji imuniteti kot član Narodnega predstavništva. Izjavlja, da je obtožen radi politike Seljačke stranke, ali o tej politiki mora so-, diti javnost, ne pa sodišča in državni pravdnik. Nato sa ja podal senat sodišča k tajnemu posvetovanju, ds sklepa o predlogu braniteljev. Po posvetovanju, ob trinajstih, se ja senat vrnil v dvorano. Predsednik jc prečital sklep, s katerim se predlog braniteljev zavrne z razlogom, da' ščiti, iniiniteta poslanca samo tako dolgo, dokler nc zakrivi kaznjivega dejanja. Sodni dvor jc preverjen o tem, da obstoja med Radičevim dejanjem in med njegovo aretacijo vez, katero zahteva zakon. Aretacija r.e ni mogla izvršiti na licu merta radi raznih okolnosti. Izvršila pa se je 24 ur kasneje. Razprava se jc nato zaključila, Nadaljavania jutri ob osmih dopoldne,
D'ANNUMZIO ZASEDEL DRAČ?
J?DU Washagton, 3. julija. (DKU —. Brezžično.) Kakor se glasi neka vest iz Pariza, je oddelek DAnnunzievih čet za* sedel Prač.
POLJAKI KAPITULIRAJO.
LDU Dunrsj, 8. julija. (DKU) S pri« ponibo, da še ni uradnega potrdila, pri-! naša »Neue Freie Prcsse« vest lista »Chii cago Tribune« iz baje najbolj informirane-! ga vira, po kateri ao Foljalti prod boljše«« viki položili orožje in prosili za mir. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Vari šave, so na včerajšnji seji poljskega deželnega zbora vložili socialni demokratje nujen predlog, naj Poljska takoj stavi sovjetski Rusiij mirovne predloge.
BORZA.
LDU Z?gre'5», 8. julija. Devize (vezane) Berlin 197—200, Italija 450—460, London 260—0, Ncwyork 65—56, Pariz 530—0, Praga 163—165, Švica 1200—1250, Dunaj 43,50—55. Valute. Ameriški dolarji 64—65, avstrijske krone 42—43, carski rublji 122 do 125, francoski franki 536—545, napo-lecmlori 275—260, nemške marke 199 da 200, rumunski Jeii 169—170, češkoslovaške krona 155—1-60.
Is taborske pHrae. Na pismena vprašanja mnogih odgovarjamo tem potom. Prijaviti se je treba tistim, ki bodo šli v narodnih nošah in ravnotako tudi tistim, ki se mislijo oaljati z gosti na Bled in Vrbsko jezero. Naročila za vstopnice za koncert, gled. predstave in tribune spreisma istotako že sedaj taborska pisarna. Na veak^ način se je treba prijaviti oninj, ki hočejo imeti od nas nakazano prenočišče in hrano. Hitite torej s prijavami -a skupna prenočišča, Kar se tiče drugih prenočišč, opozarjamo, da si sam po hotelih in gostilnah nihče ne more dobiti prenočišča. Na vsa pismena vprašanja, ki sa tičejo splošnosti, odgovarjamo po časopisih. Zadnji čas za taborske izkaznice in sploh za vse prijave je 20. julija. Zato hitite?
Izkaznice so veljavne za vse vlake v času tabora, nc samo za posebne. Na vseh ima posetnik izkaznice polovično vožnjo za v Maribor,
Tjstim, ki so se priglasili, se bodo na* kazala, prenočišča, šela v Mariboru. V ta-, mešnji taborski pisarni bo vsakdo zvedel, kje ima odkazano prenočišče, tako oni, ki imajo skupna kot oni, ki so se priglasili za hotele, oziroma gostilne. Plača se v Mariboru.
Sn $f$@rf.
