Posamezna številka 1 K. Poitnina plačana v gotovini. Šlev. 15J. V LjuUlM, v petek, dne 9. jolila 1920. LelO Ml. •8LOVENE0« velja M nU m vso strani Jngo- 4 alavtj« ts T LJnbtJanl: ■ Ml* Hte upre) > K 1JJ1— n Ml hb m •• n 90"— m Mrt Ml « ,.H n. 91BMM „ m ■ is*-« •stMtmmtvomloletao K 240-. ■s Sobotna izdaja: es h«ri«Wo . . ... K 30-_ 1 hw »miniva. ■ , , , 35 — Inseratl: asa—i Enostolpna petttvrsta (59 mm Stroka ln 3 mm visoka ali nje prostor) aa enkrat ... po K 4*51 aradnt razglasi, poslana Itd. ... . v» K a'—• rri Točfetn naročila popust, Ha|man]!l oglas 59/9 mm K10. Isha)a vsak dan Izvsamšl ponedeljek In dan po praznika, ob 5. nrl zjutraj, [ Hr Uredništvo ]e v Kopitarjevi nliol Stev. 8/HL opisi se ne vračajo; nefranklrana plima se ne sprejemajo. Orofa. telet. Str. 50, npravn. Str. 328. Političen list za s! Oprava ]a t Kopitarjevi nI. 9. — Račun poHtae hran. ljubljansko St. 650 za naročnino in St. 349 sa oglas«, avstr. ln češko 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hwo, 7583. Dr« EJ, P.: Patto di Londra — patto sil Roma. ii. Pri Albaniji se je pričelo, končalo se iri, Zakaj, Italija mora na vsak način revidirati svoje stališče do tega pakta, ker je že od Bresta Litovskega izgubil svojo moralno moč, če jo je sploh kdaj imel. Brez Rusije ni pravomočnosti, brez Avstrije pa ne upravičenosti do realizacije. Strah pred maščevalno silo okrnjene Avstrije in ponižane Nemčije na eni strani, na drugi pa pohlep po nadvladju v Sredozemskem morju jc diktiral Sonninu zloglasni patto di Londra. Z ustanovitvijo Jugoslavije pa je nastal ob Jadraskem iobrežju in na celem Balkanu popolnoma »preurejen položaj, ki ga seveda Sonnino in še marsikdo ni mogel vpoštevati vsaj !kot realno možnost bodočnosti že ob isklepanju londonskega pakta 1915. /' Osnovna pogreška v računu pa mora prejalirlej prevreči ves zaključni račun. Ker italijanki politiki in državniki a-priori niso računali z Jugoslavijo, ker je po nastanku niso apriori hoteli poznati in je do danes apriori še niso priznali, ker |e dalje italijanska javnost radi čudovite svoje slepote in neuvidevnosti vedno le negirala obstoj Jugoslavije, je šla pač Italija »vojo pot po smernici patto di Londra, razvoj na slovanskem jugu tudi svojo naravno pot, kakor je to zahteval naravni Irazvoj balkanskih držav, zlasti oni Srbije tekom preteklega stoletja, odkar je nastopil srbski kmet Črni Juri. Avstrija pred sto leti ni hotela podpirati srbskega hajduka, da bi ga rešila iz turških rok, dasi jc baje Črni Jurij prosil, naj vzame v svoje roke vse Srbe; prav tako noče poznati Italija, ki se je baje tudi borila za svobodo malih narodov, Jugoslovana in njegove svobodne domovine iz motivov »svetega egoizma«. Nji jc »Jugoslovan« »barbar«, Albanec čestitljiv sosed, katerega treba čuvati pred barbarskim Jugoslovanom .... •i Avstrije ni več od 3. novembra 1918, Iz Srbije pa jc nastala Jugoslavija, ki se prej ali slej vkljub vsem zaprekam raztegne tik do carigrajskih vrat. Zakaj zakon harave je, da iz malega raste veliko, sedanja Jugoslavija pa še ni zaokroženo telo in dovršen organizem. Vse pa kaže in sili na to, da ppstanc Jugoslavija Pijemont v tvorbi »balkanske federacije«, katere zadnji konci se etnografsko in deloma tudi geografsko lomijo na črti Soče. J5- Ali more