Štel). 17.	V Ljubljani, dni l septembru 1905.	LčtO XVIII.
Uhaja dvakrat na mesec In slcei prvi četrtek po t. In 15 v mesecu Cona mu ja I K 60 v na leto. (za Nemčijo 2 K 8 v, ,1 Ameriko In druge luje države 2 K 60 v). — Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljubi", Ljubljana. Seme-nlike ulice ti. 2. naročnina, reklamacij In taserail pa Upravnlitvu .Domoljuba-LJubljani, Kopitarjev« ulice It 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inaeritl m sprejemajo po sledetlh cenah Enostopna petitvrsta (Šestina .Domo-ljubove' Širine, 34 mm) itine aa enkrat 30 v te t« tiska dvakrat 26 v, Ce se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten p o p u s L — Reklamne notice navadna garmondvrsta 60 v.
Čekovni promet poStno ■ hranllničn«j» urada St. 824.797. MMeiMnemm«
tristoletnica Marijinih družb no Kranjskem.
Zanimivo in pomembno slavnost je dnč 20. avgusta gledala bela Ljubljana. Po njenih ulicah so se pomikale po naznanjenem sporedu deputacije Marijinih družb slaveč 300 letnico Marijinih družb na Kranjskem, spomin na dan, ko je pred 300 leti v ljub Ijanski jezuitski cerkvi 12 mladenčjv ustanovilo frvo Marijino družbo na Kranjskem. S'a stotine mož, mladeničev, deklet in žena e korakal« v najlepšem redu v izprevodu ki je na mnogobrojne gledalce napravil kar ia j lepši vtisek. S ponosom so ta odposlanstva lahko med veselimi zvoki društvene Sodbe korakala po ulicah slovenskega sre li$ča, saj so se z njihovim delom Marijine Iružbe tako razvile, da šteje danes kranjska že 388 Marijinih družb >3 3.1 3 8 člani. Vesela je lahko naša lomovina te prekrasne organizacije, ki ohra 'ja čvrst in pošten naš narod, zato je tudi javnost moral s simpatijami spremljati vsak, » resnično ljubi svoj narod in ne posuro 'elosti in vetrnjaštva. '
K v a inš t i ri deset zastavin »anderje plapolalo v velikem zPrevodu. Toliko zastav doslej še nikar ni skupno plapolalo po ljubljanskih uli-iah. Uršulinska cerkev je bila natlačena do adnjega kotička, mnogo ljudi ni moglo do-'li prostora. Veličasten je bil pogled na molečo množico in na krasne njene zastave. ,ad glavnim »barjem je blestel pomenljivi aP's: »Marija varuj svojo družbo!" Tiho v. mašo je v uršulinski cerkvi daroval preč. • generalni vikar F 1 i sMed sv. mašo je
svirala društvena godba. Po sv. maši je bla goslovil prevzvišeni g, knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura Jeglič novo zastavo ljubljanske moške Marijine družbe, ki ima svoj sedež v Križankih. Blagoslov je spremljal z željo, da bi nova zastava, na ka teri je slika Marijina in patrona Ljubljane sv. Jurija, vodila Marijino družbo k zmagi nad vidnimi in nevidnimi sovražniki. Kumica, blagorodna soproga drž. in dež. poslanca g Povšeta je pripela prekrasen trak, načelnica Lichtenthurnove družbe pa trobojni trak Marijinih družb ljubljanskih. V ime organizacije slov. katol. izobraževalnih društev se je zastava „Slov. kršč soc. zveze" pobratila z novo zastavo Marijinih družb. Nato se je istotako v najlepšem redu razvil izpre-vod v cerkev sv. Jakoba, kjer je prevzvišeni knezoškof govoril o namenih in dolžnostih članov Marijinih družb in je množica prisostvovala pontifikalni sv. maši.
Ob 1. uri popoldne je bil obed za moške v ^Rokodelskem domu", za ženske pri g Cotiču. V .Rokodelskem domu" smočuli celo vrsto iskrenih napitnic. Preč. g. pre lat Rozman je navdušeno napijal svetemu očetu, cesarju in ljubljanskemu knezoškofu. Gremovite „Živio"-klice so izzvale njegove besede o ljubljanskem knezoškofu: „Mi ga poznamo, kaj imamo v njem On je zlato! Ta gorečnost, ta navdušenost, ki jo je danes zopet v tako obili meri kazal, kaže njegovo plemenito srce. On je duša naše de žele. Kdo je tako visoko dvignil versko življenje med nami?! Ali ga hočemo boljšega iskati? Ali ga dobimo? On je naš ponos, on je naš vzor! Bog je z nami in pravica in zmagati moramo!"
C. gosp. župnik Kalan, glavni vodja kranjskih Marijinih družb, je nazdravljal
vsem družbam, vsem navzočim, pa tudi onim ki radi oddaljenosti niso mogli priti. »Divje nasprotovanje naših sovražnikov naj nas vname in navdušuje, da bomo vedno živeli za ideale, katere mora imeti vsak Slovenec in kristjan " Na njegov predlog je bila svetemu očetu odposlana udanostna brzojavka. Gospod Štefan Ren čel, zastopnik slovenske Marjine družbe iz Trsta (došle je 59 mož in mladenčev) je klical: „Se bolj trdno se združimo med seboj, da bomo dobri Slovenci in dobri kristjani!"
V imenu »Sloven. kršč. soc. zveze" je nazdravljal č. g. Luka Smolnikar. Povdarjal je veliki pomen organizacije Marijinih družb: v mladini preroditi slovensko ljudstvo. Živimo v modernem svetu, zato je treba tudi v dobrih stvareh napredovati, treba je da ljudstvo napreduje v izobrazbi in v gospodarskem oziru Naj bi obe organizaciji: „Slov. kršč soc. zveze" in Marijinih družb" v najlepšem sporazumljenju in pobra-timstvu skupno delovali, ene misli in enega srca (Živahno odobravanje), naj bi hodili roko v roki za rešitev naše domovine! Bogom za krščansko ljudstvo" je geslo „Slov. kršč. soc. zveze". Marijinih družb pa: „Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!" To se isti nameni, ista gesla, zato skupno naprej in končna zmaga bo naša! Živela skupnost obeh naših organizacij! (Gro-moviti „Živio" klici.)
Mladenič Jože Vukšinič iz Metlike je napijal voditeljem Marijinih družb, govornik mengiške organizacije je pa v navdušenem lepem govoru napil vsem neustrašenim slovenskim fantom.
S klicem: Čez par let pride v Ljubljano vsa organizacija Marijinih družb, so se razšli udeleženci ogledat si Ljubljano in
prijazni Rožnik, mnego udeležnikov si je pa ogledalo obrtno razstavo
Slavnost je bila v resnici veličastna. Vedenje udeležnikov je bilo vzorno. Vsi, ki se slavnost videli in nepristransko sodijo celo taki, ki niso našega mišljenja, so polni hvale. Da pa zagrizenim „Narodovcem* ni bila všeč, se razume, pa ravno to je dokaz, da je bila izvrstna.
Pri reditelj ici tega krasnega s'avlja, moški Mar. družbi križcvniški, radi tega vsa čast
Kotiček za a. p. in p.
G urednik! Danes pa posebno pazim in veliko mislim, da ne bi kake bu-dalosti zinil, kaker se Vam je ondan nek gospod pritožil. Pa saj tudi takrat ni bila budalost, se je komu Ie zdela. Pa začnimo.
Nekteri plašni pivci se sedaj boje, da pojdemo abstinentje kar na Dolenjsko — trte pukat! Ta strah je bil tudi drugod, koder so se vprvič pokazali ti vodopivci. Pa par sto let ste še lahke brez skrbi radi tega.
Najprej pojdemo na vse tri strani kranjske dežele: Na Zidan most, v Trbiž in na Reko, prevračat vse tiste vagone in ladije, polne špirita, laškega in judovskega vina in nemškega piva, ki imajo aties na kranjske birte in štacnarje.
Potem, ko nas bo kaj več, pojdemo pe domači deželi tiste žganjarske kotle — ne r a z b i t ampak prenaredit v take kotle, kakor v njih na Nemškem in Češkem vkuhavajo sadje in delaje p e -vidi, ki se rabi potem skoro kakor zabela, ali pa se na kruh namaže kakor puter.
Pa po sušilnicah bomo ometli tisto večletno pajčevino,dasebe sadje spet lahke sušile. Drva se bodo že še dobila. Če se nasekajo letos za dve leti naprej in potem vsako leto o pravem času, da bodo imele gospodinje vedno suha drva, pa se jih bo polovico prihranilo in se bodo zopet lahke sušile češplje in jabelka in hruške, če jih bo Bog dal kaj več.
Ali, če prilik ne razumete, hočemo reči: če bodo ljudje zaradi abstinentov in našega piskanja res kaj manj piti hoteli, jih bemo mi učili in prosili tako-le:
Pustite najprej špirit, potem tudi domače žganje, sadje se da drugače porabiti, ne pijte narejenega vina, hodite samo v tiste gestilne, ki imajo samo zanesljivo de-mače naturno vine.
Potem pride na vrsto, da nehate piti pivo, tisti ječmen naj se porabi za ričet.
Sadnega mošta ne delajte dosti Le tisto sadje, ki ga nikakor ne morete ne pojesti, ne predati, ne posušiti, tisto stolcite, pa nikogar ž njim ne silite, nikakor ne dajajte otrokom mošta, dajte ga samo tistim odraščenim, ki njih želodec nikakor ne pre nese vede ali mleka.
Prav nazadnje, ko ne bodo ljudje več pili ne žganja, ne piva ne sadjevca, in če bo takrat še kaj naturnih vinskih pijancev, bomo pa rekli: zdaj pa planimo tudi na trte: najprej pe-ruvajmo vinograde tistih gosposkih lastni kov, ki imajo kapital ali dobre službe, ed katerih brez vinograda lahko žive. Potem uničimo vinograde tistih kmetov, ki imajo dovelj zemljišča, da bedo imeli več časa in gneja za njive in travnike.
Vinograde tistih pa, k i ni maje nič druzega zemljišča in ki jim ni mogeče boljše službe preskrbeti, pa pustimo, da bo vina za sv. maše, za kakšno ženito vanje, ki bi imelo biti sicer preveč žalostno, in pa za stare ljudi ob velikih praznikih.
Pa to bo šele čez dvesto let, zdaj za enkrat pa se vojskujte zoper pijančevanje in ne zeper abstinenco.
Samo nekateri se morate pa kar prec odpovedati vsaki alkoholni pijači, in zapisati v popolno abstinenco in sicer:
1.	Otroci vsi. Nekateri hočejo, da vsi otroci do 14. leta, drugi pravijo, da vsi otroci do 24. leta. Tretji celo trdijo, da smo taki otroci do 60. leta. Pa ti so najbrž prenapeti.