S. K. »šparta«. Sestanek rednih članov se vrši v petek 9. t. m. ob 7. uri pri »Novem svetu«. Pridite točno in pobo-številno. — Odbor.	(k)
V soboto, dne 10. t. m. se vrši na prostoru S. K. »Ilirije« ob 19. nogometna tekma mccl S. K. »Jadran« in«. K. »Hermes«, S. Iv. »Hermes« jc najmočnejše moštvo med novoustanovljenimi klubi.
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi dne 11. t. m, cestno uirku Ljubljana—Tržič—Ljubljana. Prireditev se razdeli v tri skupine voiačev in sicer; Skuoina senioriev. (Čez 35 leti poljubna
kolesa, skupina težkih koles, skupina (dirkalnih koles, — Start 11. t. m. ob 7. uri za seniore, ob 148, uri za težka kolesa in ob Vt8, uri za dirkalna kolesa, — Prijave za vse skupine sprejema pismeno ali ustmcno tvrdka »Svetla«, Mestni trg 25. — V pripravi so cestne dirke 18. t. m. Ljubljana— Celje—Ljubljana (dostopna vsem klubom športne zveze Ljubljana) in 1. avgusta Ljubljana—Velikovec (120 km), dostopna vsem klubom Koturaikega saveza.
MaročafžB „&Sptsrara66!
g Konjereje!I Poverjeništvo za kmetijstvo namerava o priliki plimovanja konj meseca julija, avgusta in septembra t. 1. nakupiti 30 do 40 prvovrstnih žreb-čkov, da si samo izredi potrebne žrebce-plemenjake. Na to se opozarjajo lastniki tistih žrebet, ki obetajo postati dobri ple-
men jaki, tla jih pred navedenim časom ne odprodajo ter^jih zanesljivo pripeljejo k premovanju.	(k)
a Ker so sp cene živine znižale, bo
prodajala »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani od petka, to je 9. t. m. dalje v svoji mesnici na Sv. Jakoba nabrežju vsem državnim uradnikom, usluž-
bencem in zavodom, ki so v posesti mesnih kart, goveje meso: zadnje s priklado 23 kron za kg ter sprednje s priklado 21 kron za kg. Po isti ceni se bode prodajalo meso tudi na prosti stojnici, k j ar more dobivati meso vsakdo brez razlike.
Našla se je pred Černetovo gostilno — po domače pri Jerneju — včeraj popoldne denarnica z manjšo vsoto denarja Dobi se v upravništvu »Slovenca«.
fea dvakratno objavo v tednn se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Grabietz Frrnjo, Miklošičeva c. 6, Cunc Franc, Wolfova ulica 6.
JAVNA SKLADIŠČA »»Balkan«, L Ljubij. javno sklad., Dunajska c. 33, (Tel. 366.)
KLEPARJI
Kom T., Poljanska cesta 2. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13,
Priporočalo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jagoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8,
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. i.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schnster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in [7.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10, Magdič Pavel, Aleksandrova cesta«
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
PREVOZNO PODJETJE Erman Štefan, Št. Vid n. Ljubij.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj, c, 33. (Tel. 366.) Uher F* & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
(Za dvakratno oblavo v tndna s« računa o Kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Erjavec & Turk pri »zla«! lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
UGLAŠEVANJE IN POPRAVLJANJE GLASOVIRJEV. Povše Feliks, Tržaška cesta 45.
ZAVESE, vezeno cerkveno perilo, biretL
»Štora", dr. z o, z,, Št. Vid nad Lj,
rncnnritfna isCo stanovanje in hrano, umpuiuiu — Cenjeno ponudbo pod »uiadntcac na upravništvo lista.
Dicnlni ctpni 8 sloveaak° tastaturo, riJUiifi Ji! UJ malo rabljen, brezhiben se ceno proda, — Na ogled v pisarni tvrdke Paternost & Remic, Ljubljana, Rimska cesta št. 2.
