C A2/A
Pravila
Trgovskega bolniškega in podpornega društva
v Ljubljani.
Namen in sedež društva.
§ 1.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ima namen:
a)	da oskrbuje in podpira bolne člane;
b)	da preskrbi umrlim članom pogreb na svoje stroške, oziroma da prispeva k pogrebnim stroškom;
c)	da daje potrebnim čianom podporo.
Po svojem delovanju se deli društvo v dva oddelka, in sicer:
a)	v bolniško-zavarovalni oddelek;
b)	v podporni oddelek.
Delokrog prvemu je, da oskrbuje in podpira bolne ter da preskrbuje umrlim članom pogreb, oziroma da prispeva k pogrebnim stroškom v toliko, kolikor določa § 21.
Delokrog drugemu je, da podpira potrebne člane.
Sedež društva je v Ljubljani.
Člani.
S 2.
Društvo ima redne, podporne in častne člane.
Redni člani društva zamore postati vsak trgovski uslužbenec moškega spola, kateri stanuje v Ljubljani in se prišteva v smislu trgovinskega zakonika k trgovskemu pomožnemu osobju, če je v tem času popolnoma zdrav in še ni star nad 40 let.
Z dovoljenjem občnega zbora se smejo sprejemati redni člani iz vsega slovenskega ozemlja.
Občni zbor lahko pooblasti ravnateljstvo za gotov čas, da sme v tem pogledu po svojem prevdarku postopati.
Nadalje se lahko sprejmo v društvo praktikantje in učenci ljubljanskih trgovcev, kakor tudi trgovcev iz vsega slovenskega ozemlja, slednji le v toliko, kolikor dopušča prejšnji odstavek. Vsi ti imajo samo pravico do bolniške oskrbe, bolniške podpore in pogrebnine, niso pa deležni ostalih pravic rednih članov. Pri sprejemu morajo biti popolnoma zdravi in morajo to tudi dokazati na način, kakor zahteva § 5, lit. b).
Ravnateljstvo ima pravico, da izvoli po svoji previdnosti zaupnike, ki nadzorujejo sprejemanje članov in oskrbo bolnikov.
Redni člani ne izgube članstva, če sc preselijo. Člani, ki postanejo samostojni, niso več dolžni biti zavarovani. Ce ostanejo društveni člani, imajo pravico do podpor bolniškega zavarovanja po določilu pravil § 13, oziroma § 15, toda do bolniščnine šele po šestih tednih obolenja.
§ 3.
Podporni člani so:
a)	vse tvrdke in zavodi, ki plačujejo za svoje na-stavljence celotni zavarovalni prispevek;
b)	osebe vsakega stanu brez ozira na njih bivališče. Sprejem teh članov dovoljuje društveno ravnateljstvo na podlagi pristopnih izjav.
3
§ -1.
Osebe, ki si pridobe posebnih zaslug za društvo, izvoli občni zbor na predlog ravnateljstva za častne člane. Častni člani nimajo nikakršnih pravic do društva.
§5.
Za sprejem med redne člane je vložiti pismeno prošnjo.pri ravnateljstvu, v kateri treba dokazati:
a)	starost z rojstnim, oziroma krstnim listom;
b)	nesumno zdravstveno stanje z izpričevalom zdravnika, ki ga izbere društveno ravnateljstvo za zaupnega zdravnika.
§ 6.
Ko je dovoljen sprejem, se izgotovi pristopivšemu rednemu članu sprejemnica; takoj po sprejemu je član deležen v pravilih določenih pravic. Hkratu se vroči vsakemu sprejetemu članu izvod pravil.
§ 7.
Za redne člane je določen mesečni zavarovalni pri--7 /r spevek v znesku K 4*80; in sicer odpade K HrO na delo-Zt’dajalca in K 3*20 na delojemalca.	Z ^
Za praktikante in učence je določeni mesečni zavarovalni prispevek na K l-—. Ta znesek mora plačevati delodajalec iz svojih sredstev.
§ 8.
Za zavarovanju podvržene člane mora delodajalec, pri katerem so zaposleni, odračunavati blagajni celotne, v pravilih določene prispevke. Delodajalec je upravičen, na posameznega člana odpadajoči del prispevka odtegniti ob rednem izplačevanju plače.