2.	Pijanci vsi k abstinenci! Druge pomoči ni za tistega, ki se ne zna „masati", ki ni več gospodar čez svoje grlo in svoje pamet, kakor da se odpove vsakemu alkoholu. Najbolje stori, če gre za kako leto v drug kraj, kjer ljudje ne pijo alkohola. Na Nemškem, Angleškem, v Švici so take hiše, zavetišča. Lahko gre pa tudi h kaki zasebni družini, v kateri se alkohol ne vživa. Na Pruskem nek graj-ščak sprejema samo take hlapce in dekle, ki se hečejo pri njem ozdravit pijančevanja.' Obljubiti mora tak, da bo ostal pol leta v službi, in da ne bo vbajal kam pit. Ima pa prosto stanovanje in hrano in plačilo ka-koršno zasluži.
3.	Prijatli P i j a n c e v morajo tudi postati abstinentni. Prijatelj-zmernik je največja nevarnost Za pivca, ki se je rešil alkohola. Ena sama nepremišljena beseda: „vsaj p«i kupice! to ti ne more škodovati«, pa lahko podere polletno prejšnje prizadevanje bivšega alkoholika Da tudi sam izgled, ko te vidi pri tveji obli-' gatn, kapljici, ga lahko uniči zopet in za vedno. Ptujčev izgled, ptujčeva beseda, ptuj-
bo!
toliko
čevo zasmehovanje ga ne be podrlo, pr j a t e 1 j e v a »ljubezen* pa ga Nasproti, kolikor več abstinentov, večjo moralno moč in zaslombo ima
Ali če bi se rešil iz verige m e ž, oče; postal je abstinent, p"^ domu. Bog varuj, da bi kedo re. k e 1: Oče, en glažek ga pa smete! $ž ^ voriti se ne sme o tem. Če pa bo žena pik sinovi pili, če bodo hoteli imeti »pijačo« celo pri jedi na mizi — oče te sku§0jaTe ne bo prestal, začel be piti, prve dni malo. v par tednih bo stari pijanec in ne bo nikdar več poskusil se dvigniti. Če taka žeu, taki otroci ljubijo očeta, morijo postati abstinentni iz ljubezni d« odeta, & je on postal abstinent, ali pa že prej! Toraj: otroci (do 14., 24, ali 60. leta) pi-janci in prijatelji pijancev, vi se vpi-š i t e takoj!
Ke dobite to v roke, se vsedite tn pi šite ^Bogoljubu" ali „Domoljubuu, da pet Ijemo vsaj vaša imena na shod v Budit pešto, kjer bo od 12. do 16 septembn kontrolni shod za abstinente cele Evrope,! manjkalo ne bo i ameriških !
Namesto etrok lahko obljubijo abstinenco stariši io botri. N. pr. Jaz obljubil, da svejim otrokom do 14. ali 24 leta bom dajal in pustil nobene alkoholne pi-jače...
Če bomo naredili birtom in vini-čarjem kaj škode, jo bomo povr n i 1 i.
Kdor b* dokazal, da je imel n. pr. t 15. letih več čistega dobički ko je trto obdelaval, kakor deli bil fižol sadil — mi abstinentje mu bi« z veseljem in lahkoto povrnili izgubo, li jo bo imel zavoljo nas.
Kaj pa, če bi se ljudje - tudi zmei-niki, ki niso prijatelji pijancev — kar trn moma zapisovali in bi bilo v p a r letih vse abstinentne? ?! To bi ne bila nesreča! Imeli bi namreč tudi v par letih abstinentje skupaj teliko denarja,^ bi dali v penzjon vse gostilničar)' in viničarje. Seveda kar je še mladih i» trdnih, bi morali še gostom streči z jedft mlekom in vodo, ^li pa poljska dela opravljati.
Političen pregled.
Notranje politični položaj'
Državni zbor ima Se vedno poči«''*' Vladar se mudi na svojem letovišču v I*'
j. hodita na posete oba ministrska Ljsednika in mnogo drugih veljakov. Tu [sklical cesar tudi kronski svet, v kate je predložil Gavč, naj bi se avstrijski Savni zbor sklical šele meseca novembra, nur se pa ni ugodilo, ker bo državni ,„■ sklican že v drugi polovici septembra, fvč je zadnji čas prišel v nemilost pri Lmcih, ker vlada misli podržaviti misttško §k« zasebno gimnazijo na Meravskem. To nnazijo so vzdržavali misteški Cehi s po-Lčjo češke šolske družbe za češke dijake ni, dasi bi imeta država skrbeti za pro-eto slovanskih dijakov. Zdaj pa, ko hoče ^da misteškim Čehom dati, kar jim gre postavnih določilih, so pa Nemci raz-irjeni.
Stalni obrtni odsek.
Med tem ko počiva državni zbor, ima itni odsek jako važne seje. V stalnem )rtnem odseku so se obravnavale zadnji is sledeče stvari: o pravilih in o nadzo-»vanju obrtnih zadrug, o zadružnih instruk-ijih in zadr. premoženju. Zelo važna je la razprava o zadružnih zvezah in med določba, da politična oblast ne sme pre-ivedati shoda zadružne zveze, kakor vlada ihteva. ako so na dnevnem redu točke, ki }so v zvezi z zadružnimi nameni. OJsek je [lenil, da more vladni zastopnik le one kčke črtati z dnevnega reda, sicer pa do-jliti zborovanje.
Odkar pa zboruje obrtni odsek, da iz iremeni in izpopolni obrtni red v smislu »rtniških krogov, vihajo ušesa in nosove tzni prepeličarji. Predbacivajo namreč veli obrtnega odseka, da ščiti malo obrt na todo veleobrti. Zato je te dni stopila na >ge proti obrtnemu odseku tudi osrednja reza avstrijskih veleobrtnikov ter vložila >r tri pritožbe: na trgovinske ministrstvo, ministrstvo za notranje posle in na mi-isterskega predsednika. V teh pritožbah fdijo veleobrtniki, da jim obrtni odsek hodi škodo. Vlada naj torej brani industrijce ter >loh ne predloži cesarju v potrjenje no [ega obrtnega reda.
Ta čin veleobrtnikov je pač skrajna Jsramnost in umazana zavist! Obrtniki in lali rokodelci, pa tudi trgovci prosijo svoje Mance, naj jim izposlujejo zakonito obram->o opravičenih želja in zahtev, veleobrt->iki pa kar čez glave ljudskih zastopnikov lapavedujejo vladi boj, ako se spomni tudi malega moža", ki si v zaduhli delavnici z Rjavim i rokami služi kruh za svojo dru-•ino. Doslej obrtni cdsek še z nobenim sklepom ni „škodiI industriji". Naloga obrtna odseka je, da določi — v kolikor je logoče — zakonito obrambo poštenemu delu ?r°ti izkoriščanju raznoterih umazancev, ki 'očejo brez dela in truda živeti ob zaslužku
stoterih in tisočerih družin. Noben razsoden človek ne more biti nasprotnik zdravemu razvoju veleobrti. A ta naj se ne razvija vedno in povsod le na škodo poštenega rokodelstva, delavskih množic in družabnega reda. »Cvetoči vrtovi" človeških rok so postali puščave ali pa močvirja socialne bede, o kateri veljajo besede „našega pesnika : »Jokajo se milijoni, da se eden veseli."
In če se ozremo na slovenske pokrajine, moramo se čuditi onim čudakom, ki vabijo v deželo tuji denar za industrijska podjetja. Ako hočemo povzdigniti, osamosvojiti naš slovenski rod v narodnem in gospodarskem oziru, ustvariti si čvrst srednji stan ter ohraniti rodno zemljo našemu ora tarju, potem skrbimo, da z domačim kapitalom ustvarimo in pospešujemo svojo industrijo in svoje ljudi, da ne bodemo vse svoje krvavo zaslužene groše nosili v tuje žepe. Tuji kapital je le pijavka, ki se sam dobro redi, a izsesava po tisočerih žilah narodno bogastvo ter nalaga prihranke v tujih podjetjih, ki so in bedo velika nevarnost našemu obstanku.
Na Ogrskem.
Že zgoraj sme omenili, da je posetil ogrski ministrski predsednik Fejervari vladarja v Išlu. Tu je potožil svoje križe in težave in v kronskem svetu predložil sklepe sklenjene v zadnjem ministrskem svetli. Ogrska vlada bo na lastno odgovornost še nadalje izplačevala vsote za skupne državne izdatke in kaznovala uradnike, ki podpirajo odpor proti vladi. Pod orožje se pokličejo nadomestniki rezervisti in pričela se bodo pogajanja v trgovinskih pogodbah brez do voljenja zbornice. Kronski svet je sklepe odobril. Iz liberalne stranke še vedao izstopajo poslanci, ki nameravajo ustanoviti novo vladno stranke, ki se bo imenovala radikalna stranka. Košut, voditelj vladi nasprotnih strank in največji nasprotnik Fe-jervarjev pa pravi, da se mora opustiti vsako upanje na rešitev ogrskih zmed, ako vladar ne dovoli narodnostnih zahtev v armadi. Nadalje se je izjavil, da se Fejervarja na Ogrskem nič ne boje. Če bodo nove volitve, upa Košut na še večjo zmago svoje stranke. Kar se tiče splošne volivne pravice, jo ima sicer neodvisna stranka v svojem načrtu, a stranka ni voljna za splošno volilno pravice žrtvovati narodnostnih zahtev.
Peti splošni avstrijski katoliški shod.
Na Dunaju se bode vršil meseca novembra velik katoliški shod. Za ta korak navajajo sklicatelji v nekem pismu na svetega očeta sledeče vzroke: »Preteklo je že
več let, kar se je vršil zadnji shod avstrijskih katoličanov. A ravno zdaj je potrebno, da nastopijo skupno vsi zvesti sinovi svete cerkve. Če se ozremo nazaj in si predočimo sedanji položaj cerkve v naši državi, se živo spominjamo besed Izveličarjevih, s katerimi je naznanil stisko Jeruzalema: »Prišli bodo dnevi, ke te bodo od vseh strani obkolili sovražniki." Od vseh strani in na razne načine, zdaj tajno, zdaj zopet javno, napadajo cerkev. „Proč od Rima", ki se je vršilo več let med razumništvom, so zanesli socialistični voditelji tudi med delavstvo. Nezaslišanim ponovnim napadom na zakrament presv. Rešnjega Telesa je sledila javna agitacija v časopisju proti neločljivosti zakona. Ustanovili so novo druitvo, središče vseh sovražnikov cerkve .Svobodna šola", ki ima namen, da se bori preti zahtevam katoličanov za krščansko šolo. Ne dotakljivost in svobodo ljudskih zastopnikov izrabljajo, da morejo nekaznovani sramotiti in obreko«ati cerkev, njen nauk in njene služabnike. Vedno bolj se bore za trdne organizacijo, ki naj povzroči, da se vsi ljudski sloji oklenejo cerkvi sovražnih idej.