Ifflllf P°ln°krvni arabec Schagya, eden luHIJ, najbolj krvnih konj, prvovrstni dirkač, je naprodaj. Cena primerna. Proda se radi pomanjkanja primernega prostora in postrežbe. Jakob Klein-dlenst, župnik v p., Bled.	2734
Mlin avtomatičen, popolnoma nov, Milil, od prvovrstne tvrdke, zmelje 100 kg na uro, za pogon z vodo ali motorno silo so takoj proda. E. Jare, Celje, Razlagova 1.	2742
letal lepih ttlek in čevljev prodaj
F. K., Sv. Petra cesta 10, II. nadstropje.
Samo sreda, četrtek in petek od 5. Uo 7. ure popoldne.	2707
Išče se Moški in iiailiaoski
Imrocnnnriont eventuelno samo za AUICjpUllUCUl za popoldanske ure. — Ponudbe pod »Lesni eksport 2744«
na upravništvo »Slovenca«.
Sladkor v Kockan, Kjff^fiK
a kron 56'- dokler traja zaloga. —
Vaoon silil M SJžmk
K 750-— za 100 kg, tvrdka Paternost & Remlc, Ljubljana, Rimska cesta 2,
vv2traakonlekciiskiliino(leiov
(pup) se proda pri tvrdki Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. 2743
loriHnn nlio liter p° k 48 — se dobi v
jBilHIiU UlJB trgovini Sever & Komp.,
Ljubljana, Wolfova ulica štev. 12.
PRIRODNI It	•
z rafinadnim sladkorjem okuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. Nadalje se dobe tudi ekstrakti za umetne soke itd.
Mo Poli, MAni ulita
LJUBLJANA (popre) zaloga Mengiške pive).
m*
kandite, kolače, kekse in druge slaščice naročajte le pri domači slovenski tvornici
v
• n ivi	ffk v
Dobava takoj. Nizke cene. Zahtevajte cenike!
Ljubljana: JI. Poschl, Gosposvetska cesta štev. 7 in J. Podboj, Sv. Petra cesta štev. 95; Celje: Roz. De-benjak, Kralja Petra cesta štev. 15.
iiijiiju nm«rri iinriri-iinrn^-ir[||-iriryrirr--i-r—nr---—irr"-1
Pmrifl se pohištvo, perilo, moško kolo, nUllU obleka, črevljl, harmonika in drugo. Študentovska ul. 11, pritličje.
CnhariM 80 sprejme, ne pod 25 let uUlJulltU stara, prednost ima taka z letnimi spričevali. Nastop 15. julija. — Ponudbe na hotel Triglav, Sevnica.
nirciiinifor 1Si!e v najem <al1 kuP!)
UUdlllllltlH gostilno v Ljubljani ali Ljubljanski okolici. Ponudbo na upravo »Slovenca" pod »J. K." 23.
Proda se Se l/nrinn |/nln za 42 K. malo rabljeno VUUI1U nUiU sil zvsem potrebnim pogonom intransmisijo (jermenom 36 kg). — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 27T.2.
Prvovrstno
v ■ v	■	i v
mm, m sm i, oiini topi
oddaja po znižani coni le na dsbele. Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta St. 36.	.
Kmet & Luhšma
Temerin, BaCka, Tel. 16. nudi vsako množino vsakovrstnega žita po najnižjih cenah, kupuje vseh vrst les in gorivo. Ponudbe na zgorajšnjo tvrdko.
GARJE
srbečico, hraste, liSaje, nnlčl pri človeka in Sivim mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila 1 lonček
za eno osebo po poš'.i K 12'50 poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkčcz? v Liubljani, zraven rotovža.	1631
razen star, dobro ohranjen materijal v stari rfredUntol v Ljubljani, ki ee sedaj podira, in sicer tovorno dvigalo, obtežba 500kg, približno 11 m visoko, 4 postaje (pritličje, I, 11. ln I1L nadstropje), transmisijski pogo&, 150X150 cm v premeru, obloženo na trehi straneh, z valovito, pocinkano pločevino, — Stebri iz litega 3eCeza in sicer:
8 komadov približno 3-50 m visoki, obtežba ca. 13.000 kg
16 16 16 4
Za'pravilne podatke 24 komadov približno 3 50 m
3-45 m „	» „ 20.000 kg
3-50	m _	„	26.000 kg
4-00	m	„	32.000 kg
5-00	m „	„ „ 12.000 kg obtežbe se ne prevzame nlkaka odgovornost, visoki in 8 cm v premeru, za „Shed-strehe".
