Poštnino plačana vgctovini Posamezna številka 1 Din SLOVENSKA BESEDA Ured niitvo: Dalmatinovo 8 - Uprava; Selenburgovo' 7/11- NdVdcnina*! Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrt'-lefod 10 Dih' - Čekovni račun 17.152 vsak petek ŠTEVILKA 4 V LJUBLJANI, 21. JANUARJA 1938 LETNIK tl Dr. Lazar Markovič, min. v p.: Krfska deklaracija in problem državne ureditve Stvarna resnica o vsebini Krfske deklaracije in ostalih zgodovinskih dogodkih v tej zvezi I. Krfska deklaracija predstavlja z gledišča narodnega zedinjenja prvi javni in uradni stik med Kraljevino Srbijo in onimi Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so živeli v Avstro-Ogrski. Ta stik je imel pomen tako s stališča zunanje, kot notranje politike. Inicijatorji in tvorci Krfskega sporazuma so to vedeli ter so radi tega izzvali sestanek delegatov Kraljevine Srbije in Jugoslovanskga odbora na Krfu leta 1917., da bi bila, dosežena oba učinka: zunanji v okviru mednarodne politike v pogledu vojnih ciljev Kraljevine Srbije in zavezniških držav; ter notranji radi formuliranja enega samega nacijonalnega programa^ ki bi izenačil in koncentriral težnje i Srbov i Hrvatov i Slovencev iz vseh krajev, kjer žive. Da, so želeli Srbi iz Avstro-Ogrske monarhije zedinjenje s Srbijo, o tem ni nihče dvomil, niti ni mogel dvomiti. Toda ni šlo samo za Srbe. Naše nacijonalno vprašanje, kakor se je razumelo ne le v Srbiji, pri omladini ter* pri političnih skupinah in organizacijah, marveč tudi v krajih pod Avstro-Ogrsko, je zavzelo široko obliko enega pokreta za narodno zedinjenje vseh južnih Sllovenov, pod katerimi se je mislilo na Srbe, Hrvate in Slo>-vence brez Bolgarov. V taki obliki in takoi postavljeno vprašanje je dobilo svoj pravi politični značaj, silen in tehten, ne le z zunanjega, nego tudi z notranjega gledišča. Tu puščam na strani odmev in posledice tako izraženega političnega in nacijonalnega programa Srbije ter Srbohrvatov in Slovencev izven Srbije v okviru mednarodne politike ter se bom bavil izključno z obrazloženjem notranjih odnosov in notranjih odmevov tega velikega pokreta, ki se nazivlje j u gos lo v e n s k a politika. Ožji nacijonalni program Srbije se je tako v evropski vojni znatno razširil v pravcu zedinjenja Srbov s Hrvati in Slovenci. Za mnoge je bilo to veliko i z n e-n a d e n j e. Istina je, da se je že v toku 19. in v poeetku 20. stoletja začela širiti ideja o srbsko-hrvaškem edinstvu (hrvaško-srb-ska koalicija v Hrvaški), kakor tudi ideja o solidarnosti Slovencev s Srbi in Hrvati (sodelovanje poslancev v avstrijskem parlamentu in v delegacijah v obliki Jugoslovenskega kluba), ali to je bilo še vse zelo daleč od narodne zavesti o edinstvu in pa od zamisli na eno narodno državo. Hrvati in Slovenci imeli so vedno tako, kot Srbi, svoje posebno ime in svoje posebne tradicije. Dočim Srbi smatrajo pravoslavno vero kot element svojega narodnega obiležja, se tudi Hrvati in Slovenci kot katoliki Čutijo kot svojstvene posebnosti, čeprav imajo mnogobrojne skupne poteze in lastnosti s Srbi. Vojna je odprla pot vsem za osvoboditev od tuje oblasti. Toda za vprašanje zedinjenja v eno državo je bila v glavnem odločilna narodna volja. Kako je bila stvar v tem pogledu? To vprašanje je imelo dobiti svoj odgovor na Krfskem sestanku. Tu je bilo potrebno, da se je v imenu Hrvatov in Slovencev jasno in izrazito manifestirala njihova svobodna volja za zedinjenje s Srbija v eno državo. Toda po izrecni želji tako Hrvatov, kot Slovencev in v popolni soglasnosti s Srbi sc je imel na Krfu doseči še en^ sporazum: o načinu zedinjenja, kakor tudi o organizaciji bodoče skupne države po s o g lasni volji Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obe svrhi je Krfski sestanek dosegel na zadovoljiv način, in v tem leži globoki zgodovinski in nacijonalni značaj Krfske deklaracije. II. Tekst Krfske deklaracije je znan, a v glavnem je pozinan tudi tok diskusije in razpravljanja na Krfu, kolikor je bilo to mogoče videti iz zapisnika seje in zabeležb posameznih udeležnikov, ki so bile do sedaj objavljene.^ Tudi ja* sem o tem pisal, kajti, čeprav nisem bil na Krfu, niti nisem sodeloval pri izdelavi Krfskega sporazumel, sem bil dobro obveščen ^ o vsem^ kar se je govorilo in sklenilo, za kar se imam zahvaliti ljubeznivosti pok. Ljube Nešica, poznejšega poslanika v inozemstvu, ki je bil^ zaposlen na Krfu kot tajnik ministrstva za zunanje zadeve in ki je bil zapisnikar na sejah delegatov srbske vlade in Jugoslovanskega odbora. Toda enega vprašanja se doslej nisem dotaknil, čepratv ima zgodovinsko važnost, namreč vprašanja, kakšno notranjo organizacijo je predvideval Krfski sporazum za bodočo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev? O tem vprašanju se je sploh malo govorilo in pisalo, vsled česar so se delali cesto po g r e šn i zaključki in pogrešne predpostavke. Posamezni politiki, bodisi s srbske, bodisi s hrvaške strani, so se sklicevali na Kriško deklaracijo, da bi dokazali točnost in resničnost svojih, popolnoma si nasprotujočih trditev. Resnica je pa ta, da se je na Krfu v pogledu notranje ureditve nove države v nekaterih točkah dosegla soglasnost, med temi, ko se niso1 sporazumeli o| drugih vprašanjih, vsled česar se je pustilo, da jih reši ustavotvorna skupščina s kvalificirano večino. To, kar je ugotovljeno kot skupna želja delegatov z ene in z druge strani in o čemur se je doseglo polno soglasje, je izraženo v posameznih točkah Krfske deklaracije. To pa, kar je ostalo sporno, se je v deklaraciji zamolčalo. Glavno in bistveno vprašanje o notranji ureditvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo na Krfu samo delno rešeno. Hrvatje in Slovenci, člani Jugoslovanskega odbora, na čelu z g. Trumbicem, so se oprijeli ideje, da morajo Srbi, Hrvati in Slovenci kof jugoslovanski narod v svoji skupnosti tvoriti eno državo, in so povdarili, da se ne napravi konfederacija ali zveza treh držav: srbske, hrvaške in slovenske. V tem so bili