Hrvatje za krščansko delo!
Dne 8. avgusta se je vršil v Zagrebu jako pomenljiv sestanek, prvi te vrste med Hrvati, ki je uspel tako izborno, da mu smemo pripisovati dalekesežen pomen. Zbralo se je lepe število duhovnih in posvetnih gospodov, ki so prihiteli od vseh strani hrvaške domovine. Zastopani se bili tudi Slovenci po dr. Kreku, Tomažu Rožniku in dr. Lampetu. Ti so pri posameznih točkah poročali o načinu, kako delajo Slovenci in kakšne izkušnje so dosegli pri raznih organizacijah. Razprave so bile jako živahne in poučne in so se jih zbrani zaupniki udeleževali v velikem številu. Navzoči zberevavci so bili prešinjeni prave ljubezni do ljudstva in so pokazali trdno voljo, da zastavijo vse sile za napredek . hrvaškega ljudstva v krščanskem zmislu.
Rusija.
Devetnajsti avgust je za Rusijo zgodovinsko važen dan. Saj odkar je oprostil car Aleksander III kmetski stan, ni bile tako važne izpremembe, kaker je ravno carjev ukaz, ki določa, da skliče ruski državni zbor. — Ruski porazi v sedanji vojski so odprli oči carju in merodajnim ruskim politikom. Izprevideli so, da je tako-v vojni kakor tudi v civilni upravi mnogo gnjilega. Saj je ravno vsled vojske prišlo na dan toliko poneverjenj in toliko nepravilnosti, da so morali vodilni krogi nekaj ukreniti, kar naj ozdravi bolehajoče državno telo. V državi vre kakor v vulkanu, ki se pripravlja, da
Straa 260
izbruhne. Eiino sredstvo, da se oblaži nje gov izbruh, je v tem. da se skliče ljudsko zastopstvo, ki naj sprejme del odgovornosti za državno upravo in v svobodnem izražanju da duška ljudski nejevolji, da ne izbruhnejo ljudske strasti na bolj nevaren način. Na Ruskem so že večkrat poizkušali vladati ustavne Ze carica Katarina je sklicala shod zemstev. Ker ji pa ni bilo resno na tem, da bi dala sveji državi ustavo, se je njen p«skus kmalu ponesrečil. Carji so vladali dalje neomejeno in samodržno. Ravno to je vzbudilo med narodom cele čete organiziranih prekucuhev in danes jih je že v koči priprostega kmetiča, a tudi v carjevi palači med najvišjimi dostojanstveniki.
Ti nezadovoljneži so vprizorili grozne nemire, ki so nam še vsem v živem spominu. Vedno glasnejše je tudi donel glas po ustavi, car ni smel več ostati gluh. Ia kenčno je res izšel carjev ukaz. ki sklicuje državni zbor. Ali bo pa ruski državni zbor izpolnil to. kar se pričakuje od njega? Težko. Pre-•mejen mu je delokrog, preomejeno tudi število poslancev Odločne slabo je, da so izključeni nižji sloji, ljudstvo v pravem pomenu. Oiobito delavstvo gotovo ne bo za-develjno z novimi razmerami. Saj je delav-stve šlo v prvi vrsti v boj za ustavo, delavstvo je prelivalo svejo kri na ulicah — in zdaj so si priborili ustavo, po kateri je delavstvu nemogoče priti do besede.
RusKo-japonska oojsba.
Mir sklenjen!
Ta klic je vzradostil minuli torek nele vojaštvo na Daljnem Vzhodu, ampak ves civiliziran svet. Končana je vojska, ki je divjala dolgih 19 mesecev, oslabila rusko meč Japonsko uvrstila med velevlasti, rusko ljudstvo pa oslobodila jarma absolutizma. Ruska država se je dosti častno in srečno izmuzala. Sahalin bodo razdelili; južni boljši del bo pripadal Japonski, ki ne dr bi vojne odškodnine, pač pa povrnjene resnične stroške, ki jih je imela z ruskimi ujetniki. V Tokiu in drug h japonskih mestih niso nič kaj zadovoljni s pogodbo. Vršile so se demonstracije.
Šteselj pred sodiščem.
V Peterbureu se vrši velika preiskava preti Steslju. Zaslišanih je bilo nad 100 prič Dokler ni dospel v Port Artur Kon-dratenko, je biia trdnjava v najslabšem stanju. Kondratenko je edini skrbel za trdnjavo. Šteselj je dajal zgolj pevelja. Steselj je trdnjav* predal preti volji večine generalov.
Kako gospodarijo Japonci na Koreji.
Prebivalci Koreje, kjer Japonci neprestano predirajo. Rusi pa zapuščajo sveje
utrjene pestojanke, vedno tožijo, kako grozno ravnajo z njimi Japonci. Vedne izrazajo željo, da bi bili rešeni te nadoblasti. Japonci pobesijo vse Korejce, ki so prijazni Rusom kot ruske ogleduhe.
LISTEK.
Mladostni spomini.
Med one esebe. ki so se mi v mladosti pesebno utisnile v spomin, spada tudi Ste-narjev Jurij. Bil je to na obe očesi slep in sključen starček, ki se je živel z mileščino, ki so mu jo delile dobrosrčne roke. Saj so pa tudi vsi radi imeli Jurija in kamen bi bil moral imeti v srcu, kdor bi se ga ne bil usmilil in mu podaril grižljeja kruha. Saj ste pa tudi njegovi prazni očesni jamici bolj glasno prosili miloščine kot najbolj ginljiv pogled.
Jurij je bil star vojak. Bojeval se je leta oseminštiridesetega na Ogrskem, leta devetinpetdesetega na Laškem in se udeležil tudi bitke pri Kraljevem Gradcu. Tu ga je zadela sovražna granata, ga ranila na obrazu in ga popolnoma oslepila. Ko je zapustil po dolgem času bolnico, je prišel domev, edli-kovan s srebrno svetinjo v priznanje hrabrosti in zvestega službovanja
Doma si je nabavil lajne in hodil ž njo od hiše do hiše. Vodila ga je njegova nečakinja, mala Stanka, ki ga ni zapustila niti za trenetek Peleg te je bil njegov najzve-stejši prijatelj kodrasti pes. ki ga je poznale že staro in mlade na okoli in ki je že vtdno z glasnim lajanjem ljudem oznanil, da spet prihaja slepi Jurij
Jurij ni bil berač, kakršnih se vse boji radi njih nadležnesti in pred katerimi mar sikdo rad zapre vrata. Ne, marveč vsak je bil vesel, kadar je začul pred pragom otožno doneče glasove slepčeve lajne, vsak ga je rad povabil v hiše in mu postreg.l, s čimer je ravno mogel. Zlasti pa sme bili mi veseli, kadar smo imeli Jurija v hiši, ker nam ni nihče povedal toliko pevestij in lepih reči o tujih, daljnih krajih, kot ravno Jurij. Ka darkoli je prišel v vas, sme se zbrali vsi okrog njega in vsi kar enoglasno prosili, naj nam kaj pove o vojski, ker to se nam je zdele najzanimivejše.
Jurij se je ponavadi usedel na klop pod košato lipo pri cerkvici, in nam začel pripovedovati e čudeviti lepi Italiji, 0 veličastnih gorah, ki jih je videl po svetu, ki so leto in dan pokrite z belim snegom, ki se lesketa v solnčnih žarkih ket same živo srebro,;pripovedeval je o veličastnih mestih
lepih cerkvah in o tisoč drugih stva katerih se nam niti sanjalo ni.
Zadnjikrat sem videl Jurij? kot ^ šolec o božičnih počitnicah. Bile je Bei ob štirih popeldne, ko smo sedeli vsi o| peči in začuli zunaj Jurijevo lajno.
Sestra je pohitela venkaj in ga pm v hišo. Prišel je s psom in Stanko; fq je tresel od mraza. Sedel je k pefl j, ogreval premrle ude. Ko se je ogrel okrepčal s skledico gorkega mleka, sa» začeli spraševati, kaj ve kaj novegi povedeval je to in ono, slednjič pa je pripovedovati razne dogodljaje iz voj; življenja.
„Ali ste bili res tudi v bitki pri ljevem Gradcu?" vprašal sem ga fo koliko časa.
.Seveda sem bil, dragi moj, to je najstrašnejši dan mejega življenja", odi je otožno in se zamislil za par trenotl
„Bil sem zadnje leto pri vojakih pogosto so se čule goverice, da Prus pripravlja. Kar nenadoma res dobimo iti na severa« Češko, ker je vojska it povedana.
Godba nas je spremljala in igrala veselejše komade, in polni veselja in dušenja smo šli v boj; saj smo bili pi dani, da pobijemo sovražnika s čakami muhe Poznali smo Benedeka kot izvrši vojskovodjo že iz Italije, in zanesli sni« nanj, kot na nobenega. Žalibog — naše so nas popolnoma^ prevarile. Sovraži nismo pobili, temveč od vseh strani se hajale žalostne vesti o naših porazih.
Po mnogih težkih bojih je prišlo odlečivne bitke. Bojevali smo se kot It1 vedoč, da je od te bitke odvisna naša U! Sovražne krogle so se usipale na nas kal toča in marsikdo izmed naših je izdihnil bojišču junaške dušo. Videli nismo sledi pred seboj drugega, kot oblake dima ogenj, ki je švigal iz topev. Začuli ukaz: naprej — in junaško smo p'«1 dalje, ne meneč se za kregle, ki so švi| okrog nas vedno gosteje. Par korakov pi menoj je padla na tla granata. Zablisl se je in zabobnelo — še par korakov zvalil sem se ranjen na zemljo. Čutil kako mi vidne ginevajo oči, in stopil« pred mojo dušo v vsej svoji grozi mi* da bode treba zdaj zdaj zapustiti ta svet
Nekaj groznega je leglo na mojodui nekaj silovito težkega jo tlačilo k tloia-1 Poskušal sem vstati, a vsakokrat neka nevidezna sila zopet pedrla na
Gledal sem okrog sebe, a videl nisem gega. kot ognjene kolobarje, ki so se
drv I vneti
s čudovito hitrostjo pred mojimi očmi
Kaj pa je te? slika? Nizka sobica z revni postelji leži meja mati z
»I
Odkod ta priz°r?
lesenimi stenami.»
naguba"1®
Lom in se prijazno ozira name. Glej — v kotu se je nekaj zgenilo — glej ro je, hoče mi umoriti mojo mater. Kaj ji eg? Beži, beži! Hipoma je izginila ta La iZpred oči in samo ognjeni kolobarji se spet sukali pred očmi, toda vedno hj počasi in počasi, dokler niso popolnoma [mili. Z asnilo se je pred menoj in zagledal lep zelen travnik. Kakor daleč so segle IT vse lepo zeleno, vse sveže in kakor na
»vo probujeno.