Italija to veletvorbo bodoč-ftosti preprečiti? Italija nikdar vkljub vsem LISTEK, ZlatomaSn3ku. M. Elizabeta. XvoJ dan je danes, zlatomašnik blagi, Veselja, sreče ga obseva žar, Zlntč spomini ga neskončno dragi na prvi kelih, na Tvoj prvi dar. puhovni sin velikega Frančiška, Izvolil si uboštva častno pot, izbral si ozko stezo evangeljskih svetov, bogastvo Tvoje bil je Svoj Gospod. y napornem delu so brzeli dnevi, Eoznal si — spovednico in oltar, jubljana vsa je trkala pri Tebi, brez konca si delil odvezo dar. Nad Tvojim čelom v krepki moški dobi je bežni čas srebrni venec zvil, ln v Tvojo dušo, polno višjih misli, kreposti in moči je novih vlil. In danes, ko ovija srebro glavo nov zlatojubilejni venec spet, hvaležna srca kličejo nad Tebe Se mnogo srečnih, mnogo zlatih let. Veselo zreš nazaj na svoje delo, bogato je v Gospodovih očeh, zaslužil si svetnikov večno krono, ki čaka v vaju Tc po zemskih dneb. rafiniranim diplomatskim potezam. Vsi »patti« ji ne pomorejo, da uveljavi na Balkanu, kjer tvorijo Jugoslovani neprobitno hrbtenico novi bodoči tvorbi, svojo voljo. Doba rimskega imperija je davno minula! Za večno je pokopana s tistim dnem, ko sc je. dvignil z Ameriko nov svet, ki je premaknil kulturno prometno križišče iz Sredozemskega morja v Atlantski ocean. Svetovna vojna jc samo korigirala uredbo Evrope, ko jc politično moč prenesla iz Sredozemskega ozemlja na obale Atlantskega oceana. Radi tega italski polotok ne more in ne bo nikoli več imel take vloge, kot je bila prisojena rimskemu imperiju. Vsa slavna preteklost bo ostala Ie preteklost, Kdor ne ume toka in smeri, ki jo hodi kultura novega veka in z njo vred tudi politična odločujoča moč, ta je izgubil vodilno nit v svetovnem labirintu nasprotujočih si interesov. Vsega tega italijanski misleci in diplo-matje niso premislili v Parizu 1, 1919., niso še doumeli niti leta 1920. In to je v bistvu tista osnovna napaka v konceptu italijanske politike, da hoče biti svetovna in imperialistična, ko a priori ne more biti več. Sredozemsko morje jc sicer važno prehodno križišče, ni pa več kulturno in politično težišče. Že dolga stoletja ni več, kar je bilo za časa punskih vojska in Av-gustove slave. Od 3. novembra 1918 se jc pričelo za nas in novo Jugoslavijo novo poglavje, ki še ni končano, dasi se vleče že celo večnost. Pričela se je pač dolga pot nove tragedije v dobi poslovanja mirovnih konferenc. Pričela se je tekma med komaj nastalo Jugoslavijo in »velesilo« Italijo za posest črte, ki loči v smeri ob Soči slovansko, romansko in germansko raso. lta, za znižanje števila čet pet četrtink leta. Govoril je nadalje o velikem številu v Nemčiji se nahajajočik pušk, od katerih je bilo po računih oddanih 3 milijone, a jih je 2 milijona še vedno neizročenih. Lloyd George je v daljšem govoru kritiziral nemške predloge, češ da kažejo lastne izpo-vedbe generala, kako upravičena je bila skrb zaveznikov. Sedanji položaj pomenja stalno ogroževanje ne-le nemške vlade, tcmvcil tudi vseh sosednjih držav. Govornik ne razume, kako more nemška vlada na to misliti, da bi zavezniki trpeli tako stanje tudi le pet tednov, kaj še-le pet če- trtink leta. Zahtevano novo podaljšanje rokov prekaša daleč vse mere. Lloyd George je predlagal, naj se vojaški strokovnjaki obeh