vsi člani Jugoslovanskega odbora edini s srbsko vlado in je to sprejel tudi Fran Supilo, ki se je bil sicer ločil od Jugoslovanskega odbora pred odhodom članov odbora na Krf, a ki je pozneje iz Londona Krfsko deklaracijo navdušeno pozdravil. Na Krfu je bilo tedaj dognano za bodočo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, da ne bo organizirana kot konfederacija. To je vse, ničesar drugega ni bilo potrjenega. Med konfederacijo na eni strani in unitaristično-centralističilo državo na drugi strani, katere spet Jugoslovanski odbor ni hotel sprejeti, je nekaj srednjih tipov države: države s široko samoupravo posameznih pokrajin kot državnih delbv (n. pr. današnja Avstrija), države z administrativno-kulturno avtonomijo posameznih krajev, kakor tudi tipi federativnih drŽaV, v katerih je centralna oblast zelo močna ali y katerih imajo federativne edinice popolno notranjo administrativno posebnost. Tipičen primer zn tako kategorijo držav je Švica, kjer imajo posamezni kantoni popolnoma notranjo samostalnost, vsled česar je osvojen naziv Švicarske konfederacije, čeprav ni točen, ker ne gre za pravo konfederacijo. (Konec članka izide prihodnjič'.) Dr. M. Korun: opozicije Le združeni bomo zmagali, razdeljene pa na« bo tolkel nasprotnik Naš članek «Potreba sodelovat nja» v «Slovenski Besedi» od 7. jan. 1938 je vzbudil toliko* pri-tr.jevalneigtt zanimanja med našimi prijatelji in bralci, da ne moremo na številne dopise posamezno odgovarjati, nego moramo opraviti to na tem mestu. Vsi dopisi so si edini v tem, da je sodelovanje opozicije v Sloveniji nujno potrebno, vsi poudarjajo, da je saimo ob sebi ilmevno, da bi ■ morala, kakor na jugu, tudi v Sloveniji Opozicija skupno nastopati ter da bi morale imeti poedine skupine stalna medsebojna posvetovanja. Čudijo se, da do sodelovanja še ni prišlo in vprašujejo po vzrokih tega nediostatka. Naj jimi odgovorimo': Imamo vtis, da še niso vse opozicijske skupine v Sloveniji prišle do prepričanja, da je skupna akcija potrebna1. Nekatere skupine očividno precenjujejo svojo moč in mislijo, da so \ same dovolj močne. V tem se seveda moti jo, kajti niti ena teh skupin sama za sebe ni dovolj krepka, da bi se mogla* sama uspešno bojevati. Oni, ki precenjuje svojo moč, navadno podcenjuje svojega soseda. Tudi tej napaki podlegajo nekateri, ki gledajo na situacijo le skozi svoja očala. Mislimo pa, da bi se bili vsaj razgovori o sodelovanju že začeli, če bi kdo prevzel to inicijativo. Toda te inicijative doslej ni bilo. Socijalisti so se V svoji sDe-lavski Politikb že jasno izrekli za sodelovanje, inicijative pa niso povzeli. Morda se ne smatrajo za to poklicane, morda se boje, da bi razgovori za sodelovanje ostali na mrtvi točki ali da beseda ne bi postali a meso, kakor je v žimi 1- 1935.-36. ostala porojena opozicijska fronta mrtvorojeno dete. Zdi se nami, da so se od takrat razmere bistveno in na bolje spremenile in da to, kar takrat ni postalo stvarnost, zamore postati sedaj. Tačas opozicijske stranke na jugu še niso skupno nastopale, politična situacija še ni bilai jasna. Danes je skupen program opozicije jasno začrtan: demokracija, sporazumna notranja ureditev dirzave ob garancijah za popolno enakopravnost in življenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zato takrat tudi razpoloženje med ljudmi v Sloveniji ni bilo za tako akcijo dozorelo. Bivša SLS je prišla ravno do oblasti in marsikdo je pričakoval, da bo vodila isto politiko, kot jo je, kar se je pokazalo šele sedaj, markirala v opoziciji. JNS je ravnokar izgubila oblast in marsikdo, ki se z njeno politiko ni strinjal, je pričakoval, da bo v opoziciji krenila po drujgih potih, kakor je hodila, dokler je bila na vladi. Čas je vsem tem ljudem odprl oči in opozicija v Sloveniji bi bila močna, če bi samo od politike bivše SLS in JNS razočarane-Zbrala za skupno akcijo. Koliko pa je poleg tega še število onih, ki niso bili niti pristaši SLS, niti JNS in ki tvorijo jedro današnje opozicije! Toda večji del enih in drugih današnjih opozici jonalcev v Sloveniji ni opredeljen po skupinah. Vsi salmo čakajo, da bo opozicija združeno nastopila in da se ji priključijo. Kdor dela politično na terenu, ve, da imamo praiv. Zato imamo tudi prav, če trdimo, da) brez sodelovanja, slovenske opozicijske skupine ne bodo zajele vseh opozicijonalno razpolož&riih ljudi. Velik del bo ostal razočaran ob strani! To je naše prepričanje in zato se za sodelovanje zavzemamo! Primer na jugu, v Srbiji, naim kaže, kakšno prod ir no moč ima sodelovanje opozicije. Srbska opozicija je združena mogla pred srlbskim narodom nastopiti odkrito in odločno Za sporazum, dočim so s6 poprej posamezne stranke pomišljale izreči v tem vprafšanju odločno besedo. In srbski narod je sporazum eno-dušno pozdravil in odobril! Če nas torej dopisniki vprašujejo po vzrokih, zakaj doslej do sodelovanja slovenskih opozicijskih frakcij ni prišlo, je odgovor ta: da še ni prodrla zavest, da je sodelovanje potrebno, celo nujno potrebno, do' vseh onih, ki so na odgovornih mestih. Trdno verujemo, da bo to spoznanje prišlo in da bomo vsi jasno videli, da mora priti do skupnega nastopa za zmago načel, ki jih zastopa opozicija1, če nočemo, da bo ostalo vse pri starem. Razdeljene nas bo nasprotnik tolkel, združeni bomo zmagali! POLITIČNI TEDEN Zaključene so priprave za volitev senatorjev, ki se imajo vršiti 6. februarja t. I. Od skupin Združene opozicije se teh volitev udeleži zagrebška SDK, ki’ je medtem že definitivno postavila svoje kandidate in sicer na prvem mestu g. inž. Košutiča, podpredsednika HSS, poleg njega pa gg. dr. Kr-njeviča, dr. Kostiča, Jelašiča, Sr-doviča in Stepanoviča. Pričakuje se, da bo zagrebški del Združene opozicije dobil, če ne vse, vsaj pet senatorjev od sedmih, kolikor je praznih senatorskih mest za savsko banovino. Vendar senatorji, ki bodo izvoljeni, ne pojdejo v senat, kakor tudi hrvaški poslanci niso šli v skupščino. Ker se beograjski del Združene