Transraisijske konsole iz litega in kovanega železa. Zeiezne stopnice (lestve). Rezervoar iz železne, 8 do 10 mm močne pločevine, velikost 2-45Xl"65Xl"30m. Razen stavbni materijal. — Ogleda se na licu mesta v stari predilnici v Ljubljani in se je zglasiti pri delovodju gospodu Srakarju.
Pismene ponudbe na naslov »Kranjska stavbna družba v Ljubljani«, Levstikova ulica.	2741
Naročajte in Širite »Slovenca" t
EVIiši, podgane, sfenics, šgurfcl
in vaa golazen mora poginiti, ako porabljate 1 moja najbolje preizkušena in Bplošno hvaljena" sredstva, kot proti poljskim mižim K 10, podgane in mlSl K 10; za ščurke K 10; posebno močna vrsta K £0; tinktura ga stenloe K loj-uničevalec moljev K 10.; prašek proti mrčesom IC 10 in 12.; mašilo proti učem pri ljudeh K.5.—10.; mazilo za uši pri živini 6.—10.; prašek na uSi v obleki in perilu K 0 in 10.; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (unieev. rastlin) K. 10. Prašek proti mravljam K10. Mazilo proti grarjam K10. — Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. JUnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
Trgovcem pri večjem odjemu popust.
					
		'V :p I- .'..			
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena
Marija Zalokar roj. Zakotnik
danes ob 4. uri zjutraj umrla v 56. letu starosti.
Pogreb bo v soboto dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldan iz hiše žalosti na župno pokopališču v Št. Vidu.
Blag Ti spomin, ljuba mati I Podgora pri Št. Vidu nad Ljubljano, dne 8. julija 1920.
Ivana Zakotnik	Franica, por. Cirman
mati.	hči.
Ivan Zakotnik	Helena Pajniž, roj. Zakotnik
brat.	sestra.
Janko Cirman	Vs, ostaU sorodnikl.
zet.

m;
P$
m- •" ,
po-«; >r Iv;/*
Zahvala.
Povodom nenadomestljive izgube, ki n&s je zadela a tem, da nam jo umrl zlati predobri naš oče itd., gospod
Ivan Bonač
trgovec, hišni posestnik in občinski svetovalec itd.
Izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se ga za dolgotrajne, mukapolne bolezni spominjali 8 svoiim obiskom in ki so na kakršenkoli način, bodisi k vencem ali darom v dobrodelni namen počastili blagoslovljen njegov spomin.
V čast nam je, da so posebno še zahvalimo preč. g. župniku v p. Ivanu Vrhovniku za pogosti obisk in o. patru Placidu za poslednjo tolažbo, dalje slavnima pevskima društvoma „Slavec" in „Zvon" za pretresljivi žalostinki, vrlemu telov. družtvu „Sokol" za Častno spremstvo, ter g. dr. Ivan Tavčarju in njegovemu namestniku dr. Karlu Trii« lerju ter vsem p. n. korporacijam, gosp. zastopnikom uradov in znancem ter prijateljem, ki so spremili blagopokojnika na poslednji njegovi poti.
Rekvijem se bo bral v farni cerkvi Marijinega ozna-nsnja v soboto dne 10, t. m. ob 7. uri.
V Ljubljani, dne 7. julija 1920.
Žalujoča rodbina Bonačeva.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.