strank o posameznih, še spornih številkah glede oddaje vojnega materijala, kakor tudi glede izvedbe določb, ki se tičejo zračnega brodovja in mornarice takoj sporazumejo in da naj sc voditelji zavezniških delegacij s svojimi glavnimi vojaškimi strokovnjaki posvetujejo o predlogih nemške vlade. Jutri ob 12, izroče zavezniki konč-noveljavni odgovor na nemške predloge. Po zaključnih besedah nemškega državnega ministra dr. Simonsa je bila seja zaključena ob 6.45 popoldne in odrejena prihodnja. seja za jutri popoldne. — V posebni seji vojaških strokovnjakov, ki so se takoj sestali, se je dosegel sporazum glede številk, ki se tičejo oddaje vojnega materijala. LDU Spaa, 7. julija. (DunKU — Havas.) Uradno se objavlja: Angleški ministrski predsednik Lloyd George je odgovoril v imenu zaveznikov na eksnoze generala Seeckta in izjavil, da presega število oboroženih nemških vojakov milijon. Zavezniki ne morejo pripustiti, da bi tako nevarno in izredno stanje trajalo še petnajst mesecev. Zavezniške vlade bodo jutri zjutraj izrekle svoj končnoveljavni sklep, TurSi|sa Splošna mobilizacija. LDU Carigrad, 7. julija. (DunKU — Havas.) Po zasebnih poročilih je Mustafa Kemal paša odredil splošno mobilizacijo v Anatoliji in pričel zbirati vsa sposobne može brez razlike veroizpovedanja. V« bm*JVK&. -f Zborovanje Jugoslovanske EieoI- ske Zveze ob priliki I. slov. orlovskega tabora bo dne 2. avgusta, v Mariboru ob 10. uri dopoldne v dvorani Kazina na Slomškovem trgu. -f- Za žensko voillno pravico. — Na shodu ženske zveze v Kostanjevici je bila dne 27. junija soglasno sprejeta sledeCa resolucija: »Ženske, zbrane na shodu v Kostanjevici, dne 27. junija 1920, izrekamo najtoplejšo zalivalo SLS, ki .ic izpo-slovala splošno volilno pravico pri občinskih volitvah vsem ženskam brez razliko stanu in mišljenja, zlasti pa Jugoslovanskemu klubu, ki je v Belgradu zastavil ves svoj vpliv in moč za nas. — Obenem zahtevamo, splošno volilno pravico za ženske tudi za volitve v ustavodajno skupščino in v državni zbor, ker je prav tako stvar žensk kakor mož, kakšna bo bodoča ustava in zakonodaja., ki boče potom brezvercev poseči globoko v zasebno in družinsko življenje posameznikov. Javne zadeve in državljanske dolžnosti zadevajo danes žensko prav v toliki meri, kot moškege, zato zahtevamo, da pride vsa ženstvo v javnosti poleg svojih dolžnosti tudi do svoi jih pravic. — Poživljamo ženstvo cele Jugoslavije, da se pridruži našim zahtevam in da ne odneha prej, dokler ne bodo vse ženske dosegle one pravice, ki ilm gre po enakopravnosti z moškimi. -f Kri... V Prvačini &o karabinerji napadli cerkveno procesijo in prelila se je kri naših nesrečnih bratov, ki že dve leti z občudovanja vrednim samozatajevanjem prenašajo vse grozote in muke tujega na-silstva. Kakor širom celega jugoslovanskega sveta, proslavil se je tudi v zasedenem ozemlju praznik sv. Cirila in Metoda na svečani način. Tudi v najčrnejših dneh bivše Avstrije se ni našlo javnega organa, ki bi bil smatral nedolžno proetesijo pobožnega ljudstva v čast blagovestnikom našega naroda za izzivanje — le v »svobodoljubni« in »kulturni« Italiji, ki obstaja, zdi se, samo le vsled gorečnosti svojih nahujskanih biričev, mogla je tradicionalna narodna svečanost, mirna in dostojna, razburiti