Cuj! h nedogledne daljave mi odrae-ijo na uho glasovi poskočne vojaške ko-jnice. Vedno bližje se čujejo glasovi. Že [ihajajo v vrstah vojaki, veselo prepevajo |v zraku se ponosno vije vojaško bandero Jej — mimo mene korakajo pa me ne vilo. Kličem jih pa zaman. Hitim za njimi, [izginejo mi izpred oči in zopet vidim samo flen travnik pred seboj. Prizor za prizor mi vrsti pred očmi — slika izginja za fcko. Slednjič je legla na moje oči nepro-rna tema in vedno jasneje sem videl pred Iboj belo smrt. Tresel sem se kot trepet ka in prosil Boga milosti in usmiljenja. — Ko sem se prebudil iz teh strašnih blo-fcnj in sanj, je bila noč. V glavi sem čutil koče bolečine, najbolj pa so me skslele Ei. Prijel sem se glavo in začutil, da imam bvezane oči. „Menda sem v bolnišnici", jislil sem si in zopet napol omedlel, nap»l spal. Ko se predramim, se mi je ?de!o
čudno, da je še vedno tema, a takoj sem si spet domislil, da imam obvezane oči in zakaj.
Kmalu sem začul blizu sebe polglasno govorjenje. Nekdo se je rahko doteknil moje roke.
.Ta tukaj je tudi velik revež", je dejal nekdo.
„Res je, do smrti nebo več videl", odgovoril mu je drugi.
V tem trenotku sem spoznal grozni položaj. Vzkliknil sem obupno in glasno zajokal, Bil sem popolnoma slep. Misel — da sem za vedno pohabljen, mi je pretrdtla z vso silo ude. V trenotku se niti oddaleč nisem mogel misliti, kako strašna nesreča me je zadela. Še le pozneje, ko nisem nikdar več videl zlato-rumenega solnca, nikdar več lepo pisanega cvetja, šele pozneje sem spoznal, kako silno nesrečen človek je — slepec.
Ko sem bil še v bolnišnici, sem zvedel, da je bila naša vojska popolnoma poražena, da je v divjem begu zapustila bojišče, da so Prusi pridrli do avstrijske meje in da so Avstrijci sklenili mir.
Ko sem zapustil bolnišnico, so me peljali v vojaški urad, kjer so mi pripeli na prsa srebrno svetinjo, — toda kaj mi pomaga ta, saj oči mi ne nadomesti, in tudi sam je nisem še niti enkrat videl."
Globoka žalost je legla po teh besedah
na Jurijev obraz. Tudi nas je njegovo pripovedovanje tako ganilo, da so nam solze stopile v oči.
Med tem se je stemnilo, Jurij je mislil iti po vasi prosit prenočišča, pa ga nismo pustili iz hiše. Moral je ostati pri nas, kar je pa tudi rad storil. Še pozno v noč nam je pripovedoval razne dogodke in novice
Drugo jutro je na vse zgodaj odšel proti sosedni vasi, dasi smo mu na vse kriplje branili in ga zadrževali, ker je bilo silno mrzlo.
Nekoliko dni po praznikih so mi pisali od doma, da so našli Jurija v gozdu kake pol ure od nas zmrzlega.
Bil je silno žalosten prizor v gozdu ! Jurij, ves žameten s snegom, je objemal za vrat svojega zvestega psa, ki je tudi zmrznil. Kake štiristo korakov proč je ležala v snegu — Stanka. Bržketne je Jurij obnemogel, in poslal Stanko v sosednjo vas prosit pomoči, a hud vihar in sneg sta jo podrla in kmalu je tudi ona bila žrtev hudega mraza. Pokopali so oba en dan, Jurija in Stanko, psa pa so zagr bli na mestu, kjer je storil Jurij tako žalostno smrt. Lajno so prodali in plačali ž njo — rakev. Pobožna roka je postavila Juriju na grob pri-prost lesen križec.
Razgled po domovini!
Slavnost v Mariboru. M ri
rska slavnost je nad vse pričakovanje pela. Udeležba je bila z ozirom na veliko Ijavo tudi iz izvenštajerakih pokiajin jako ogobrojna. Iz Ljubljane se je s posebnim lakom pripeljalo 320 kranjskih Slovencev, Koroškega nad 100, tudi Primorska je la zastopana. Štajercev je privrelo toliko, je bilo v pondeljek zjutraj nad 2000 e'ežencev navzočih. Bodisi cerkveni del lavnosti bodisi podučno zborovanje — oboje izpadlo v največjo zadovol;nost vseh ude-ižencev. Prekrasna frančiškanska cerkev atere Milosti je napravila na vse mogočen tis, ki sta ga izborna govora P. Kasijana dr. Antona Medveda še povzdignila. Ve-kansko Marijino svetišče je bilo popol-oma napolneno. Pri zborovanju v „Narod-em Domu" je bila prostorna dvorana skoro remajhna; zbranih je bilo tu na stotine aših najboljših mož in mladeničev, ki so občudovanja vredno vztrajnostjo skozi ur sledili mnogobrojnim poročilom ter vahno se udeleževali razgovora; bil je to rayi ljudski zbor, kjer so se te-leljito razpravljala vprašanja, ki so pre-
važnega pomena za organizacijo slovenskega naroda na krščanski podlagi. Zbor je vodil dr. Krek, na dnevnem redu pa je bilo 17 raznih predmetov, vseskozi zanimiv.h za voditelje naših izobraževalnih društev. Toliko zrelih misli, toliko pametnih predlogov, toliko praktičnih sklepov že dolgo nismo čuli na kakem zborovanju, kakor to pot v Mariboru. Danes je prepozno, da bi mogli v »Domoljubu" obširneje poročati • tem znamenitem zborovanju. Prihodnjič izpre-govorimo kaj več, na vsak način pa bomo polagoma prinesli vsa važnejša poročila. Pa ne samo za poduk, tudi za zabavo je bilo preskrbljeno. Na predvečer se je na vrtu »Narodnega doma" zbralo toliko občinstva, da ni bilo najmanjšega prostorčka več. Razvila se je najživahoejša zabava. Igrala je godba, brenkale tamburice, razni pevski zbori pa so kar očarali poslušalce. Prav je rekel dr. Krek na zborovanju: »Štajerci pa znate peti!" Vmes pa 26 nastopov raznih govornikov, zlasti vrli mladeniči so z živo besedo navduševali drug drugega za delo krščansko v obrambo slovenske domovine. Navzočnih je bilo tudi več državnih in de-
želnih poslancev s Štajerskega, Koroškega in Kranjskega, ki so s svojo udeležbo pokazali, da vede, kje je njihovo mesto, kedar ljudstvo zboruje. Pa tudi tisti, ki se niso mogli udeležiti, so bili v duhu med zboro-valci, dospelo je veliko število brzojavk, med njimi od presvetlega ljubljanskega knezo-škofa, ki je bila z velikanskim navdušenjem sprejeta. Pod mogočnim vtisom tega zborovanja se je koncem zborovanja soglasno sklenilo, da se prihodnje redno vsako leto prirejajo taki ljudski zbori; za prihodnje leto se je na željo poslanca Grafenaurja določila Koroška za zborovanje. Prihodnje leto se zberemo v Žihpolju pri Celovcu. Prepričani smo, da takrat noben, ki je bil letos v Mariboru ne ostane doma, ampak da pripelje seboj še novih prijateljev. Ljudsko zborovanje ,S'ov. kršč. soc zveze" bode velikanskega pomena za medsebojno spoznavanje.
Cesar Franc Jožef I. je letos dnč 18. avgusta praznoval svoj 75. rojstni dan. Vkljub visoki starosti je še vedno krepak, kakor kaže naša slika (str. 264) ob vojaških vajah, katerih se je še^sedaj osebno udeležil. Sedeminpetdeset let bo kmalu pre-
ouafe 262
teklo, odkar vlada državi, ki jo je vkljub najtežavne šim razmeram, v borbi proti zunanjim in notranjim sovražnikom, ohranil na višini velevlasti. Vsi avstrijski narodi so praznovali ta dan z odkrito vdanostjo in ljubeznijo do vladarja. Samo na Ogrskem, kjer se zopet zbujajo tiste sile. ki so hotele ob začetku vlade Franca Jožefa I. naše cesarstvo razrušiti, ravno zdaj zopet rujejo, da bi se cesarstvo še bolj razkosalo. Upajmo, da se vladarju posreči državo privesti iz težkih notranjih bojev do zaželene moči in edinosti. To je voščilo avstrijskih naro dov svojemu vladarju ob njegovi petinse-demdesetletnici.
Povodom tristoletnice Marijinih družb na Kranjskem je izšla krasna knjižica .Slava Mariji" (40 vin., po pošti 53 vin. , ki se dobi v prodajalnici .Katol. tiskovnega društva* in .Katol. bukvami" v Ljubljani, in ki jo tem potom prav toplo priporočamo.
Spremembe v ljubljanski škofiji. Ravnateljem rAlojzijeviš:a" je bil imenovan preč. gosp. stol kar dr Andrej Karli n. Dosedami ravnatelj veleč gospod pr« fesor dr. Josip Gruden se je zaradi bolthnosti tej častni službi odpovedal.
Podeljene so bile župnije: Šem peter pri Novem mestu začasno upokojenemu župniku č. g. Gregorju Jakeljnu; Šnartin pri Kranju tamošnjemu župnemu uprav telju č. g. Alojziju Šarcu.
Kanonično vmeščeni sobili čč. gg : Gregor Jakelj na župnijo Šempeter pri Novem mestu dne 1. julija 1905; Ivan Doli nar na župnijo Kresnice dne I. julija 1905. Alojzij Ša rec na župnijo Š mar t in pri Kranju dne 13. jul. 1905; Va<> ntm Oblak na župnijo R i b n o dne 1. avgu>ta 1905
Kuratom v deželni bolnici v Ljubljani je bil imenovan č g. Gregor F1 i s, njegovim namtstmkom pa čast g. Iran Šporn, oba misijonarja iz kongregacije sv. Vincencja P.