Člani, ki prostovoljno nadaljujejo redno članstvo, in redni člani v slučaju brezposelnosti, morajo plačevati celotne prispevke iz svojih sredstev.
K
4.. —
§,9.
Prispevki rednih članov, praktikantov in učencev se morajo plačevati mesečno nazaj.
§ 10.
Kdor pristopi k društvu, ko je star že nad 28 let., mora plačati pri sprejemu iz svojih sredstev v podporni zaklad za vsako leto po 28. letu še posebej znesek K 10-—..
Vstopnine se ne sme pobirati.
Letni donesek podpornih članov pod § 3, lit. b) do-ibča občni zbor, dočim častni člani niso obvezani plačevati letnih doneskov.
Vsako premembo v izmeri zavarovalnih dajatev,, kakor tudi v to določene članarine, je smatrati za premembo pravil, za katero je potrebna državna pritrditev^
§ H.
Zamudnike s plačili se opominja. Ako plačilo kljub-opominu 2 meseca izostane, se zamudnika izbriše kot člana, ne da bi imel pravico do tega, kar je že vplačal. Društvo pa ima še vedno pravico, izterjati zaostale^ prispevke.	.
Kdor je bil izbrisan na podlagi prvega odstavka tega paragrafa, ker je bil brez zaslužka in ni mogehplačati doneska, ima za dobo,.šestih tednov ..vendar še pravico do tega, kar je društvo obvezano; dajati,po določilih § 13,. lit. a) in b).
Izbrisani član ima pravico, da prosi vnovič za sprejem po določilih §§ 2, 3 in 10.
Bolniška podpora.
. - §'12.
Pravico do bolniške podpore imajo le redni člani, praktikantje in učenci; to pravico zadobe takoj z vstopom: ,v društvo.
Oni člani, ki bivajo v Ljubljani, se podpirajo v bolezni takole:
a)	povrne se jim izdatek za zdravniško pomoč, za zdravila in terapevtiške pripomočke; oboleli član oziroma njegovi upravičeni zaostali dobe povračilo v znesku, ki je potrjen z računi;
b)	daje se jim vrh tega: rednim članom, če si vsled bolezni ne morejo skrbeti za zaslužek, za vsak dan bolniščine K 5-—, praktikanti in učenci pa -dobe za vsak dan bolniščine K —'60, toda le y(n*i{ tedaj, če nimajo pri delodajalcu popolne oskrbe.
§ 14.
V	Ljubljani bivajoči člani se sprejmo v slučaju, da vsled bolezni niso delazmožni, na zahtevo v bolničar in sicer redni člani v društveno bolnico, oziroma II. razred deželne bolnice, praktikantje in učenci pa v III. razred deželne bolnice, kjer se zdravijo in oskrbujejo na društvene stroške; v tem slučaju nadomesti zdravljenje in oskrba v bolnici one podpore, katere se morajo dajati sicer po določilih § 13, lit. a) in b), izvzemšLterapevtične pripomočke.
V	bolnici se mora bolnik podvreči predpisanemu hišnemu redu.
Zdravit hodi dotični hišni zdravnik ali pa zdravnik, katerega izvoli društveno ravnateljstvo. Bolniki z nalezljivimi boleznimi se ne zdravijo v društveni bolnici, ampak v deželni bolnici pod pogoji, navedenimi v prvem odstavku tega paragrafa.
Blazniki one vrste, katerih ni mogoče pustiti v zasebni oskrbi in pri katerih veljajo glede podpore določila ■§ 13, se zdravijo in oskrbujejo v kaki blaznici in ne v društveni bolnici.
V	vseh teh slučajih plača društvo stroške za prevažanje bolnika v bolnico ali blaznico.
Vnanjim članom se dajejo podpore v bolezni po določilih § 13.
V slučaju, da vsled bolezni niso delazmožni, se tudi lahko sprejmejo, če zahtevajo, in sicer redni člani v II., Praktikantje in učenci pa v III. razred kake javne bolnice» katera je v kraju, kjer bivajo, ali v bližini tega kraja; v tem slučaju plača društvo bolnici stroške oskrbe.
Potne stroške v bolnico poravna društvo. Ce pa zahteva vnanji član, da se ga sprejme v društveno bolnico, mora plačati sam potne stroške.
§ 16.