opozicije volitev v senat ne bo udeležil, so skuhali v režimskih krogih vest, da so se odnošaji med obema skupinama opozicijskega bloka ohladili, kat so pa le gole intrige. Vodstvo v Zagrebu in Beogradu presoja v najtesnejšem soglasju, v okvirja deklaracije z dne 8. oktobra vsa javna vprašanja, ki Se pojavljajo v našem javnem življenju. Tako so se pred nekaj dnevi znova sestali šefi strank Združene opozicije v stanovanju g. Miše Trifunoviča. Ti česti sestanki gg. Ljube Davidoviča, Joče Jovanoviča in Miše Trifunoviča, katerih se redno udeležujejo tudi še drugi prvaki njihovih strank, se vrše zlasti po bivanju g. Božidaru Vlajiča v Zagrebu in g. dr. Hinka Križmana v Beograda v znatnenju še tesnejšega povezovanja demokratičnih opozicijskih strank in njih strnjenega nastopa med ljudstvom. Skupna politika, ki jo te stranke vodijo, jih že sama po sebi sili, da stoje v najtesnejših stikih. Tudi vedo režimski krogi vedno iznova povedati marsikaj o nekih trenjih, ki naj bi se pojavljala v Hrvaški seljaški stranki. Najprej se je govorilo 6 ustanovitvi neke klerikalne hrvaške stranke, ki naj bi nastopila kot partnerica slovenske klerikalne stranke v pomoč režimu in poskušala izpodkopati vpliv hrvaškega narodnega pokreta:. Vendar so kmalu cerkveni krogi na Hrvaškem te vesti demantirali, ker gre hrvaški duhovščini res hvalevredno priznanje, da se ne vmešava v dnevno politiko, la tem so pa začete krožiti verzije, da bi se iz hrvaškega narodnega pokreta izdvojili hrvaški radikal-no-nacijonalističhi elementi, znani pod imenom pravaši ali frariftovci, katerim današnja patrijotična dr. Mačkova politika ne gre v račun. Res je, da so' med ffankovci in pa hrvaškim narodtiim pokretom porušeni mostovi, ker zastopa ŠD koalicija patrijotično politiko, boreč se edino za’ upravičene hrvaške interese, katere ji je v deklaraciji z dne 8. dktobra priznata tudi večina Srbov, dočim zahtevajo frankovci stvari, ki jih vsak Jugoslovan mora označiti za veleizdajstvo. Teh elementov pa na Hrvaškem ni toliko, da bi mogli samostojno nastopiti, kaj šele, da bi lahko postali kaka politična nevarnost za SD koalicijo. Režim je preko svojega člana ministra gospoda Čvrkiča v nedeljo ponovno vabil hrvaško opozicijo na sklepanje sporazuma, vendar stoji gospod dr. Maček odločno na stališču, da se bo razgovarjal le s svojimi tovariši v borbi, s katerimi je podpisal oktoberski sporazum. Dr.Dinko Puc: Jubilej Otona Veliki pesnik nam je dal ugled in veljavo pred svetom Ko smo Še hodili v gimnazijo, so nas učili zgodovine na ta način, da so nam vtepali v glavo imena vseh mogočih mogočnih in nemogočnih vladarjev, kraljev in cesarjev ter letnice njihovega vladanja. Ni bila to zgodovina človeštva, marveč zgodovina dinastij, kajti v tistih časih so bile dinastije še vse, narodi nič. Zvedeli smo v šolah Še, kdaj in kje se je vodila kaka vojna, kdo je zmagal tu in tam. O gospodarskih razmerah, o socijalnih prilikah, o kulturnih prizadevanjih posameznih narodov smo izvedeli malo ali nifl. Ko pa je prodrlo v široke plasti prepričanje, da vladarji niso nastali samo po volji božji, ampak v glavnem po volji naroda, so tudi zgodovinarji začeli misliti drugače. Prišli so do spoznanja, da imenoslovje dinastij in popis vojn nista Še zgodovina, ki ima nalogo predočiti poznejšim rodovom kulturni, gospodarski in socijalni razvoj prejšnjih generacij ter jim naslikati njih pozitivno, ne pa njih negativno, uničevalno delo. Z demokratizacijo javnega mišljenja je človeštvo po sebi prišlo do prepričanja, da samo kulturno delo ustvarja veličino In veljavo kakega naroda, ne pa krvave vojne, in da pomenijo pesniki in pisatelji, znanstveniki, inženirji, arhitekti in raziskovalci človeštvu več, kot vojskovodje, politiki in diplomati, katerih delo ima svojo vrednost šele tedaj, kadar brani, čuva in pospešuje delo prvih. Če danes nekateri narodi v začasnih zablodah mislijo, da je bodočnost njihova v topovih in bleščečem se orožju je to usodepolna zmota, kateri mali narodi ne moremo slediti. V tej tekmi si ne moremo biti ravni, dočim moremo v prvi postaviti na svetovno torišče polnovredne bojevnike. In smo jih že tudi postavili. Devetnajsto stoletje nam je naklonilo vrsto odličnih, kulturnih delavcev. Začelo je s Prešernom, končalo z Otonom Župančičem. Dva stebra sta to, na katerih sloni v prvi vrsti naše kulturno delo. S Prešernom in Župančičem smo stopili šele v krog kulturnih narodov. Jubilej Otona Župančiča pomeni vsled tega slavnosten dogodek za vse Slovence. On nam je razodel lepoto našega jezika, moč naše besede, silo naših izrazov. Vko-reninjen v zemlji našega kmeta, poznavajoč vse bolečine našega naroda, vse njegove dobre in slabe strani, ni ostal v ozkih mejah svoje domovine. Njegov duh je zrl po vsem svetu, noben važnejši kulturni pojav nobenega naroda mu ni ostal tuj. S svojega širokega obzorja je mogel mnogo objektiv-nejše motriti naše domače življenje, kakor njegovi vrstniki. Ni se utapljal v svetobolju Cankarjevem, zdrave in vedre so njegove besede, klasično mirne njegove slike. Čujte njegovo pesem naši zemlji: «Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš — z objemi mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vina mu vračaš za znoj, daješ sena in otave za vola, ki vlačil je brano, hodil pred plugom in družno potil se z oračem. — Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš, ali poljane poznani, — čigave so v solncu bleščeče? Pustil si plug in motiko, v zemljo se zalezel, starec, in križ ti na grobu rjaivi in poveša se; sin tvoj zaril se je živ pod zemljo — v Ameriki koplje. —» Budnik mladine je, prerok bodočnosti. Vsako socijalno krivico vidi in z narodom trpi, ko ga tlači tujec in mu jemlje svobodo. A on bodri in kaže pot! «0 domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši... kdor se naučil ni kot papagaj besed svečanih, svete hrame ruši; kdor noče laži dvoriti lakaj, je kot drevo, bolehajoče v suši; glej, smešna krinka, opičji obraz — to boginja svobode je pri nas! A mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci.* Pred davnimi leti so bile napisane te besede, ali svoje vrednosti niso izgubile in Je ne bodo izgubile nikdar. Kar je ustvarila prava umetnost, je večno. Oton Župančič nas je povzdignil v vrste naj- višje stoječih kulturnih narodov. On nam je dal ugled in veljavo pred svetom. Beseda Je močnejša kakor pest, pero Je tehtnejše kot puška. Domači pomenki Obiski Dne 3». januarja t. 1. prideta v Ljubljano gg. Miša Trifunovič in dr. Lazar Markovič, da obiščeta prijatelje. Kazensko postopanje proti bivšemu županu občine Tacen g. Medvedu Ivanu je končano in je dobil g. Medved popolno zadoščenje. Revizija, ki jo je jeseni leta 1936. izvedla banska uprava, je imela za posledico, da je bil g. Medved kot župan «radi nečastnih dejanj* razrešen. Vršila se je nato dolga kazenska preiskava, v kateri se je moral g. Medved braniti proti očitkom uradne poneverbe zatipanega mu denarja. Že preiskava je pokazala, da so očitki neutemeljeni in je bil gosp. Medved obtožen samo za pet slučajev. Toda pri raz'-pravi, ki se je vršila 18. t. m., je bil g. Medved v vseh primerih oproščen, ker se je izkazala njegova nedolžnost; bil je obsojen pogojno na nizko kazen samo v dveh primerih, in sicer radi tega, ker je, po lastnem priznanju, v teh dveh prime- rih v mezdne liste za delo iz fonda za brezposelne vstavil, da so štirje deluvci dobili mezdo izplačano, dočim sc je ta denar porabil, kar se je dokazalo, za nabavo materijala in bolniško blagajno. Po predpisu se sme denar iz fonda za brezposelne delavce uporabljati namreč samo za mezde, ne pa za druge izdatke. Ker pa so potrebni pri takih delih tudi drugi izdatki, drugače se delo ne more izvršiti, si pač vsak pomaga, kakor ve in zna. Tako je dobil od vseh spoštovani bivši župan tacenski g. Medved satisfakcijo za vse, kar je moral v teku poldrugega leta nedolžen prestati. Vsi njegovi prijatelji g. Medvedu iskreno čestitamo! Inozemski premog pri nas Opozorili smo že na naravnost neverjetno vest, da smo v preteklem letu naročili iz inozemstva premoga za preko sto milijonov dinarjev, medtem ko slovenski rudarji umirajo gladu vsled pomanjkanja dela. Zadnji nedeljski «Slo-venec» je to vest potrdil in poroča, da so železnice pri domačih rudo-kopih naročile tako malo premoga, da ga jim sedaj zmanjkuje, človek bi sedaj mislil, da bodo to pomanjkanje odpravili tako, da bodo naročili še premoga pri domačinih. Toda ne! «Slovenec» poroča, da je ministrstvo naročilo v Nemčiji 46.500 ton in v Bolgariji 15.000 ton! Namesto, da bi naročilo ostalo doma, se je oddalo tujcem. «Slovenec» se tudi zgraža nad tem in imenuje to dejanje «nesmotreno gospodarsko politiko*. Mnogo bolje bi bilo, ako bi njegovi somišljeniki, ki imajo sedaj odločilen vpliv, tako gospodarstvo energično preprečili! Ljubljanski kolodvor V proračunski debati železniškega ministrstva se je ugotovilo, da za razširjenje ljubljanskega kolodvora niso vnešeni nobeni krediti! Na to opozarjamo, da si naši optimisti ne bodo delali nikakih iluzij. Še o premogovem vprašanju Kakor se pristojni činitelji v Beogradu nočejo ozirati pri nabavah premoga za svoje podrejene ustanove in državna podjetja na domače jugoslovanske premogovnike, enako grešijo tudi nekatera jugoslovanska paroplovna podjetja na Jadranu, ki uživajo najbrže pri vsem tem tudi še našo državno redno podporo. Tako beremo v zadnji «Istri» sledeče: «Premog iz la-binskih rudnikov zn jugoslovansko mornarico. Pristanišče premoga, ki je vzniklo pri Labinu (v zasedeni Istri, Italija), se vedno bolj šii-i. Tu nalagajo na vse italijanske ladje premog. Tudi inozemski parniki jemljejo po potrebi za svojo rabo labinski premog. Zanimivo je to, da celo jugoslovanski parniki za obalni promet po Dalmaciji nalagajo premog od časa do časa v la-binskem premogovnem pristanišču. Neki jugoslovanski parniki prevažajo premog na Sušak, odkoder ga vkrcajo na druge jugoslovanske parnike, tako na pr. na «Beograd», «Srbina» itd. — — Kakor vidimo, smo res lahko ponosni na svojo jugoslovansko zavednost in na odlične sposobnosti poklicanih činite-ljev za dvig in napredek jugoslovanskega narodnega gospodarstva. Saj v jugoslovanskih premogovnikih in med jugoslovanskimi rudarji itak že davno ni t>ilo ničesar slišati o kaki krizi in težkem življenju ... Kaj ze več davno ni res? O tem piše «Trgovski list® in pravi: «Tista stara krilatica, kako z malo pameti je mogoče vladati svet, že davno ni več resnična. Danes je treba za vladanje mnogo pameti, še več pa za vodstvo dobre gospodarske politike!* Bog ve, ali to ve v Jugoslaviji njenih vseh 15 in pol milijona prebivalcev? Začetek in konec pri denarju «Zadnju «Sokolska volja* precej obširno in temeljito zavrača hinavska zavijanja ljubljanskega »Slovenca®, koliko da Sokol dobiva iz občinskih in državnih sredstev in da vsa druga društva in športne organizacije ne vedo ničesar o kakih podporah zase. Ob koncu pravi sokolski list: «Gospodje, ki pišejo »Slovenca*, se o vsemi lahko takoj prepričajo. Načelno bodo morali priznati, da ni denar v banovinskih blngajnicah identičen z denarjem v zasebnem žepu, ki sme z njim lastnik razpolagati po mili volji. Le poglejte, da vidite, koliko je že dobil ljubljanski stadion, koliko so že dobili slovenski fantje na naslov mladinskega mednarodnega tabora, ki bo letos v Ljubljani 28. in 29. junija, in koliko je javnega denarja še rezerviranega za ta tabor. Zato je res smešna in predrzna «Sloven-čeva» trditev, da nesokolske »organizacije dosegajo svoje uspehe, ne da bi obremenjevale jnvne blagajne®. če nam še poveste, kdo nabavlja fantovske kroje, potem boste pritrdili besedam svetega Pavla: «Kdor z mečem ravna, bo z mečem končan!* In nehali boste rožljati s svojimi sabljami!