rahločutne karabinerje. Ves svet se čuti, s kako lahkomišljenostjo se v domovini dvetisočletne kulture preliva človeška kri. Dane« se temu ne moremo več čuditi, če pomislimo, da je usoda našega ljudstva prepuščena samovolji arditov in karabinerjev, Iti smejo po svoji ^lepi pameti streljati na nedolžne ljudi, ko proslavljajo dan svojih blagovestnikov, kakor so to delali skozi stoletja. Država, ki je internirala na tisoče nedolžnih ljudi, ki je zakrivila smrt tisoč in tisoč junaških srbskih bratov na tragičnem prehodu skozi Albanijo, ki je na Asinari in drugod obsodila na grozno, počasno izumiranje cele tabore naših ujetnikov, samo za to, ker so bili Jugoslovani in so se hoteli boriti na strani svojih bratov na solunski fronti — si upa nastopati v ornatu veleduhovna kulture in napredka in izreči nad našo domovino svoj anatoma balkanizma! V interesu miru med narodi smo bili pripravljeni na žrtve; odgovarjali smo na besno blatenje našega narodnega imena in naše narodne časti z besedami ljubezni in s prošnjami, naj ne sejejo novih razdorov in nove voine — odgovor na to je bilo novo spletkarjenje s pomočjo habsburških agentov in streljanje na neoboroieno procesijo. Vprašamo našo vlado, ali bo še ved- no gledala križem rok na teptanje ljudskih pravic v zasedenem ozmelju, ali bo še dalje dovoljevala, da se naša intel'£enca deportira in naš narod ubija? Ne zahtevamo sicej- vojne in novega krvoprelitja, ker nimamo iskrenejše želje kot prijateljski sporazum z italijanskim narodom, ki v zemlji »svobode«; ni nič manj tlačen kot naš. Pač pa zahtevamo, da naša vlada stopi iz rezerve in da se odločno zavzame za bedne naše brate onostran demarkaeij-ske črte, ki imajo vsaj pravico do varnega življenja. Dosedanje prepuščanje našega ljudstva v zasedenem ozemlju njegovi uto-di je zelo nevaren način reševanja jadranskega vprašanja. Samo z mirno odločnostjo, Id jo zahtevamo od naše vlade, se boipo izognili nepotrebnemu razburjenju našega ljudstva in večnim sporom, ki Di utegnili postati usodepolni za ves svet, Skrajen čas je in prelita ri resen opomin ... P. P. -f Na naslov poverjenikov JDS v prvi narodni vladi. 2e poprej enkrat smo opazili v »Slov. Narodu« notico, kjer pi£« o oni seji Narodne vlade po prevratu leta 1918, kjer se je razpravljalo o ujedinjenju s kraljevino Srbijo pod dinastijo Kara-gjorgjevičev. Takrat smo molčali, ker je naše mnenje to, da so bile seje takratne konccntracijske narodne vlade zaupne, v kolikor sc niso pošiljala v javnost obširna oficielna poročilu. In prav je bilo, da so bile seje zaupne, ker je bilo samo tako mogoče, da je'prva narodna vlada izvršila v Sloveniji tako ogromno delo, da uživamo njegove sadove šc dandanes in da bodo bodoči rodovi vedno laliko a ponosom odprli zapisnike teh sej ter brali, v kaki slogi in s kako marljivostjo in neumorno skrbnostjo ju delovala v najtežjih časih' na:ža prva vlada. Ml rJ.mamo »IS proti temu, da ss rjavijo Tči zapisniki v celoti, vodno bon? o pn proti lenrj, da bi kdo ob-jnvijnl k,-»ko nctotiun in strnnbazsko zavite vesH i,r. delovanj.?, jj.arodne vlada. In to tlela »Slov. Nared'.