Če ima član, ki je v društveni ali kaki drugi bolnici, svojce, katere je preživljal s svojim zaslužkom, je za čas njegovega zdravljenja in oskrbovanja v bolnici na društvene stroške društvo dolžno, tem plačevati polovico* bolniščine.
§ 17.
V §§ 13 in 16 določene podpore, oziroma v §§ 14 15 in 16 določena prosta oskrba v bolnicah ,se dovoljuje» dokler traja bolezen, in če ne konča prej, 30 tednov. Isto* velja glede podpore, oziroma oskrbe za blaznike. Vendar pa ima ravnateljstvo pravieo, v oziravrcdnih slučajih dajati po svojem prevdarku podpore čez določeni čas. največ za dobo enega leta.
Če član tekom 8 tednov zopet na isti bolezni oboli, se smatra drugo obolenje ob računanju po pravilih pristojnih podpor, oziroma po pravilih pristojne oskrbe y bolnici, toliko* časa za nadaljevanje prve bolezni, dokler se ne dokaže nasprotno.
§ 18.
Za sprejem v društveno bolnico, oziroma v tukajšnjo* deželno bolnico se je obrniti članu do ravnateljstva.
člani, kateri se zdravijo doma in zahtevajo povračilo od društva, smejo iskati zdravniško pomoč le pri
zdravniku, ki stanuje v kraju njih stanovališča, ali pa pri najbližnjem zdravniku.
V vsakem slučaju se mora naznaniti obolenje ravnateljstvu v štirinajstih dneh.
Da se obvaruje društvo vseh nepotrebnih stroškov, ima ravnateljstvo pravico, da povpraša zdravnika o bolezni dotičnega člana, kateri se je javil, da je bolan.
§ 19.
Prošnje za povračilo stroškov, oziroma za odplačilo bolniščine za vnanjo bolniško oskrbo, se morajo vlagati pismeno pri ravnateljstvu najkasneje v treh mesecih po ozdravitvi, oziroma po smrti dotičnega člana. Prošnji se mora predložiti zdravniško izpričevalo in vsi računi o bolniških stroških, katerih povračilo se zahteva. Iz zdravniškega izpričevala se mora razvideti, kakšna je bila bolezen, kedaj se je pričela in koliko časa je trajala ter tudi, koliko časa je trajala nesposobnost za delo in zaslužek.
Glede stroškov za zdravija je dokazati v vsakem slučaju zdravniško ordinacijo.
Za prošnjo onih bolnih članov, ki ne bivajo v Ljubljani, veljajo razven navedenih, še sledeča določila:
a)	zdravniško izpričevalo mora potrditi glede resničnosti njegove vsebine trgovec, pri katerem je dotični član v službi, ter občinsko ali župnijsko predstojništvo;
b)	če je član brez službe ali samostojen, mora biti to v izpričevali! navedeno; v tem slučaju zadošča potrdilo občinskega ali župnijskega predstoj-ništva;
c)	prošnji priloženi računi morajo biti potrjeni ravno-tako, kakor je predpisano pod lit. a) in b) za potrditev zdravniških izpričeval.
Kdor prosi, da se mu povrnejo dokazani stroški bolniške oskrbe umrlih članov, oziroma da se mu izplača tem pristoječa bolniščina, se mora izkazati, da mu ta pravica pristoja.
§ 20.
Bolniški stroški, katere je dovolilo ravnateljstvo, se izplačajo, kadar predloži upravičeni prejemno potrdilo, katero je podpisal sam. Bolniščina se izplačuje vsako soboto za pretečeni teden proti donosu bolniškega lista, napravljenega od zdravnika, ki zdravi bolnega člana.
Pogreb umrlih članov.
§21.
Ob smrti člana dovoljuje blagajna, v kolikor ni članova pravica do bolniščine izčrpana že več nego pol leta, pogrebnino, ki znaša za redne člane K 250-—, za praktikante in učence K 60-—. Pogrebnina se izplačuje svojcem, ki so oskrbeli pogreb, proti predložitvi uradno potrjenega mrtvaškega lista.
Če takih svojcev ni, porabi društvo pogrebnino do višine nateklih pogrebnih stroškov za poplačanje teh stroškov.
Za povračilo pogrebnih stroškov se mora prositi najkasneje v treh mesecih po smrti člana.
§ 22.
Vsako leto se bere sveta maša v praznovanje usta-novnine in v spomin vseh umrlih članov in dobrotnikov društva; kako in kedaj se vrši slovesnost, določi ravnateljstvo.