® Ne da se tajiti Podeželski tednik JRZ in Katoliške akcije za bivši kranjski del dravske banovine «Domoljub» piše o asijajnem* položaju slovenskega kmeta pod današnjim JRZ režimom in objavlja pri tem na račun svojih gospodarjev in voditeljev naslednje bridke ugotovitve in očitke: «Ne da se tajiti, da se je gospodarsko stanje kmeta v preteklem letu za spoznanje zboljšalo. Nikakor pa ne moremo reči, da je kmetovo življenje tako, kakor bi bilo lahko... Če bo šlo tako naprej, bomo kmetje še dolgo čakali in gotovo je, da ne bonno dočakali boljših, ampak še slabše čase, kmečki ljudje bodo še bolj silili s kmetov, mizerija bo še večja, plače manjše, brezposelnost večja...» — — Silno slabe iz-glede odpira klerikalno glasilo slovenskim kmetovalcem, če bo šlo še tako naprej, kakor pravi samo. Kje pa sta vendar oni ogromni napredek in izboljšanje gospodarskega stanja slovenskega kmeta, o katerih sta še nedavno vedela toliko povedati ravno »Slovenec* in »Domoljub®? Spoštuj praznik/ Te božje zapovedi se slovenski klerikalni tisk ob sleherni priložnosti zelo rad spominja in poslužuje v svojih demagoških izvajanjih vselej takrat, kadar mu je neprijetno odgovarjati ■ , .vM-j-p c*. In tako se je razpisalo tudi novorojeno zeleno glasilo ZZD, ki je besen konkurent dr. Krekovega krščanskega socijalnega delavstva, o «one-čaščanju praznikov kot o narodni žalitvi* in pravi med drugim: »Danes prazniki ginevajo in posvečenja umirajo. Vstal je kakor srovi-na kapital, častilec tvarin in njenih vrednot in odpahnil s silo pesti vse duhovno in lepo. Mehanizem življenja je prevpil s svojim truščem in ropotom poezijo. Kako tudi ne! Ti, ki imajo kapital in njegovo moč, so navadno sami brez pesmi. Kaj ve Jud, kaj je vernemu Slovencu praznik sv. Treh kraljev, kaj ve nemški protestant, kaj nam pomeni praznik Brezmadežne...» — — K temu vsemu bi dodali še mi skromno vprašanje: In kaj ve ljubljansko Katoliško tiskovno društvo, knj je našemu narodu in tudi slehernemu zavednemu članu režimske JRZ praznik 1. decembra oziroma praznik Narodnega zedinjenja, ko je poslovala njegova Katoliška tiskarna v Ljubljani s polnim vsakdanjim obratom?... Zanimanje mladine Novo pečeno glasilo novo pečene ZZD kot nekake političnostrokovne organizacije JRZ delavstva v Sloveniji tarna zaradi dejstva, da se skoro noben vajenec in mlad delavec noče včlaniti pri JRZ oziroma ZZD in da kaže to graje vredna mladina premajhno zanimanje za svoje strokovne JRZ zadeve. Omenjeno glasilo nastopa proti sami vzvišeni «kulturni» akciji v slovitih slovenskih katoliških prosvetnih domovih, ko piše: «Za vse se ti fantje zanimajo: za kino (na pr. Mladinski dom na Kodeljevem), zn smučanje (na pr. SK Planina), drsanje (na pr. bivša SLS), zrakoplove in aeroplane (na pr. mladinska organizacija JRZ), igre po prosvetnih domovih, za telovadbo (na pr. pri slovenskih fantih), zn šport vsake vrste (na pr. križarji, male Klariče in razne kongregacije)...® — ... toda le za ZZD se noben vajenec in mlad delavec ne zmeni... Proti birokratizmu se že od nekdaj bori zlasti slovensko trgovstvo v svojem «Trgovskem listu*, ki piše v svoji letošnji 6. številki o »Birokratiziranem gospodarstvu® med drugim sledeče: »Državna uprava se bo kmalu spremenila v popoln birokratičen aparat, ki je že davno pozabil na svojo nalogo in ki misli in dela, kakor da bi bil sam sebi namen in kakor da vse prebivalstvo v državi nima dru ge naloge, ko da služi njemu. Birokratizirajo se naše socijalne institucije in birokratizem se dviga v vseh javnih korporacijah. Birokratizacija uprave, neproduktivno delo, ki ga birokratizem zahteva, to je glavno in osnovno zlo, ki ovira naš gospodarski razvoj. Ni zato bolj patrijotičnega in gospodarsko bolj utemeljenega boja, kakor je boj proti birokratizaciji naše uprave!* Zgledne šolske razmere V hrvaških listih beremo zanimive podrobnosti iz poglavja današnje vladne prosvetne politike, ko gre vendar vse tako na boljše, kakor se nam skuša s silo vbiti v glavo. Tako izvemo, da mora v hrvaški vasi Kalnik na tamkajšnji ljudski šoli ena sama učiteljska moč vsak dan poučevati v skrajno majhni, temni in nezračni sobi nič manj, kakor — 290 šoloobveznih otrok ... Komentarja ni treba. Zunanja politika Prvi tedni novega leta kažejo nove neprijetne komplikacije v mednarodnem političnem razvoju. Na Daljnem vzhodu se pripravlja Japonska, da bi napovedala Kitajski vojno. Sicer je kronski svet v teh dneh tak predlog generalov zavrnil, vendar je podoba, da bo morala Japonska slednjič le mobilizirati vse sile, če hoče streti Kitajsko, ki se navzlic svoji notranji neurejenosti neverjetno hrabro brani. Očividno se je Japonska pri svojem podjetju vračunala in ni mislila, da se bodo dogodki tako razvijali, posebno pa ne, da si bo napravila iz Amerike tako odločnega nasprotnika, kakršnega se je ta izkazala. Ameriški predsednik Roosevelt je po napadu na ameriško topničarko «Panay» odkrito in odločno povedal, da opušča Amerika izolacijonistično politiko, čemur je takoj sledil tudi nov oboroževalni program Dogodek, ki tudi ni posebno to-lažljiv, je, da se je Italija odločila za novo veliko pomorsko oboroževanje. G. Mussolini je zaukazal, da se začneta takoj graditi dve novi ogromni oklopnici po 35.000 ton in flotilja sedmih manjših križark. To je zopet vzbudilo neraz-položenje v Angliji, ki opravičeno gleda v takem jačenju italijanske pomorske sile resno ogrožanje svojih interesov v Sredozemlju. Sicer italijanski novi oboroževalni program daleč zaostaja za naravnost fantastičnim angleškim pomorskim oboroževanjem, upoštevati je pa treba, da ima Italija braniti neprimerno manj pomorskih prog ter neprimerno manjši kolonijalni imperij. Desinteresiranost, ki so jo začele kazati evropske velesile za špansko vprašanje, ko so se začeli kopičiti oblaki na vzhodu, je imela za posledico, da se je ta-mošnja državljanska vojna spremenila v pozicijsko vojno, v kateri ne more ne ena ne druga stranka naprej. Vendar je republikanski uspeh pri Teruelu pokazal, da nacionalistične čete brez krepke inozemske pomoči ne morejo računati na tako popolno zmago, kakršno je mislil general Franco imeti že kar v žepu. Boji