Premeščeni so bili čč. gg.: Andrej Pavlin iz Sodražice kot ekspozit na Goro pri Sodraž ci; Anton Mer kun iz Lašč kot ekspozit na Razdrto; Josip Š v igel j iz Harij kot ekspozit in beneflcijat na Vrhpolje pri Moravčah; Martin Škerjanec iz Mo ravč kot ekspozit v H^rije; Frančišek S pa rovec iz Spodnje Idrije v Moravče; Peter Mohar, župni upravitelj na Sveti Planini, kot ekspozit v Konjšico; Feliks K niže k iz Si strga kot župni upravitelj v Babno Polje; Adolf K n o 1 iz Babnega Polja kot župni upravitelj na Sveto Planino; Andrej Magajna iz Knežaka v Sostro; Ivan Lom-šek iz št. Vida pri Zatičini v Selca; Karol Gnidovec iz Ribnice v Šent Vid pri Zatičini; Ivan Plahutnik iz Cerknice v Ribnico; Mihael Kmet iz Loškega Potoka
v Šent Jurij pri Kranju; Karol Dornik iz Doba kot bentficijat v Voglje; dr. Frančišek Grive c kot kapelan v Dob; Jakob Raz-b o r š e k iz Kamnika kot ekspozit k Svetemu Joštu nad Kranjem; Ivan Jovan z Bohinjske Bistrice v Kamnik; Leopold Čer ne iz Žužemberka v Planino; Andrej Zgaga iz Sent Jarža v Žužemberk; Ignacij Ž ust od Sv. Duha v Stopiče; Peter Jane iz Škofje Loke kot katehet na uršulinsko dekliško šolo v Ljubljani; Pavel Zajec iz Planine kot katehet na uršulinsko dekliško jolo v škcfji Loki; Ivan Zupančič vale-tudinarij, kot kapelan v Dolenjo vas; Ivan Lovšin iz Hinj v Š;nt JaDŽ.
Veleč. g. dr Frančišek U š e n i č n i k, spiritual v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, je imenovan za rektorja kn. šk. z* vodov v St. Vidu. Č g. Alojzij S 11 o j , katehet v uršulinskem samostanu v Ljubljani, pride za spirituala v bogoslovno semenišče. Č g. dr Janez Gnidovec je imenovan za ravnatelja in profesorja na gimnaziji v kn škof. zavodih v St. Vidu, za profesorje pa čč. gg. Anton Jarc, Luka A r h in Anton K o r i t n i k. Za generalnega prefekta na kn. šk. zavodih je imenovan čast. gospod dr. Janez Z o r e , za prefekta in kateheta čast gosp. Josip Demšar, za prefekta in učitelja risanja čast g Gašper P o r e n t a. Premeščen je č. g. Karol C e r i n, kaplan v Kostanjevici, za kaplana v Skofjo Loko; č g. Bertold B a r t e I , kaplan v Stari Cerkvi pri Kočevju, v Kostanjevico in častiti gnsp. Anton Jerič za kaplana pri Svetem Duhu.
Na novo so bili nameščeni čč g g. semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Ivan Borštnar kot kapelan v Hinjah; Matej Koželj v Laščah; Alojzij Kralj v Sodražici; Alojzij Kurent kot II. kapelan v Semiču; Josip Prešern v Cerknici; Ivan Štrubelj v Spodnji Idriji; Vladimir Prijatelj v Šentjerneju; Andrej Orehek v Knežcku; Andrej Stenovec v Loškem Potoku.
Romanje v Loreto.
Tretji red sv. Frančiška v Ljubljani je priredil letos Slovencem veliko romanje v Loreto Udeležencev je bilo 425. Pridružilo bi se bilo rade še kakih 300 oseb, toda radi pomanjkanja prostora na parniku jih ni bilo mogoče sprejeti. — Iz Ljubljane smo se odpeljali 12. avgusta ob 11. uri zvečer. Na Reko smo dospeli ob 3. uri zjutraj. S kolodvora smo odkorakali takoj na Trsat, kjer nas je slovesno sprejel preč. g. P. gvardijan Romuald. Na Trsatu je daroval v kapeli, kjer je pred 600 leti stala Marijina hišica, preč. g. P. Salezij presveto daritev Vsemogočnemu za srečno vožnjo po morju. Po dokončani službi božji smo kmalu odšli nazaj na Reko, kjer smo se ukrcali
odpisi
na parnik „Villdma. V Ankono smo ob 9. uri.
Z,utraj 13. avgusta, že ob 4. uri so* začeli zbirati romarji pred mogočno bazilik ki hrani za vsakega Marijinega častivcaml večjo dragocenost — sv. hišico kateri je pred tisočdevetsto leti uboga, ^ nižna petnajstletna hčerka sv. Joahima ( Ane izgovorila za vse človeštvo prep»m9. Ijive besede: „Glej dekla Gospodeva, 2joji se mi po tvoji besedi!" V resnici sveti! posvečen je ta kraj.
Ob 9. uri smo imeli v slovanski sv. Cirila in Metoda slovesno službo božjo
Pred sv. mašo je prečastiti g p. $a|fr zij govoril o zgodovini sv. hišice ter nai z zgodovinskimi resnicami dokazal, da je loretska hišica res hišica Marijina Pokoi čani službi božji smo si romarji ogledali posameznosti prelepe bazilike, kakor: špas-sko, nemško in razne druge kapele, zakladnico, v kateri so shranjene velike vrednosti; nadalje palačo, v kateri so sobe Marijinep papeža Pija IX, dragocene slike itd. Obtrtk popoldan so bile ptte litanije pred sv. hi-šico pri oltarju Marijinega oznanenja, nato blagoslov z Najsvetejšim. Za sloro je imel preč. g P. Atanazij iz Novega mesta gin-Ijiv govor, ki je vsakemu privabil solze i oči Po govoru smo šli paroma skozi Ma< rijino hišico prepevajc lavretanske litanije ii potem na kolodvor, od koder smo se id peljali nazaj v Ankono. Na parniku smo čakali jedno uro na odhod Med tem časoa so zapeli naši izvrstni pevci več in nabožnih pesmic, ki so izredno ugajale Ankončanom kar nam je pričalo burno ploskanje in navdušeni »eviva* klici. Ii Ankone smo odrinili ravno ob pol 9. ui zvečer in dospeli na Reko ob pol 7. uri zjutraj na Velikega Šmarna dan. Na po-vratku je bilo morje prav mirno in vsi ro marji so bili popolnoma zdravi. V Reki ms je čakal preč. g. Ludovik Notar, žup« upravitelj cerkve sv. Vida in nas je spremil v ravnokar imenovano cerkev. Tu smo imeli skupno romarsko mašo s petjem maši se je pela zahvalna pesem za srečno povrnitev. Dopoldne smo si ogledali Rek* Ob jedni uri pa smo se odpeljali proti beli Ljubljani, kamor smo se pripeljali ob 5. popoldan.
Reči smemo, romanje se je izvršilo' veliko zadovoljnost vseh udeležencev. Vse« romarjem se je brala na obrazih nekaki posebna radost in brezdvojbe ostane vse® to romanje v blagem spominu. Prepri am smo, da je Mariji naše prošnje ne saO« poslušala, temuč tudi uslišala — vsaj ki so nam v dušni blagor. Tisočera bval* jej bodi za to!
Konečno se vsi božjepotniki presrčiio zahvaljujemo prečastitemu gospodu P. 5J
I zijU Vodušek, predstojniku III. reda in vo-I d i tel ju vsega romanja, za njegovo veliko I požitvovalnost, za njegov trud in premnoge I skrbi, ki jih je imel z nami na vsej poti. I pa t ni malenkost spraviti nad štiristo oseb K pri tako majhnih stroških v toliko daljavo I in na tako slovečo božjo pot! Velika za-j hvala gre tudi našim pevcem za krasno I petje, s katerim so nas razveseljevali na poti in v cerkvah, kjer smo imeli službo božjo, hvala tudi vsem, ki so kaj pripomogli k tej božji poti.
Gorenjske novice.
c Iz Dola pri Ljubljani. Zapustil nas je dosedanji postajevodja g. Anton Tavla; še dolgo nam bo ostal v najboljšem spominu zarad modrega postopanja v te žavni službi. — Reklamacije so po dolgih mesecih vendar rešene. Gospod nadžupan se je zopet enkrat pošteno osmodil. Ko so volivci prišli gledat razpoloženi volivni imenik in našli prečrtana v 3. razredu g župnika in krajnega šolskega predsednika kot zastopnika cerkve in šole, se je oblastno razkoračil gosp. nadžupan: „To sem pa jaz prečrtal." V rcklamacijski komisiji, kjer je imel besedo le gospod nadžupan, so kajpada zavrgli reklamacije g. župnika in predsednika, češ nimata kot zastopnika volivne pravice, ker se fara in šolska občina razteza v 3 občine. G. nadžupan, kje je Vaša pamet? Ali sta Dolska cerkev in šola zidana v treh farah in če bi cerkev in tara bile manjše, pa bi imele pravico? Take bi se še Pavliha ne mogel iznebiti. Pa šalo na stran. Seveda je c. kr. glavarstvo drugače odločilo. — (itspod župan, kdaj bomo volili? Govori se, da bodo volitve v Beričevem v gostilni pri Johanu, kar ne moremo verjeti, ker potem bi pijača delala volitve. Vprašanje je, če bi slavno c. kr. glavarstvo to dovolilo. Sicer pa bodo možje že znali povedati svojo; radovedni smo, koliko kalinov bodo na žganje ujeli, te jim privoščimo. — Najbolj peče Baše liberalce — tako jih že smemo imenovati, čeprav v svoji sramežljivosti nočejo biti — izobraževalno društvo. Raje bi ga danes razbili kot jutri. Pa zastonj njih podlo, grdo delo. Društvo stoji še trdno in pojde svojo pot preko njih. Liberalci so povsod enaki: sovražniki ljudstva in njegove izobrazbe. Oni hočejo imeti okoli sebe nevedne in surove ljudi, le taki jim gredo na lim. In očetje so nekateri, pa odvračujejo mlade ljudi od društva in naravnost zapeljujejo v Pijančevanje. Sram jih bilo. Pa kaj, za svoj žep delajo. Zato jih strašno skrbi, kaj bo z društvenim denarjem. Kajne, ko bi zlezel
liberalnim gostilničarjem v žep, bi ga ne bilo škoda. Nič strahu! Mi zaupamo odboru, ki bo denar vestno porabil v splošni blagor za izobrazbo; na občnem zboru bo pa nam društvenikom podal natančen račun, drugim pa tako nič mar. Le naprej ženite svojo nečedno politiko, vas bodo vsaj kmalu siti tudi tisti, ki vas poznajo le bolj od dobre strani, pa ne vedo, da ste v jarmu tistih, ki vpijejo: Proč od Rima!
Eden, kateremu se gnusi početje liberalcev.