Podpore.
§ 23.
Pravico do podpore iz društvenega zaklada imajo le oni redni člani, ki so v resnici revni in si vsled starosti ali telesnih hib ne morejo skrbeti za zaslužek.
Oni član, ki prosi za podporo, mora vložiti pismeno prošnjo na ravnateljstvo. Prošnji mora priložiti krstni ali rojstni list, po županstvu potrjeno ubožno, nravstveno izpričevalo ter izpričevalo o zadnji službi in eventuelno še zdravniško izpričevalo o nesposobnosti za delo.
Enkratne fakultativne podpore do K 200-— dovoljuje ravnateljstvo proti naknadni odobritvi občnega zbora, večje izredne podpore se sinejo dovoliti le po sklepu občnega zbora, in sicer vsakokrat le za dobo enega leta; take podpore se smejo, če pripuščajo sredstva, dajati istemu članu tudi ponovno.
Če je član, kateri dobiva podporo, obolel in prosil društvo za oskrbo, preneha podpora za čas oskrbe.
§ 25.
Podpore se izplačujejo proti kolkovanemu in lastnoročno podpisanemu potrdilu le upravičeni osebi sami, in sicer izredne podpore vsak mesec nazaj.
Če dvigne podporo pooblaščenec, mora potrditi na pobotnici župnik ali župan istega kraja ter lastnik ali oskrbnik hiše, v kateri stanuje upravičenec, da ta še živi.
§ 26.
Vse podpore so strogo osebne in se ne morejo prenesti na nikogar niti proti plačilu niti brezplačno, zategadelj tudi ne more dobiti noben upnik ali cesijonar pravice do teh v najožjem pomenu le osebnih prejemkov podpirancev.
Se neizplačane podpore, katere zahtevajo tretje osebe, se ne izplačajo nikomur ter se smatrajo za zapadle v korist društva.
Društvena imovina in njena uprava.
§ 27.
Društvena imovina sestoji:
a)	iz rezervnega zaklada bolniško zavarovalnega oddelka;
b)	iz podpornega zaklada.
I.	Dohodki bolniško-zavarovalnega oddelka so:
a)	štiri petine letnih prispevkov;
b)	obresti imovine bolniško-zavarovalnega oddelka.
II.	Dohodki podpornega oddelka so:
a)	ena petina letnih prispevkov;
b)	oni znesek, katere morajo podpornemu oddelku plačati tisti člani, ki pristopijo k društvu po izpolnjenem 28. letu;
c)	obresti imovine podpornega oddelka društva.
Vsi drugi dohodki brez posebne določitve in od-
membe se stekajo v oba zaklada po enakih delih.
§ 29.
Rezervni zaklad bolniškega zavarovalnega oddelka se mora nabrati vsaj v višini enkratnega povprečnega zneska izdatkov v zadnjih treh letih, in če treba zopet dopolniti do te višine.
Če gotovina rezervnega zaklada v pokritje izdatkov v bližnjem času predvidno ne bi zadoščala, se sme, če je pričakovati, da se pozneje pokrije s kakršnimikoli večjimi prejemki, najeti v breme društvu posojilo do višine ene četrtine rednih dohodkov društva v zadnjem računskem letu.
§ 30.
Za društvene potrebščine se vporabljajo pred vsem v § 28 navedeni dohodki bolniško-zavarovalnega oddelka, oziroma podpornega oddelka.
§ 31.
Društveno knjigovodstvo je voditi po načelih enostavnega knigovodstva, in sicer ločeno za bolniško-zava-rovalni oddelek ter za podporni oddelek.
Dne 31. decembra vsakega leta se morajo zaključiti knjige in računi. Računski zaključki morajo biti sestavljeni do 1. marca prihodnjega leta, in sicer posebej za bolniško-zavarovalni oddelek in podporni oddelek.
Izkazovati morajo:
I.	med dohodki:
1.	po pravilih določene prispevke članov,
2.	druge dohodke,
3.	obresti plodonosno naloženega denarja,
4.	morebitni kurzni dobiček pri efektih,
5.	rezervni zaklad koncem minulega leta.