okrog Teruela kažejo, da bo vojna v Španiji še dolgo časa trajala in s tem tudi možnost, da se povrne v Evropo ona napetost, ki so jo povzročale prve peripetije španske državljanske vojne. V teh dneh se je mudil naš ministrski predsednik v Nemčiji, kjer se je razgovarjal s skoro vsemi vodilnimi osebnostmi tretjega raj-ha. Zlasti so bili prisrčni njegovi razgovori z generalom Goeringom in pa s šefi nemške težke kovinske industrije. Iz naših zunanjepolitičnih krogov se tudi naglaša, da je poset našega predsednika vlade v Berlinu predvsem gospodarskega značaja ter ima za smoter, da se trgovski stiki med nami in Nemčijo kolikor mogoče poglobijo. V političnem oziru pa želi Jugoslavija z vsemi državami Evrope prijateljsko politiko, ker ne goji sovraštva in agresivnih ambicij proti nikomur. V italijanskem tisku pa hočejo dati obisku našega ministrskega predsednika v Berlinu bolj politični, kakor gospodarski značaj in slavijo v njem priključitev Jugoslavije k osi Rim-Berlin in okrepitev tega mednarodnega političnega tabora proti zahodnemu bloku. Gotovo pa je vsa Jugoslavija pozdravila besede voditelja današnje Nemčije g. Hitlerja, ko je rekel, da je nemška želja bila in ostane, da bi bila Jugoslavija čvrsta, močna in svobodna. Upoštevajoč neomejeno oblast nemškega državnega poglavarja lahko vzamemo njegove besede kot jamstvo, da Nemčija nima proti evropskemu jugovzhodu, čeprav ga šteje v «nemški prostor«, osvojevalnih namenov. —sj— Naša beseda Obsojeni na molk v posvetu narodov oddaleč gledamo, ko svet gradijo nov, v svobode sveto pesem dano ni upletati nam svojih melodij... Vej, vrli vejavec, vihar, razvej nas — pleve — kaj mi mar! — Bil je med nami mož kot zrno klen in zdrav; ta, kakor knjige mi, ljudi je brati znal; tako zatopil se je v tajnopis človeka našega, da je odtis njegovih najglobočjih sanj užgal pekočo stigmo vanj. Zdaj bral je v sebi: V nas zapisano je Luč! In rekel je: I nam je dan v bodočnost ključ: mi smo hranili v duši neskaljen pravice in svobode zlati sen; nam samim skrit, svetu zastrt sijal je v burnih časov srd. Rod, veš še, da tvoj kralj je z ognjem kronan bil, in da nihče iz rok mu žezla ni izvil? In da za vse, kar je razgrnil Bog ljudem sveta, za polje, goro, log, za zver in dušo pravda še, še teče in vsa vroča vre? In narod, ki že sam je bil izgrešil sled pradavnih, divnih sanj, ki jih je sanjal ded, ko vzrl je poveličani obraz, pred možem tem spoznal je: To sem jaz! V zrcalu vernem, v možu tem, kar bil, kar bom, vse vidim, vem. O zarje Vidove! O mladi, sveti svit, po morjih, jezerih, po srebru rek razlit! V sleherno kapljico, v rosa nebroj zajet do iskrice nebeški soj! Luč iztegnila je roko in sence brez zavetja mro. Beseda je izšla, med nami res! Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebes! Razpni se! Po razponu tvojih kril bo meril narod čilost svojih sil, in — morda — treh najmlajši brat pojde za vse usod iskat. Več ne zaidi nam! Sedaj in vekomaj, beseda, v molka noč zabresti nam ne daj! Zanos nam in obup, radost in bol obsevaj z žarki svojih aureol, da vsak naš sen bo v tebi zlat, vsak duh bo nosil tvoj pečat! Oton Župančič DOMA IN NA TUJEM O socijalni zakonodaji JRZ zelo kritično piše glasilo slovenskih krščanskih socijalcev «D. P.» in ostro prijemlje za ušesa ljubljanskega «Slovenca» zaradi njegovega hvalisavega pisanja, češ, da je bilo preteklo leto najbolj plodno v pogledu zboljšanja in izpopolnitve naše socijalne zakonodaje. Krščan-sko-socijalno glasilo pravi: «V resnici pa je precej drugače. Delavstvo se inora ob vsaki priliki in v vsakem podjetju posebej boriti, da uveljavi svoje pravice iz socijalno-varstvene zakonodaje. Kako je z najmanjšimi mezdami, vsi vemo. Koliko bo moglo naše delavstvo nživati starostno zavarovanje, je pa tudi še vprašanje, veliko ko Triglav.« — — Torej tudi v tem poglavju »izboljšanja narodovega stanja* ni vse tako ginljivo lepo in rožnato, kakor _. ■.>*»*.» "fVf> nvtoti Prftm 'm tutm m-■'•—v- w*^ Železnica Črnomelj-Vrbovsko se bo vendarle pričela v kratkem graditi, — tako smo vsaj brali te dni v «Slovencu», ko je poročal o ekspozeju prometnega ministra v finančnem odboru narodne skupščine. Verjetno se bo gradnja pričela že prihodnji teden. Doslednost g. Hitlerja V slovenskem katoliškem tisku beremo dan za dnem o dosledni borbi nemškega državnega pogla- varja proti sveti rimski katoliški cerkvi na nemškem državnem ozemlju, kakor tudi o strašnem preganjanju rimskokatoliške duhovščine v tretjem rajhu. Enako doslednost pa kaže kancelar g. Hitler tudi proti Židom, glede katerih je izdal v zadnjem- času zopet dva nova bridka nkrepa: Od letošnjega novega leta naprej ne sme noben berlinski list več prevzeti v objavo nobenega židovskega poslovnega oglasa! Vsi židovski izumi in prodajni predmeti odslej ne bodo več uživali patentne zaščite in jih morajo Židje ali prodati čistokrvnim Nemcem, ali pa morajo ustaviti njihovo proizvodnjo in prodajo! Odločen nastop za mir V svoji znameniti novoletni poslanici je predsednik Združenih severnoameriških držav Roosevelt razložil svojo politiko miru in z ozirom na to, ker vojna ograža tudi Združene države, če zmagajo novi diktatorski režimi, ponovno izjavil, da mora ameriška demokracija podpreti evropsko. S tem Združene države opuščajo brezbrižnost za dogodke v ostalem svetu. Ostro je obsodil narode, ki so odpravili demokracijo. Rekel je, da od teh naro-j dov preti največja nevarnost vojne. Roosevelt smatra, da bodo narodi, človeštvo, zahtevali povratek k demokraciji in tudi je od demokracije odvisno, ali bomo imeli vojno ali mir! Dr. Alfred Serko umrl. Pretekli petek zvečer je izdihnil v Ljubljani po kratki bolezni svojo veliko dušo znani slovenski učenjak dr. Alfred Šerko, vseučiliški profesor, dolgoletni dekan medicinske fakultete in bivši rektor ljubljanske univerze. Star je bil šele 59 let. Vest o pokojnikovi smrti je trpko odjeknila v vsej slovenski javnosti, ki se zaveda, da pomeni nestanek dr. Šerka