* Iz Domžal. Dne 20. avgusta je priredilo tuk. katol. izobraževalno in pad-porno društvo veselico na prostoru tesarskega mojstra g. Fr. Ravnikarja. Veselica je uspela popolnoma v vsakem oziru. Obširna lesena lopa je bila tak6 napolnjena občinstva, da je morale nad 60 ljudij oditi, ker niso dobili prostora. Sodelovala je slavna domžalska godba, za kar ji bodi na tem mestu izrečena topla zahvala. Potem se je oglasil društveni pevski zbor, okoli 40 oseb po številu. Vse se je čudilo, kako je mogoče v tako kratkem času tak zbor tak6 izvežbati. To je le mogoče takemu izbor-nemu pevovodji, kakor naš od vseh ljubljeni in spoštovani č. g. Fr. Bernik, ki je duša vsega našega društvenega življenja. On je vodil petje, ga spremljeval na glasovirju in vodil igro .Divji lovec". Te igre ljudje ne bedo kmalu pozabili, človek bi mislil, da si je društvo „Tončka" izposodilo iz Ljubljane, pa je ta Tonček prav naš domači J. Cerar, ki je šele drugič bil na odru. Izvrstno so rešili svoje uloge Majda, Janez, Gašper in drugi. Hvala vsem tujim gostom iz Moravč, Vrhnike, Viča, Kamnika iz Mengša, ki so v obilnem številu prihiteli k veselici.
c Iz Kranja. Na praznik Marijinega vnebovzetja popoldan obhajala je kranjska Mar. družba lepo slovesnost. Dolgo se je želelo omisliti kranjski družbi zastavo, po zgledu drugih Marijinih družb. Pričelo se je z nabiranjem denarja in v kratkem času so zložila dekleta svoto K 800 sama — razun gospe Mar. Marenčič in g. P. Majdiča st. Zastava je prav lepo delo in kaže na eni strani v krasnih barvah podobo Rožnivenške Matere, na drugi sv. Kancjanilo. Blagoslovili so jo g. generalni vikar J. Flis. Višnjev trak pa je pripela kumica g. Marenčičeva. Nato so g. gen. vikar govorili v cerkvi in priporočali dekletom, naj se pod zastavo pogumno vojskujejo zoper vidne in nevidne sovražnike svoje in v tem boju stanovitne ostanejo. Lepi govor je segel vsem do srca. Naj bode vsem, ki so kaj pripomogli, da se je zastava nabavila, Bog plačnik! Srčna hvala pa zlasti tudi č. g. gen. vikarju, da so tako drage volje prihiteli zastavo blagoslovit in s svojim vnetim in spodbudnim govorom celo slovesnost tako
povzdignili! Te kratke vrstice naj povedo vsakemu, ki je morda mislil, da naša družba spi, ker je malo čitati o njej, da deluje kolikor je sploh mogoče. Držimo se načela: tiho delati in ne hvaliti se preveč pred javnostjo. Dekleta se pridno udeležujejo shodov in procesij. Oba dneva določena za vedno češčenje so pridno molila z glasno molitvijo sv. R. T. Družbeno petje se goji in priredilo se je že več predstav v splošno zadovoljnost, kar so značili zlasti natlačeni prostori. — Skratka, poživlja in krepča se pridno krščanski duh med žensko mladino. Gotovo bi pa še mnogo lahko bolje bilo, da je malo več dobre volje in duba.
*	Zahvala. Dne 6. avgusta mi je pogorel od strele zadet pod in hlev. Zavarovan sem bil pri „Vzajemni zavarovalnici«, katera mi je takoj tretji dan vse do vinarja natanko izplačala. Zato si štejem v dolžnost, da se tem potom zavarovalnici naj-srčneje zahvalim in jo svojim soobčanom prav toplo priporočam. Anton Jenko, posestnik pri sv. Duhu.
4 Pri sv. Jo&tu nad Kranjem je eden največjih shodov tretjo nedeljo v septembru t. j. 17 t. m. ko se obhaja god Žalostne Matere Božje. Ta praznik lahko dobi vsak romar odpustke, tolikokrat, ko-likorkrat obišče cerkev s/ Jošta, v kateri je ustanovljena bratovščina Ž M B. Da bi se vsi romarji mogli udeležiti teh odpustkov, kakor se vdeležujejo v porcijunkuli, je preskrbljenih za ta dan tudi več spovednikov.
*	Izpod Grintovca dne 1. sept. 1905. Ker v »Slovencu" na deželi beremo od tolikih tatvin, ki se vršijo v Ljubljani, v Trstu in po drugih mestih, naj mi bo dopuščeno Vam izvesten izgled poštenosti popisati: Izpod Grintovca je letos delalo mnogo delavcev na železnici na Tirolskem na primer v Vergeljnu in v Hopfgartnu. Ne morejo zadostno pohvaliti Tirolce, kar se tiče obiskanja cerkve, treznosti in lepega krščanskega vedenja. Žganja nič ne pijejo, so prijazni do ptujcev, vsacega pozdravijo, ni nobenega pretepa, nobenega ponočevanja, nobenega razgrajanja po noči. Neki železniški delavec iz Olševka je to-le povedal: Ko sem bil namenjen iti domov, sem poprej v neki gostilni v Hopfgartnu nekoliko jedel, potem plačal jed in ceho, ter šel na svoje stanovanje, kjer sem še nekaj svoje prtljage pustil. V tej gostilni je bilo veliko gostov, da se je kar trlo. Naenkrat se spomnim, da sem v gostilni na stran djal en petak. Pol ure je že minulo od istega časa, ko se povrnem nazaj v gostilno, iskat petak; mislil sem, saj ga tako ne dobim. Pridem v gostilno, kjer je bilo še vedno veliko gostov in prašam natakarico, ali je kaj našla? Posmehovaje se je rekla:
Glejte, tam na klopi leži peta k. Ali ni to izgled narvečie poštenosti na Tirolskem? Kako pa v Ljubljani?
9 Slavnostni dan je bit za Vrh-poljce dne 10. avgusta. Dospel je tja nevi kurat, č. g. Josip Švigelj. Željne se ga pričakovali Vrhpoljci, kajti nad tri mesece so bili brez duhovnega pastirja. Zato pa je bil dan, ko so sprejeli svojega gospoda, zanje kakor praznik. Streli so odmevali na bližnjih
slov z Najsvetejšim. - Srečni so zopet Vrhpoljci, ker imaja dušnega pastirja v svoji sredi. Da bi le dolgo srečno deloval med njimi, da se ga bodo vdana srca zvestih podložnikov oklepala z isto ljubeznijo kakor svojih prejšnjih duhovnih vodnikov.
0 Iz Šenčurja pri Kranju. Malokedaj prinese vrli ,Domoljub" novic iz Šenčurja, zato sedaj nekaj vrstic. — Dne 30. julija so se od nas poslovili g. Valentin
življenje. Vso skrb so posveUi mladenič Marijini družbi, ravno tako izobraževalnem' društvu; koliko so se trudili za hranil^ in posojilnico, sami predobre vedo. Oskrbeli so nam zares krasno zastavo, vpeljali fieščen sv. Rešnjega Telesa za fante in može. & snovali so nam precej bogato knjižnico, „ so tudi sami nekaj prav lepih knjig v tg darovali. Bog naj jim bo za vse to plačnik in za ves trud, ki so ga z nami imeli. - ^
gričih, veselo zvonenje ga je poslavilo ob prihodu v prijazno vrhpoljsko vas. Pri šoli ga je čakala šolska mladina. V imenu te ga je pozdravila najprej gdč. učiteljica, potem pa še mala učenka, ki je govorila tako lepo in vdano, da so seji vsi čudili. Nato se je v Sil sprevod k cerkvi. Tam ga je v imenu odraslih v lepem nagovoru pozdravila sedemnajstletna deklica in mu izročila ključe cerkvenih vrat. Potem se je vršil v cerkvi blago
Oblak ter odšli 1. avgusta na svoje novo službo kot župnik v Ribno pri Bledu. Kako so bili gospod priljubljeni med ljudmi, posebno pa pri fintih in možeh v izobraževalnem društvu, se lahko razvidi iz tega, ker so jim priredili jako lepo podoknico za slovo, in jim darovali tudi v spomin krasen kip dobrega pastirja. Res vnet gospod so bili za vse dobro, malo časa so bili med nami a so veliko storili za versko in družbeno
kapiana so [prišli k ;nam g. Mthaei Kmet, dober in prijazen gospod. Že takoj pr'° nedeljo so se ljudjem prikupili radi točnosti v službi božji. Želimo le, da bi nas ne zapustil' tako kmalu, kakor so nas g. Valentin. Terej Bog živi oba gospoda! — V Voglje so prišli za benef cijata g. Karol Dornik. Voglj»»a so jim priredili prav lep v sprejem. — Prl nas v Šenčurju v poletnem času strašno vede primanjkuje. Kako hudo je to, in kake p*
Cesar Franc Jožef I., k petinsedemdesetletnici njegovega rojstva.
treben bi bil pri nas vodovod, vedo le tisti, ki morajo ob največjem delu in najhujši vročini pol ure daleč in še več vodo voziti. Kakšna nesreča lahke za tak« veliko vas kakor je Šenčur, ako bi nastal ogenj ob času, ko tako vode primanjkuje, si lahko vsa kdo misli. Terej malo več skrbi za vodo ali
za vodovod.
s Smrt v gozdu. Dne 31. avgusta je šel Franc Gašperin, po domače Skantar, izpod Studora v Srednji vasi v gozd pripravljat drv Ko sta s 131etnim sinom posekala močno drevo, je smreka padla in iz-prcžila na strmem klancu veliko skalo, ki je zadela Skantarja v hrbet. Mož je padel in se ni mogel skoraj več ganiti. Prestrašenega sina je poslal v vas ljudi iskat, ki naj bi ga domov prenesli. Ko so ljudje prišli, so našli že mrtvega.
" G. župnik Aljaž na Dovjem, ki je moral prestati dolgo in hudo bolezen, se je 21. avgusta povrnil zdrav iz ljubljanske bolnišnice v svojo župnije. Ob tej veseli priliki se župljani postavili slavoloke in razobesili zastave.
' Novo cerkev sv. Martina na Bledu so prem lostni g. knezoškof pos etili dne 27. avgusta.
Novi kolodvor na Jesenicah so •tvorili na cesarjev rojstni dan 18. avgusta. Nov kolodvor je velika stavba, zlasti peren je veličasten.
* Jeseniška Straža" je zašla popolnoma na brezverske pot. Sedaj že preti, da b do Jeseničani prestopili k pravoslavju in prav lažnjivo piše o Ricmanjih.