II.	med izdatki:
in sicer glede b od n i š k o - z a v\a r o v a 1 n e g a oddelka:
1.	v smislu pravil plačane bolniščine,
2.	stroške za zdravnike in bolniško nadzorstvo,
3.	stroške za zdravila,
4.	stroške za bolniško oskrbo v bolnicah in za pre-
važanje,
5.	plačane pogrebne stroške,
6.	tri četrtine društvenih upravnih stroškov,
7.	druge izdatke, odpise pri inventaru itd.,
8.	morebitno kurzno izgubo pri efektih,
9.	tačasni rezervni zaklad.
Glede podpornega oddelka:
1.	plačane podpore,
2.	eno četrtino društvenih upravnih stroškov,
3.	druge izdatke,
4.	morebitno kurzno izgubo pri efektih,
5.	tačasni rezervni zaklad.
Razventega je izkazati, kolika je imovina vsakega oddelka in kje je naložena.
Računski zaključki se morajo predložiti občnemu zboru, da jih odobri.
Pri odobritvi, najkasneje do meseca marca vsakega leta, se morajo predložiti prepisi računskih zaključkov ministrstvu za socialno skrbstvo. Računski zaključki morajo biti dostopni vsem članom.
Izkaze, ki se morajo sestavljati v smislu § 72 bol-niško-zavarovalnega zakona o številu članov, bolnikov in umrlih ter o številu dni bolezni, je treba predložiti nadzorstveni oblasti vsako leto po obrazcih, ki so predpisani za okrajne bolniške blagajne.
§ 32.
Društveni denar je vedno plodonosno nalagati s pupi-larno varnostjo in ga je smatrati za prosto društveno lastnino.
Izpostavljene zadolžnice z vsemi pripadajočimi dokazih, nabavljeni vrednostni papirji, kakor tudi razpoložna gotovina se mora hraniti v društveni blagajnici, ki jo je treba zapirati z dvojnima ključema, od katerih mora imeti enega ravnatelj in enega blagajnik.
Uprava.
§ 33.
Društvo upravlja ravnateljstvo, obstoječe iz 9 članov, katere voh občni zbor izmed članov, ki stanujejo v Ljubljani in so svojepravni, za dobo treh let.
Vsako leto izstopi iz odbora tretjina članov. Izsto-pivši člani se nadomeste z novoizvoljenimi tako, da obstoji po preteku treh let odbor iz popolnoma novih članov.
Prvo in drugo leto po premembi pravil določa žreb izstopivše člane. Tretje leto pa izstopijo oni člani, ki so bili tri leta odborniki.
Izstopivše člane se zopet lahko izvoli.
Člani ravnateljstva izvolijo iz svoje srede ravnatelja in njegovega namestnika, tajnika, blagajnika, knjigovodjo in gospodarja.
§34.
Ravnateljstvo se posvetuje in sklepa z absolutno večino o vseh odredbah, ki jih smatra za najprikladnejše v izpolnitev dolžnosti, ki mu jih nalagajo pravila. V ta namen se ravnateljstvo shaja najmanj enkrat, v nujnih .slučajih tudi večkrat na mesec pod predsedstvom ravna-
telja ali njegovega namestnika; za sklepčnost je potreba, da je navzočih najmanj pet članov ravnateljstva, vštevši predsednika. Ravnateljstvo je odgovorno za svoje sklepe in za svoje uradovanje.
§ 35.
Če kak član ravnateljstva neopravičeno trikrat zapored izostane od ravnateljskih sej. izgubi mandat.
§ 36.
V delokrog ravnateljstva spada:
a)	zastopstvo društva na zunaj;
b)	odločitev o sprejemu in izključitvi članov, praktikantov in učencev (§§ 2, 3, 5 in 11);
c)	pobiranje društvenega denarja:
d)	upravljanje društvene imovine v njeno korist in zmislu pravil; najemanje posojil;
e)	izbiranje in najem bolniških prostorov, nabavljanje potrebne oprave, sprejemanje in plačevanje vseh oseb, katere rabi društvo za svoja dela ter sploh nabavljanje vsega, kar rabi društvo za izvrševanje svojih poslov;
f)	imenovanje enega ali več društvenih zdravnikov v namen, ki je izražen v §§ 2, 5 in 18;
g)	sprejemanje obolelih članov v društvene bolniške prostore in klicanje zdravnika, eventuelno oddajanje bolnikov v deželno bolnico (§ 14);
h)	nadzorstvo bolniške oskrbe, določitev hišnega reda (§ 14);
i)	odločitev o vseh ravnateljstvu dohajajočih prošnjah, zlasti tudi določitev enkratnih podpor;
k)	izplačilo podpor, stroškov za bolniško oskrbo, za pogrebe in druge društvene potrebe;
l)	predlagati občnemu zboru, komu naj se podele izredne podpore (§ 24);
m)	sklicevati občne zbore, poročati o društvenem delovanju in o stanju društva ter priobčevati letna poročila;
n)	predlagati občnemu zboru imenovanje častnih članov (§ 4);
o)	predlagati občnemu zboru, da dovoli sprejeti vnanje redne člane, praktikante in učence (§2);
p)	določiti, kdaj naj se vrši v pravilih določena sveta maša (§ 22);
q)	odločitev o vseh zadevah, ki niso tukaj posebej navedene in se tičejo društva, izvzemši one po določilh §§ 42, 53 in 54, o katerih odločuje občni zbor.