<. Mi sc na to polje ne bomo spuščali in ne bomo govorili javno o stvareh, katerih resničnost bi se dala dokazati samo, če bi se objavil zapisnik dotične seje \s celoti. Oni gospodje od JDS, ki so bili v prvi narodni vladi (dr. Tavčar. dr. Triller, dr. Pestotnik in dr. Kukovec), vedo čisto dobro, da pisanja »Slov. Naroda« ne odgovarja povsem resnici. Zato si jih dovoljujejmo opozoriti nato, da zahteva njihova čast, da ali poučijo »Slov. Narod« o celi resnici, oz. dostavijo to, kar »Slov. Narod« vedno izpusti, ali pa. izjavijo svoj pristavek na to, da se zapisnik dotične soje objavi v celoti. Potem bo pa stvar na mah jasna — v celoti! -f- Groza jih jc svoje nedelavnosti. Dejstvo je, da mestna občina ljubljanska ni vršila v vsem času, kar jo imajo liberalci v rokah, sv ojih socialno - političnih dolžnosti. Potcbno v stanovanjskem vprašanju ni storila niti toliko, kar stori ttaj-zadnja selska občina. Poslcdicc te »dale-kovidne« liberalne socialno politike se sedaj kažejo v prav žarki luči. V svoj zagovor ne more navesti niti ene stavbe ali urejene dalekosežnejše stanovanjske akcije. Sklicuje se v današnjem »Narodu« le na neko kupčijo, ki jo je napravila mestna občina iz strankarskih odrov z ljubljansko Kreditno banko. Mestna občina, katere načelnik je dr. Tavčar, je prodala! svet Kreditni banki, katere upravni svetnik je dr. Tavčar. Čudno ni, da je romala zoper to kupčijo pritožba na pristojno mesto. Ta kupčija je približno enaka, kakor je oni famozna kupčija Sokola za občinski svet na bivšem škofijskem posestvu. Pri tej kupčiji — to stoji za vso Ljubljano — niso bili seveda merodajni nobeni postranski nameni. Samo zato so s to kupčijo tudi tako hiteli. Tako razmeta občina s svojim svetom. Na celem svetu ne bi nobena druga občina tako ravnala s svojim svetom .Ce še tako išče sokrivcev, javne vesti ne bo potolažila: storili niste ničesar, še to, kar ste imeli, ste v škodo javnosti razmetali. Občina je pa tudi ostala dosledna svoji notorični socialni nezmožnosti. Njen župan se je postavil z vsem svojim vplivom in vso svojo avtoriteto nasproti akciji, ki je dosedaj in v sedanjih razmerah edina obetala uspehov. Z vsemi štirimi se ji upira, jo pobija, smeši, dela rekurze zoper njo, izrablja politične zveze. Občina se ne gane tudi sedaj ne, da bi kaj pozitivnega ustvarila. Nr Iv;/* Zahvala. Povodom nenadomestljive izgube, ki n&s je zadela a tem, da nam jo umrl zlati predobri naš oče itd., gospod Ivan Bonač trgovec, hišni posestnik in občinski svetovalec itd. Izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se ga za dolgotrajne, mukapolne bolezni spominjali 8 svoiim obiskom in ki so na kakršenkoli način, bodisi k vencem ali darom v dobrodelni namen počastili blagoslovljen njegov spomin. V čast nam je, da so posebno še zahvalimo preč. g. župniku v p. Ivanu Vrhovniku za pogosti obisk in o. patru Placidu za poslednjo tolažbo, dalje slavnima pevskima društvoma „Slavec" in „Zvon" za pretresljivi žalostinki, vrlemu telov. družtvu „Sokol" za Častno spremstvo, ter g. dr. Ivan Tavčarju in njegovemu namestniku dr. Karlu Trii« lerju ter vsem p. n. korporacijam, gosp. zastopnikom uradov in znancem ter prijateljem, ki so spremili blagopokojnika na poslednji njegovi poti. Rekvijem se bo bral v farni cerkvi Marijinega ozna-nsnja v soboto dne 10, t. m. ob 7. uri. V Ljubljani, dne 7. julija 1920. Žalujoča rodbina Bonačeva. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.