0 Raznoterosti iz Olševka. Olševk je lepa vas obširne šenčurske župnije in šteje okoli 300 prebivalcev, ima samostojno duhevsko službo (beneficium curatum) in stoji na vznožju Karavank, odkoder se dojde peš v Kokre, zadnjo župnijo na.Kranjskem proti severu ven in pol ure, do bližnje koroške župnije Jezersko (Seeland) pa v štirih urah. Vas stoji na malem gričku in se sliši, kakor ljudje trdijo, zvonunje od 60 cerkut V spodnjem koncu Olševka zagledaš 6 cerkva šenčurske župnije. Vas je obdana okoli in okcli od sadnih dreves, in je zares rajski kraj za sadjerejo. Kamorkoli vtakneš majhno drevesce, se oživi, raste in redi. Pokojni presvitli knezoškof Anten Alojzij Wolf so rekli, da je Olševk najlepši kraj kranjske dežele. Letos je sadno drevje lepo cvetelo spemladi, a pozneje je skoraj vse odpadlo, vzrok mrzlo pomladansko vreme, pa tudi znabiti dvakratna danska toča. — Kadar je pa let«'na ugodna z» sadje, vidiš tukaj jako žlahtno lepo sadje, Vldiš, kako pridno napravljajo mošt, kako sadje sušč v sušilnicah. Tudi vinska trta se "ajde tu skoro pri vsaki hiši in dobro vzgaja. Podpisani ima »kolu župnišča vinsko trto,
katero je pred 14 leti zasadil, raste, da je veselje in grozdje je tako okusno kakor na Dolenjskem. Grozdje z Dolenjskega za pokušajo se ni velike razločilo cd mojega grozdja. Vzrek, da tako ugaja ta kraj, ker je trta obvarovana pred vsemi vetrovi, že 24. avgusta t 1. so bile jagode nekoliko mehke. Ko bi mojo trto zamogel prestaviti, rad bi dal marsikateri 100 gld. Opazujem mladiko, ki je zrasla od pomladi čez pet metrov. Letos mislim iz grozdja vino napraviti, bilo bi ga več kaker eno vedro. Bomo videli, kakšno bo Olševsko vino, če se pa ponesreči, bo pa kis. Tukaj je več dobrih studencev in vode v obilo, kar po drugih vaseh šenčurske župnije pogrešajo. Umrl je tu mož stare korenine, vžitkar Martin Sa-jovic, po domače Zgornji Andre, star čez 80 let. On je bil jako spreten za hitro pomoč, ako se je goveja živina na detelji napihnila, in je letel vsakemu, tudi sovražniku pomagat, tako, da je, če se jc mudilo, kar bos tekel. Bral je rad „Slovenca", »Domoljuba" in „Weltblatt", pa je vse do zadnje črke prebral. Naj v miru počiva!
Župnik Andrej Vole.
Novice iz Polhovega Gradca.
« Na božjo pot in shod v Maribor nas je šlo dvanajst. Pač lepe število!
0 Ograjo na koru, ki bo pravi kras naše cerkve, izdeluje domači podobar g. Fr. Vodnik. Delo samo hvali mojstra. Zato ga brez škede graja neki bivši „po-lir". Komu so že tam nekje pri Žalostni gori podrli ponoči oder, da so se ga od-križali? Ej, tistemu, ki je na Pristavi tako izvrstne zgradil svinjake, da so se kar sami podrli. <
*	Župansko pisarno je naš novi župan gospod Valentin Rihar edprl tik župne cerkve, s čimur nam je vsestransko ustregel.
*	Novi župan je splošno priljubljen pri vseh zavednih in needvisnih občanih. Seveda „bistra glava Jože Ana Leben ga ne more". Tudi Flajškarjevi dolžniki ali sužnji morajo kuhati zeper njega svojo neomejeno jezo.
« Flajškar nam županil ni in ne bo! Šs v edbor ni nikdar prišel, celo sedaj ne, četudi so ga morali veliti ali vsaj skrivaj delati zanj vsi njegovi dolžniki, sicer so morali pričakovati takoj naslednji dan terjalnih listkov. Pametni možje niso bili pri volitvah s kurjo slepoto udarjeni. Kaj neki hočejo pričakevati od človeka, ki bi bil rad pred leti z ovadbami uničil naše strojarje?
*	Nikdar pa ni naznanil Flaj škar onih, ki v svojih zaprtih prostorih, brez pravice, proti plačilu na drebno točijo
žganje ter skrbe, da so možki tudi v sobotah in nedeljah popoludne ed Jeruša" sladko ginjeni in presunjeni.
* Česa ne bo storil FlajS-
kar ? V lekarnah hranijo strup v steklenicah, ki se zaprte z dvojnim pokrovom in imajo spredaj naslikano mrtvaško glavo. Flajškar ima pod svojo streho strupeni »Slovenski Narod". Vendar pa ne bo pe dnevu zaprl obojnih vrat pri svoji prodajalni in še zanaprej bo v svojem izložnem oknu kazal naprodaj nagrobne križe. Kaker kdo mere!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
f Birma. Naš okraj je imel to veliko srečo, da je imel nekoliko dni svojega vladiko v svoji sredi in sicer od 12. do 17. avgusta. Presvetli g. knez in škof sq podelili v Zagorju 764 otrokom zakrament sv. birme, v Št. Lambertu 86, na Polšniku 166, na Savi 81 in v Hotiču 15. Povsodi je bilo ljudstvo navdušeno, sprejemi prisrčni in okrašenje lepo. Zlasti se je odlikovala župnija Sava. Presvetli so bili zadovoljni z napredkom v verskem življenju.
f Kum. Veliki kumski shodi so bili letos 25, 26. in 27. avgusta. Ljudstva je bilo silno veliko.
f Vače. Izgubila se je 40 let stara žena srednje postave, ki jc bila bosa in slabo oblečena. Kdor o tej umobolni kaj ve, naj pove poštnemu uradu
f Radeče. Ponesrečil se je visoke-šolec Anton Pogačnik in si zlomil nogo. Hvala Bogu, da se mu stanje boljša.
f Prežganje. Vladala je tu grozna suša, po peščeni zemlji se je jelo že drevje sušiti in se ga je res že tudi mnogo usu-šilo, G župnik je 6. avgusta oznanil popoldne prccesijo za dež, a ko so šli ljudje iz cerkve, jih je že močilo.
f Janče. Domači g. župnik je odšel v Kneipovo zdravilišče v Kamnik, odkoder se je hvala Bogu nekoliko zboljšan povrnil.
f Šmartno in Litija. Umrla je soproga c. kr. stražmojstra g. Ana Pečlin ki je dolgo bolehala. — Umrl je v Šmartnem posestnik M. Breznikar, ki je bil že osem let slep, a 4 leta že priklenjen v hudi bolezni na posteljo, katero bolezen je pa udano in junaško prenašal.
f Zagorje. Strašen umor se je izvršil v soboto zjutraj, 26 avg. Zavratno je bil umorjen rudniški uradnik Benjamin Det-tela. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi rudniških uradnikov, rudarjev in drugega občinstva. Kot krivega umora so zaprli 25 let starega delavca Mar-
tina Raka, ki je bil že prej enkrat radi poboja kaznovan. Morilec je udaril umorjenega Dettela od zadaj s cepinovo ostrino v tilnik ter predrl vrat, nato ga je pa še s plešnatim delom cepina po glavi udaril in mu razbil črepinjo. Ker je orodje s številkami zaznamovano in je cepin ležal blizu ubitega, je številka izdala, da je cepin last Raka. Tudi stopinje in celo žeblji na črev-ljih se vjemajo; na enem črevlju se je našla krvava lisa in nekaj belih las. Rak je umor izvršil iz maščevanja, ker mu rajni ni hotel dati predplače, ampak je rekel, naj ponjo pride njegova žena. Raka so odpeljali orožniki v zapor v Litijo. Žena Rakova je on žniku sama rekla o svojem možu: „Bo že pravi!"
t Sava. Iz vlaka je skočil delavec Rudolf Simončič 29 avg. in si smitnone-varno razbil črepinjo. Na kolodvoru savskem ga je del v sv. olje domači g. župnik Koblar. Nato so ga z rešlmm vozom pripeljali v deželno bolnišnico. Malo je upa nja, da bi okreval. — Na postaji Sava pri Litiji je 27. avgusta izstopila iz vlaka večja družba. Nakrat je od nasprotne strani pri-drvil tovorni vlak, katerega stroj je prijel g. Viktorja pl. \Vurzbacba in ga treščil na tla. Neki sprevodnik je hitro potegnil g. AVurzbacha proč, sicer bi bil gotovo povožen Sedaj ima le nekaj poškodb.
f Radeče. Prestavljen je od nas g. notar Alojzij Fegan v Idrijo.
f Stanga. Novo šolo b* treba delati. Prišel je priziv od naučnega ministrstva, ki ga je bil lansko leto vležil občinski odbor trebeljevski proti deželnemu šolskemu svetu v tem smislu, da naj občina pelagoma nabira, da ne bodo preveč čutili davkoplačevalci, dotlej pa naj ostane zasilna šola, ki se glede uspehov lahko meri z vsake redno šolo. Dandanes je nastalo neko hrepenenje, da mara biti v vsaki gor ski vasi dragocena z vsemi podobami in kačami opremljena šola, ker menda višjim gospodam križev manjka. Kmetje kolnejo, ker ne ved«, kam bo to prišlo: davki za šolo so vedno večji, uspehi v šoli pa naravnost uničevalni. Kjer je bil poprej en sam učitelj, ki je več naučil, je sedaj cela truma učiteljev in učiteljic — ljudje se pa izseljujejo v Ameriko. Čemu torej šolska poslopja? Učiteljev tudi ni dobiti, ali pa pošljejo ka kega, da prodaje tisti gnili liberalizem.