§ 37.
Društvo zastopata na zunaj ravnatelj in tajnik, v blagajniških zadevah je pritegniti tudi blagajnika.
§ 38.
Ravnatelj ima vrhovno vodstvo in nadzorstvo društvenih opravil vseh vrst.
On sklicuje seje ravnateljstva ter jim predseduje prav tako, kakor občnim zborom, on vodi razprave, spravlja predmete na razgovor in odloča s svojim glasom ob enakem številu glasov.
Pri občnem zboru določa ravnatelj one člane, kateri sopodpisujejo zapisnik. On ima drugi ključ blagajne ter podpisuje s tajnikom vse društvene spise. Pravne listine v blagajniških zadevah mora tudi blagajnik podpisati.
V slučaju, da hoče ravnatelj odstopiti pred potekom poslovne dobe, mora svojo namero javiti tri mesece prej ravnateljstvu ter potem v redu izročiti novo izvoljenemu ravnatelju vso1 imovino društva, opremljeno z izkazom.
Kadar je ravnatelj zadržan, preidejo vse njegove pravice in dolžnosti na namestnika ravnatelja.
§ 39.
Tajnik spisuje sejne zapisnike in oskrbuje vsa pisarniška dela; on mora paziti na red v arhivu, on vodi vložni zapisnik in sopodpisuje z ravnateljem vred vse spise in listine, ki se tičejo društva.
Blagajnik sprejema denar za društvo, potrjuje prejem letnih doneskov, plačuje izdatke po določilu ravnateljstva ter jih vpisuje v blagajniško knjigo; on ima drugi ključ društvene blagajnice ter podpisuje z ravnateljem vse pravne listine v blagajniških stvareh. Ravnateljstvu mora predložiti podrobni blagajnični izpisek vsak mesec in koncem leta račun o poslovanju blagajne.
Knjigovodja oskrbuje knjigovodstvo in vsa druga opravila, ki so v zvezi s tem ter mora predložiti koncem leta imovinski izkaz.
Gospodar nadzira bolniško oskrbo in društveni inventar.
Natančnejša določila glede opravil, ki pripadajo ravnateljstvu, se določijo v posebnem poslovnem redu in navodilu.
§ 40.
Clan ravnateljstva, kateri izstopi pred pretekom dobe, za katero je izvoljen, mora o tem obvestiti ravnateljstvo pismemo; v tem, kakor tudi v nadaljnem slučaju, če se član ravnateljstva preseli iz Ljubljane ali če umrje, se mora pozvati onega društvenega člana, ki je dobil pri zadnji volitvi razun članov ravnateljstva največ glasov, da vstopi v ravnateljstvo. Le-ta zadobi provizorično vse pravice in dolžnosti, kakor jih imajo redni člani ravnateljstva.
§ 41.
O razpravah vsake ravnateljske seje je sestaviti zapisnik, katerega podpiše predsednik in še dva člana ravnateljstva.
Občni zbor.
§ 42.