iz našega javnega, znanstvenega in narodovega življenja izredno težko, v marsičem celo nenadomestljivo izgubo. Spominu preminile-ga slovenskega kulturnega velikana in vzora bodi ohranjen trajen časten spomin! Kdaj bo boljše? Takrat, ko bodo mogli domači denarni zavodi dajati nova posojila,, ki bodo poživila gradbeno delavnost. Gradbena delavnost je prvi pogoj ziai zaposlitev delavcev in obrtnikov vseh vrst. Njihov zaslužek pa zopet koristi ostalim panogam gospodarstva, ki bodo mogle prodajati svoje pridelke in izdelke — kmetijstvu, industriji in trgovini. Omogočite našim denarnim zavodom nova posojila s tem, da jim zaupate Vaš denar. Denar, ki leži doma, odjeda kruh vsem! Mestna hranilnica ljubljanska izplačuje nove vloge že od leta 1933. vedno in brez vseli omejitev. Ima jih že nad 205,000.000 din. Zal vse njene obveznosti jamči mestna občina ljubljanska. Zanimivi zgodovinski spomini. V letošnji obširni božični številki beograjskega dnevnika «Pravde* je izšel izpod peresa našega znanega nacijonalnega in kulturnega javnega delavca, biv-sega^ ministra dr. Nika) Županiča daljši, ilustriran članek, v kate-lem nas odlični belokraj inski rojak prav zanimivo in živahno opisuje svoja življenjska srečanja s prvini predsednikom Češkoslovaške republike in «fca'-tičkom* češkoslovaškega naroda dr. Tomažem G. Masarykom. Iz «Zvončkovega sklada« morajo nešteti otroci naših izseljencev po vsem svetu brezplačno prejemati ilustrirani mladinski mesečnik «Zvonček» in se po njem duhovno vezalti s svojo daljno domovino. Podprite zato vsi to plemenito prosvetno in narodlno-obrambno akcijo in darujte v «Zvončkov» sklad! Za vsak, tudi najmanjši dar Vam bo slovenska deca v tujini iskreno hvaležna. Političen dogodek. Dosedanji generalni tajnik JRZ senator Pran Smodej se je umaknil s svojega mesta in je postal novi tajnik centrale JR/ v Beojgradu minister brez listnice dr. Miha Krek. Ozadje te spremembe zaenkrat javnosti še ni znano. Izvršilni odbor Sokolskega sa-vezo KJ je imel svoje seje pred nekaj dnevi v Beogradu in je med drugim razpravljal tudi o udeležbi našega sokolstva na letošnjem vsesokolskem zletu v 1'ragi. V Beogradu so se pred dnevi razgovarjaU tudi sokolski župni načelniki iz vse Jugoslavije. Občutna kazen. Javnosti je znano, da je bila velik« mariborska tekstilna tovarna Zelenka & Co., katere glavni lastnik je ino-zemec Schonsky, žaradi prikrajšanja države na davkih kaznovana na 5 in pol milijona dinarjev denarne kazni. Z zadevo' se je pozneje bavilo več instanc, dokler sedaj državni svet ni izdal končne razsodbe, s katero se zniža denarna kazen omenjeni industriji na 1,905.064 din in pa na takso 57.840 din. Na podlagi te razsodbe je sedaj mariborsko okrajno sodišče na 24. t. m. popoldne razpisalo dražbo 1400 bal raznega tekstilnega blaga, 215 vreč in 195 bal bombaža, 195 bal posebnega blaga, 2 pisalnih strojev, 1 osebnega avtomobila, 1 blagajne, 21 zabojev barvanega bombažnega prediva in 5 pisalnih miz... Damski klobuki v gledališču. Sleherni obiskovalec naših gle-dallišč in kinematografov se mora olb vsakem obisku teh ustanov nehote jeziti, ker mu je stalen pogled na oder ali platno zaradi najmodernejših izsledkov ženske klobučne mode aili tako imenovanih cgrenadirskili stolpov», ki krase glave dam na sedežih pred njim, skoro docela onemogočen. Bilo bi umestno, da bi vodstva teh naših kulturnih bi zabavnih ustanov sledila zgledu zagrebških gledališč, kjer morajo puščati damske obiskovalke svoje naglavne okraske v garderobi, ker sicer nimajo vstopa v gledališče. Smrt učenjaka. Svetovno znani učenjak in kulturni delavec, sloviti zagrebški vseučiliški profesor dt. Tomo Maretič, ki je bil svoj čas tudi že predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, je umrl v visoki staL rosti 84 let v Zagrebu. Radio-razstava na Beograjskem velesejmu se bo vršila od 23. januarja) do 1. februarja t. 1. V Beogradu se opaža že od lanskega lefa dalje izredno pospešena gradbena delavnost in živahnost. Od leta 1919. do letos je bilo v prestolnici Jugoslavije sezidanih samo stanovanjskih po- slopij za nad 3 milijarde in 605 milijonov dinarjev. Koliko milijard pa je bilo zazidamih v ministrske palače, v druge ogromne javne zgradbe, šole, urade itd.? Narodna skupščina bo v kratkem imela priložnost baviti se s predlogom gradbenega ministrstva, da se ustanovi ipri tem ministrstvu iz rednih proračunskih sredstev poseben cestni fond, na podlagi katerega se bodo lahko najela nova večstomilijonska posojila za nadaljevanje pričetih in za začetek novih cestnih gradbenih del. Za vsak kilometer državnih cest in mostov je predvidenih v novem državnem proračunu deset tisoč dinarjev, dočim je znašala ta postavka še pred petimi leti nad 12.000 din. Dejansko bi pa bilo potrebno za redno, predpisano in pametno vzdrževanje vsakega kilometra državnih cest in mostov najmanj po 30.000 dinarjev. Kakor vidimo, v cestno-vzdrževalnem pogledu ne napredujemo preveč, čeprav vedo posamezniki toliko povedati o vsestranskem napredku v državi ... Zaradi pomanjkanja žganja, zlasti slivovke, so cene rakije na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji znatno narasle, ponekod celo do 300 odstotkov. Neki sarajevski list je objavil zanimivo vest, da je neka politična skupina Hrvatov, ki stoji izven organizacije bivše HSS, predlagala banski upravi drin-ske banovine, da je pripravljena! vstopiti v sarajevski občinski svet. Zveza nahavljalnih zadrug državnih uslužbencev je imela pred dnevi svoj občni zbor v Slavonskem Brodu. Na zboru pa je prišlo do takih incidentov, da se bo epilog odigral najbrže na sodišču. Aferu. V Beli Cerkvi v Banatu so razkrili zopet novo davčno afero. Prizadeti so trije davčni uradniki, ki so oškodovali državo za več, kakor sto tisoč dinarjev. Predstavnica bolgarske zveze za tujski promet «Blgairie» d. d. gospa Vera Belceva se mudi v naši državi, katero1 bo prepotovala z namenom, da podrobno prouči naše turistične razmere. Notranje