Delokrog občnega zbora obsega:
a)	volitev članov ravnateljstva in članov revizijskega odbora (§ 33 in 47);
b)	računsko poročilo ravnateljstva (§ 36, lit. m);
c)	poročilo revizijskega odbora (§ 47);
16 —
. d) podelitev absolutorija ravnateljstvu;
e)	določitev letnega doneska podpornih članov (§ 10);
f)	sklepanje o predlogih ravnateljstva, osobito:
1.	) dovolitev, da se sprejmejo vnanji redni člani,
praktikantje in učenci (§ 2);
2.	) imenovanje častnih članov (§ 4);
3.	) podelitev izrednih podpor (§ 24);
4.	) odobritev začasnih podpor, ki jih je dovolilo
ravnatelstvo.
g)	sklepanje o predlogih posameznih društvenih članov (§ 45);
h)	razsojanje o prepirih, ki nastanejo iz društvenega razmerja med društvenimi člani ali med temi in med ravnateljstvom (§ 53);
i)	morebitna prememba pravil (§ 46);
k) sklepanje o morebitnem razpustu društva (§ 54).
§ 43.
Redni občni zbor se sklicuje redno do konca meseca marca vsakega leta.
Skliče ga ravnateljstvo. Ravnateljstvo je upravičeno, da sklicuje v nujnih slučajih izredne občne zbore; dolžno sklicati izredni občni zbor pa je, če ga predlaga z navedbo razlogov najmanj trideset rednih, podpornih ali častnih članov.
K občnemu zboru je povabiti redne, podporne in častne člane z razglasom, kateri mora biti objavljen v »Slovenskem Trgovskem Vestniku« vsaj štirinajst dni predno se vrši občni zbor. V razglasu je navesti dnevni red.
§ 44.
Vsakemu občnemu zboru mora prisostvovati ravnatelj in če je ta zadržan, njegov namestnik. Za sklepčnost je potreba, izvzemši slučaj, naveden v § 54, da je navzočih najmanj 30 članov, vštevši predsednika.
Če ne pride toliko članov, se mora sklicati tekom 14 dni z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je
sklepčen, izvzemši gori navedeni slučaj, ob vsakem številu članov.
§ 45.
Pri občnem zboru se razpravlja le o onih predmetih, katere je dalo'ravnateljstvo na dnevni red.
Samostojni predlogi članov se postavijo na dnevni red le tedaj, če se jih je vložilo pismeno ravnateljstvu vsaj osem dni pred občnim zborom.
O prej neprijavljenih samostojnih predlogih, katere stavljajo člani pri občnem zboru, ne sme občni zbor takoj sklepati, pač pa lahko določi, ali in kedaj pride tak predlog na razpravo, ako ga podpira tretjina navzočih.
O predlogu, da je sklicati izredni občni zbor, se sme takoj veljavno sklepati.
Predlogi, tičoči se izpremembe pravil, morajo biti vedno postavljeni na dnevni red.
§ 46.
Izprememba pravil, za katero je smatrati tudi vsako izpremembo določb o plačilih v bolniško blagajnico ali o plačilih blagajnice, je treba pritrditve vsaj dveh tretjin na občnem zboru navzočih članov ter odobritve oblastva.
dzvzemši ravno navedeni in v § 54 označeni slučaj se sklepa z absolutno večino glasov.
Voli se PO' listkih; le revizijski odbor se sme voliti tudi po vzklicu.
§ 47.
Redni občni zbor izvoli vsako leto iz svoje srede, izvzemši člane ravnateljstva, revizijski odbor, obstoječ iz treh pravih računskih preglednikov in dveh namestnikov. Ta odbor mora koncem istega leta pregledati računske zaključke in poslovanje, skontrirati blagajnico in druge vrednostne stvari, izdelati izvid in poročati o tem prvemu rednemu občnemu zboru.
Revizijski odbor je upravičen, pregledati vse društvene knjige in spise.	J	■	'
iS
§ 48.
O razpravah občnega zbora je sestaviti zapisnik, katerega podpiše predsednik in še dva člana, ki sta navzoča pri občnem zboru in j:h v to določi predsednik.
Pravice in dolžnosti članov.
§ 49.
V splošnem ima vsak redni član:
a)	pravico do vseh ugodnosti, katere nudi namen društva (§ l);
b)	pristop k vsem občnim zborom in pravico glasovanja; v ravnateljstvo se smejo voliti le redni člani, ki stanujejo v Ljubijani;
c)	pravico, da stavi predloge na občnem zboru (§45);
d)	dolžnost, pokoriti se pravilom in sklepom, storjenim v zmislu pravil;
c)	vsak član, ki zapasti Ljubljano, ima razven tega dolžnost, da naznani ravnateljstvu svojega pooblaščenca, ki biva v Ljubljani, ali pa da naznani vsako premembo svojega bivališča, sicer ravnateljstvo ni obvezano dopošiljati mu društvenih obvestil in osobito tudi ne pošiljati mu v § 11 predpisanih opominov. Vnanji člani morajo pošiljati društvu vse doneske in vloge poštnine prosto.
§ 50.
Podporni člani nimajo volilne pravice, pač pa se smejo na vseh občnih zborih udeleževati posvetovanja in debate, smejo staviti predloge in interpelacije in smejo voljeni biti v ravnateljstvo in revizijski odbor.
§ 51.
Častni člani imajo pristop k vsem občnim zborom društva, oni imajo na občnih zborih glasovalno pravico ter pravico voliti in voljeni biti.
§ 52.
Člani, ki vrše po obstoječem vojnem zakonu svojo vojaško dolžnost, pridrže pravice članov do društva za
dobo šest tednov, računjeno od dneva izstopa iz bolniškemu zavarovanju podvržene službe.
Oni člani, ki gredo na perijodične orožne vaje. pri-drže svoje pravice do društva.
Ako pa član izstopi iz aktivne vojaške službe in se zopet posveti trgovskemu poklicu, more biti nadalje društven član pod pogoji, ki so našteti v §§ 2, 5 in 10.
Razsodišče.
S 53.
Občni zbor odloča končnoveljavno o vseh prepirih, ki nastanejo iz društvenega razmerja med člani samimi ali med njimi in ravnateljstvom.
Vsaka stranka si izvoli zastopnike izmed društvenih članov.
Pri občnem zboru se poroča o prepornem predmetu, vsak zastopnik mora navesti ustmeno svoje razloge, na kar se razsodi z absolutno večino glasov.
Razsodišče ni vezano na določila civilnopravnega reda o razsodniškem postopanju, izvzemši določila §§ 586, 592 in 595.
Razsodniki se morejo odkloniti iz tistih vzrokov, ki opravičujejo odklonitev sodnika (§§ 19 in 20 jurisdikcij-ske norme in S 586 c. pr. r.).
Strankam se morajo izdatki razsodbe v slučaju, da jih od razsodišča ne sprejme osebno, po pošti poslati.
Temu izdatku, kakor tudi izvirniku razsodbe sc mora pristaviti dan sestavljenja razsodbe in podpis vseh razsodnikov, sicer bi bila razsodba neveljavna (§ 592 c. pr. r.).
Veljavnost razsodbe morejo stranke izpodbijati samo iz razlogov, navedenih v § 595 c. pr. r.
Razpust društva.
§ 54.
Ako bi se morebiti kedaj nameravalo društvo razpustiti iz kateregakoli vzroka, je zato pri občnem zboru
potrebna potrditev najmanj dveh tretjin vseh članov.
V tem slučaju je naprej zagotoviti že nastale obveznosti društva napram članom. Morebitni ostanek se naj vporabi v smislu sklepa občnega zbora, ki sklene razpustitev društva za ustanove, in sicer:
a)	za bolne in
b)	za revne, za delo nezmožne moške osebe trgovskega stanu v Ljubljani, s posebnim ozirom na nekdanje društvene člane.
če se ni o tem ničesar sklenilo, naj zadnje ravnateljstvo odkaže premoženje namenom, ki jih stavijo pravila ter izvede likvidacijo društvenega premoženja.
Ob nameravanem razpustu je postopati po § 23, zak. od 26. novembra 1852, drž. zak. št. 253.
Državno nadzorstvo.
§ 55.
Društvo je pod državnim nadzorstvom na podlagi društvenega patenta z dne 26. novembra 1852, drž. zak. št. 253, zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, ukaza notranjega, pravosodnega, trgovskega in finančnega ministrstva z dne 5. marca 1896, drž. zak. št. 31, in zakona z dne 20. novembra 1917, drž. zak. št. 457.
Opr. št. Z. 6/19
T"
Predležeča spremenjena pravila Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani se v smislu zakona z dne 20. novembra 1917, drž. zak. št. 457, odobre.
Narodna vlada SHS v Ljubljani,
poverjeništvo za socialno skrbstvo, dne 12. januarja 1919.
Za poverjenika: Kocmur s. r.
L. d.

Slovanska knjižnica
6K M


i
C 8212
66009004662



.




mSiäüäto