ministrstvo v Beogradu je potrdilo odlok banske uprave drinske banovine, s katerim se razpuščajo prav vse dijaške organizacije in društva na njenem področju. Razpuščeno društvo. Banska uprava primorske banovine je razpustila delavsko pevsko društvo «Jedinstvo» v Splitu in njegove prostore zapečatila. V severnih pokrajinah naše države, predvsem v Banatu, Bački, Sremu, Vojvodini in Slavoniji, je bilo koloniziranih od prevrata do danes 31.700 kolonistov, med njimi 19.442 vojnih do-brovoljcev. Ker je zemlje popolnoma zmainjkalo, je država morala vsako naseljevanje prekiniti, čeprav čakal na zemljo še vedno okrog ,11.000 upravičencev. Tem iw> vlada baje likvidirala njihove zahtevke na ta način, da bo dala vsakemu dobrovoljcu-borcu namesto zemlje po 50.000 dinarjev, vsakemu neborcu pa po 30.000 dinarjev, to vse v 4%-riih agrarnih obveznicah. Državna zveza damskih kroja-čic in krojačev se je ustanovila s sedežem v Beogradu. Težja železniška nesreča se je zopet pripetila na progi Kičevo— Gostivar, kjer se je iztirilo deset tovornih vagonov, šlcoda je zelo velika. Ponarejeni srebrniki po 10 in 20 din so se pojavili v večjih množinah v prometu na Hrvaškem, v Slavoniji in Bosni. Državna uprava je prevzela dosedanje mestne policije na Su-šaku, v Podgorici, Kragujevcu, Dubrovniku in Subotici. Poseben oddelek za tuberkulozo bodo ustanovili v državni bolnišnici za duševne bolezni v Beogradu. Tudi pri nas tako moderniziranje in izpopolnitev zdravljenja duševno bolnih ne bi škodovala. Krasen planinski dom na Plat-ku, ki je nosil ime «Ružičev dom» in ki je bil šele nedavno dovršen, je pogorel do tal. Škoda se ceni na 800.000 dinarjev. Na španskih bojiščih se zadnje dni ni zgodilo nič pomembnejšega. Gospodarski svet Male antante je sklical svoje enajsto zasedanje za 23. februar t. 1. v Bukarešto. Na bolgarskih parlamentarnih volitvah v letošnjem marcu politične stranke ne bodo mogle postaviti svojih kandidatnih list oziroma kandidatov, ker so z zakonom dovoljene le individualne kandidature, vsled česar bo število kandidatov razumljivo izredno veliko. Splošna liga bolgarskih žena je pričela razvijati z ozirom na prihodnje parlamentarne volitve, ki bodo v letošnjem marcu in na katerih bodo v smislu novega volilnega zakona smele sodelovati tudi žene, med vsemi bolgarskimi ženami in materami izredno živahno propagando in volilno agitacijo. V vsej Nemčiji so nastale katastrofalne povodnji zaradi prenaglega kopnenja snega in zagradi večdnevnega neprestanega deževja. Celokupna nemška industrija pride v najkrajšem času pod strogo državno kontrolo. Novi nemški minister za narodno gospodarstvo Walter Funk naj bi prevzel funkcije bivšega gospodarskega ministra dr. Schachta 1. februarja t. 1. V belgijski težki industriji bo s 1. marcem t. 1. skrajšan dosedanji delovni teden od 56 na 48 ur. Stiska jih druži. Stalni odbor liberalne stranke v Bukarešti je obvestil rumunsko javnost, da je bila te dni sklenjena in podpisana fuzija Obeh rumunskih liberalnih strank in bo nova politična liberalna formacija z vsemi silami nadaljevala borbo za zaščito ustavnosti in državljanskih pravic. Novo pečeni diktator Goga je v odgovor razpustil šele nedavno izvoljeni novi parlament ... Ameriški poslanik v Bukarešti se je toplo zavzel za preganjane rumunske Žide, kar je izzvalo zlasti v berlinskih političnih krogih veliko presenečenje. Vprašanje in odgovor Vprašanje: V večji družbi smo govorili o sledeči zadevi: t.) Mož, državni uradnik, je sodno ločen od svoje žene, ki je tudi državna uradnica. — 2.) Ta mož prestopi v pravoslavno vero (ali pa v starokatoliško) in se poroči iznova (pa je v pokoju). — 3.) Prva žena do dveh pokojnin nima pravice in tako nastane vprašanje, ali ima dr uga žena pravico do pokojnine? — 4.) Koliko časa mora živeti mož v zakonu z drugo ženo? — 5.) Ali je določena kaka starostna doba med možem in ženo v drugem zakonu? — Z. M. pri N. Odgovor : 1. M. pri N. — Po § 147. zakona o uradnikih ne pripada ženi pravica do rodbinske pokojnine, če je ločena od moža po predpisih rimskokatoliške cerkve. Ker je prva žena sodno ločena, ji torej pokojnina po možu ne pripada. Rodbinska pokojnina pripada zakoniti ženi. Ker je torej druga žena zakonito poročena, ji pripada pokojnina po možu z dnem omožit ve, ne glede na starostno dobo. Iz sveta umetnosti Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič“ je hotel presenetiti naše občinstvo s svojim koncertom dne 10. t. m. v veliki dvo.rani Filharmonije na ta način, da si je izbral za svoj nastop večinoma najnovejše, še neizvajane skladbe najekstremnejše glasbene Smeri. Že naprej bi bil prorokoval, da vsekakor zelo hvalevredna stremljenja zbora in njegovega pevovodje g. Milana Pertota ne bodo dosegla zasluženega priznanja. In res: razen glasbenih in učiteljskih krogov je obiskalo zanimivo pevsko prireditev le malo ljudi. UPZ je osnovan po vzorcu praških ali moravskih učiteljskih pevskih zborov. Srečko Kumar mu je bil duševni oče in je ž njim dosegel pogostokrat prav lepe uspehe. Stavil si je vedno težke naloge in jih tudi reševal tako, kot bi jih drugi zbori reševati ne mogli. S samimi novimi programi umetne in n areni n e pesmi je nastopal v Ljubljani, po Sloveniji, v Zagrebu in Beogradiu, v Vojvodini, na Češkoslovaškem in končno v Bolgariji. Vsepovsod je slovenska pevska umetnost po zasiugi UPZ slavila zmago. Po S. Kumarjevi poti dosledno hodi njegov naslednik M. P e r - tot. Za zadnji koncert je izbral in naštudiral večinoma skladbe, ki bi se jih drugi zbori zlepa ne lotili, saj so natrpane vsakovrstnih tehničnih težkoč, ki jii v njih kar mrgoli. Grbec s svojo »Otroci molijo® je še ponižen in krotak, dr. D. Švara in V. Ukmar sta pa v svojih obširnih skladbah problematična, za muzika sicer zanimiva, za publiko, ki ju ne razume, odklonljiva. Osterc s svojimi kratkimi belokrajnskimi pesmimi je grotesken, Adamičevi dve skladbi dobro zveneči. Najboljše delo vsega večera soi bilie Matetic-Ronjgove