Z ribniške zemlje.
f Vse polno soldata je bilo po naši dolini sredi avgusta. Občudovali smo veliko prismojenost nekaterih deklin, da se pečajo z ljurtmi, katerih prav nič ne pozna o in ostanejo kakih 48 ur v kraju. Dekleta, drugo leto pa pamet!
f Nedolžni smo pa tudi. Ob
priliki vojaških vaj je hodil neki človek golega obraza v kolesarski obleki no trgu v Ribnici, in mi smo bili tako nedolžni, da smo mislili, da je „feldpater". No, preden je odšel, smo pa zvedeli, da je en debd fant doli iz Črnomlja, kateremu najbržeje še niso muštace „vun prišle".
f Huda vihra je divjala 23. avgusta zvečer. Polomila je po gozdih in sadovnjakih mnogo drevja, po polju koruzo. Na zvoniku župne cerkve pri Sv. Gregoriju upognila je debel železen drog za križ tako, da je skoro popolno vodoraven in na pokopališču prevrnila najtežji ka menit spomenik. Kaj bi šele bilo, ako bi vihra ne trajala samo kakih dobrih sedem minut.
t Nesrečen konec. Kdo Ribni-čanov ni poznal starega častitega hrasta na Hregu? Pet možakov bi se moralo sprijeti, da bi ga objeli, tako je bil životen Mislili smo, da bo užival v miru stara leta, toda 24. avgusta poči strela vanj in jel je goreti. Ribniški gasilci so ga prihiteli gasit, toda življenja mu niso mogli ohraniti in zdaj pojde ta staredavni spomenik v — ptč.
f Poln ko&ek rožic smo dobili z robarskega kota. Morda bomo to in ono pomolili nekemu gospodu pod nos, pa mu nemara ne bo dišala in mendi nadzorniku Turku tudi ne bo prav všeč.
f Dobro so se držali pri zadnjih občinskih volitvah v Dragi, kjer so precej pometli z Nemci in liberalci.
f Skoro na vsaki šoli dobe novo učiteljsko moč. Za vodio v Dobre-polje je došel Štefan Primožič, do sedaj vod|a r.a gluhonemnici v Ljubljani. Mi smo večkrat slišali hvaliti gospoda in smo imeli priliko občudovati njegove lepe vspthe pri gluhonemih revežih. Kot začasni učitelj pride v Dobrepolje Maks B a j e c, doslej učitelj vodja v St. Vidu nad Cirknico. Tudi na R o b dobe novega učitelja, v Sodražico menda kar dva, v Loški potok se pripelje skoro vsak dan kaka nova učiteljska moč.
f Trobenta je pela. Nekje je pel na dan celodnevnega češčenja sv. Reš-njega Telesa gasilski rog in so imeli gasilci ne daleč od cerkve svoje vaje. Nam se to ni zdelo umestno.
Belokranjske novice.
f Slovesni shod vseh Mari* jinih mladeniških družb iz Belo-krajne ^n Tieh Farah bo 10. septembra. Po shodu se bo na prostem in brezplačno predstavljala Detelova najnovejša šaloigra: „D*a stara priiatelja".
f Liberalnemu županu Petru Majerletu je 13 št. .Domoljuba" sapo kar
zaprla, k« se mu je dalo ne baS pohval^ spričevalo, da se ni celo triletno dobo nje govega županovanja ničesar storilo v občno korist. Prišedši malo k sebi, je poslal Peter po dolgem času neki zmazek v svojo obrambo v odpadniški list „Narod'. A na mesto, da bi naštel dela, ki bi ovrgla naJo trditev, obs;plje nas s sledečim psovkami-čmrkavo dopisunče, smrkovče, dopisunek. obraz, na katerem je hudič lešnike tolkel, z maslom namazana glava, najzadnji nepridiprav, klerikalni dopisun". Kak »Ukan človek bi se sramoval takih psovk, a ta vi-sokoltteči župan pa še podpiše podnje svoje vsečastivredno ime. Pa naj reče še kdo, di to ni vrhunec liberalne omike!
f Županski stolec imenuje gospod Peter težaven. To je res; a le ondi. kjer opravlja požrtvovalno vse pisarenje župan sam. Če pa izvršuje občinski sluga kot tajnik vsa pisarniška dela, je župano-vanje pač lahka stvar. Pobiranje plače a razne komisije in pota od strank pač it more delati nikomur prevelikih težav. Zato ponovim-) še enkrat, da naj se voli le ,od-ločen, delaven in za splošen blagor vnet mož" županom pri prihodnjih občinskih vo-litv h. Z g. Petrom pa v kot!
f Kdo dela zgago v starotriki
občini, se poprašuje začudeno g. Peter. Ali ne tisti, ki je v vednih sodnijskih preizka-vah? I/st odpadnikov od katoliške vere BNarcd" natisne v tem oziru lahko cele strani.
f Koneo dopisa je pa najlepŠL Tam stoji: .Kdor ima pošteno srce in mirno zavest, da je res, kar je zapisal, naj se podpiše s svojim imenom!" Da, to je moški! Toda mi vprašamo g. Petra, zakaj pa ni tega pevedal tudi enemu dopisniku, katerega on prav dobro pozna, in ki je nagro-madil cele kupe laži v „Narodu" v 67. St, o našem g kaplanu, o Marijini družbi, ki je s svojim dopisom oblatiti hotel cel« staratrško župnijo ? Pod resnična poročila se ni treba nikomur podpisovati, pač pa pol lažniva .Narodova".
Iz raznih krajev Dolenjske,
f Iz Boštanja. Romarska cerkev Matere božje na Topolovcu je čedno pre' novljena. Od zunaj in od znotraj je pobeljena. Peleg tega sta prenovljena prižnica ie stranski altar sv. Andreja. Delo je iz»ržl1 domačin Anton Stelic. Bog daj, da bi p"510 na praznik Marijinega rojstva, ko se t" vršil običajni cerkveni shod, letos več r# marjev, kakor jih je prifilo lansko leto! -Župna cerkev je dobila dve novi okni o straneh velikega altarja. V oknu na gelski strani bo lepa podoba
Srca, a okno na nasprotni strani bo krasila podobi Marijinega Srca. Zares lep okrasek ^a našo župno cerkev! — Prvo nedeljo meseca avgusta je naše izobraževalno društvo priredilo javen shod. Na shodu je predaval g. L. Smolnikar. Žalibog, da se je vsled nevihte, ki je razsajala oni dan, moglo udeležiti predavanja le malo oseb. — Dne 25. avg. okoli 2. ure popoldne smo imeli hud naliv s točo. Toča je bila debela kot orehi. K sreči je padala le nekaj minut. A predno se je spustila, je treskalo skoraj četrt ure da je bilo groza. V kratkem času je strela udarila ne manj kakor petnajstkrat Upa mo, da strela ni povzročila nobene škode.
—	Ogenj je vpepelil dne 22. avgusta vse gospodarsko poslopje Jožefa Jermančič, po sestnika na Ilovcu. Škoda iznaša nad 3000 gl. Nesrečnež je bil zavarovan za 1000 gl
—	Skupnega romanja na Brezje in Bled, ki ga je priredilo izebr. društvo v Leskovcu, se je udeležilo iz naše fare okoli 30 oseb. A na slavnost 300 letnice Marijinih družb na Kranjskem, ki se je vršila v Ljubljani dne 20. avg., je pohitelo osem deklet naše Mar. družbe. Izobr. društvo pa je nato po slalo več članov na slavnost v Maribor.
f Popravek. Pri Št. Jurju pod Kumom toča ni napravila škode 20 000 kron, kakor je pisal nekdo, ki ne pozna zemljepisja. Škode je morda kakih 200 kron. — Pač je podrl tisti vihar tudi pri nas tri kozolce. Tudi ne leži Kum in S: Jur in Dobovec v litijskem okraju, kar naj si pride dotičnik sam pogledat.
t Vsa vas žaluje, namreč Nova lipa pri Vinici, ker so v kratkem času umrle štiri žene v starosti okoli 40 let, skrbne gospodinje in dobre krščanske matere. Za pustile so svojim možem petindvajset nedo-letnih otrok, najstarejši 18 let, najmlajši 8 dni. Skoro so preplašene vse matere, ki imajo več otrok. Bog daj umrlim večni mir, ostalim pogum in zaupanje v božjo previdnost!
f Iz Zatičine se nam poroča: Slovesna obljuba, ki jo je storil v nedeljo dne 27. avgusta č. o. Bernard Marenčič, cistercijan v Zatičini, je privabila mnogo gg. duhovnikov in prijateljev naših redovnikov v lepo ozaljšano cerkev. Navzoči so bili gg svetniki Špendal iz Tržiča, Mrvec iz št. Ruperta in Podboj iz Toplic, nekaj 8B. župnikov, več kaplanov in bogoslovcev Slavnostni govor je govoril mil. g. prelat in kanonik J. Rozman, mestni župnik šentjakobski, ter daroval tudi slovesno ve liko sv. mašo. Med sv. mašo je med ginlji vim obredom, ki je marsikatero solzo izvabil navzočim, č. o. Bernard pred mil. g •patom Gerardom napravil slovesno obljubo, katero je podpisal in položil na
oltar. Ob i/2l. uri je bila končana cerkvena slovesnost. Č. o. Bernardu želimo blagoslova in zadovoljnosti v mirni samostanski celici, kakor mu jo je želel preč. gospod topliški duhovni svetnik Podboj, ki je slavil o. Bernarda v krasni napitnici, katero je sam v lepih rimah sestavil. — God svetega Bernarda so praznovali čč. 00. jako slovesno s pont fikalno sv. mašo, katero je daroval novomeški mil. gosp. prošt dr. E 1 b e r t. Takozvani „postni" sejmi so bili letos nenavadno dobro obiskani. — Poročena sta bila v samostanski cerkvi gospod učitelj Ferdinand Juvanc iz Postojne z gdč. učiteljico J o s i p i n o F o r t u n a, hčerko ugledne rodbine For-tuna, ki ima v samostanskih prostorih svojo prodajalno.
Notranjske novice.
V Sturiji na Vipavskem
se bo blagoslovila v nedeljo 10. t m. za stava »Katoliško izobraževalnega društva". Popoldne ob 3. uri prihod in sprejem brat skih drušiev. Po blagoslovu vel ki koncert na lepem in velikem vrtu g. Lana Stibilj. Samo oficijelni del obsega 25 točk. Ker je s to slavnostjo združen tudi II. sestanek zveznih društev, bodo nastopili pevski zbori iz Sturija, Budanj, Vipave, Slapa in Kamenj, ter tamburaški zbori iz Cola, Kamenj in St. Vida. Bratska društva in somišljeniki! Kar smo si obljubili binkoštni ponedeliek v Logu, to zdaj izpolnimo. V nedeljo vsi v Siurije 1 Skrbite, da bo udeležba mnogo-brojna. Društva se zbirajo v dvorani »Katol. izobraž. društva". Na srečno svidt-me!
—	G. učitelju Engelmanu se neki ne zdi .Dum diubovo" poročdo o »inteligentni bitki pri selski luži" nič kaj umestno, zato naj se to poročilo tako ume. da ni bil dotični bojevnik vdeležnik .likofa".
—	Shod v Davči. Zadnjo nedeljo septembra, 24. t. m., bode v Davči pri cerkvi Matere Božje navadni slovesni duhovni shod ob 10. uri dopoldne. — Spovedovalo se bode tudi že v soboto zvečer.
—	Hoteljerje in gostilničarje postojnske vabi »Notranjec" naj skle nejo kartel, da bodo imeli samoslovenske napise. No tak kartel naj že sklenejo, samo, da ne bodo sklenili kartela, v katerem bodo višali cene živilom kadar in kakor se jim bo zazdelo in določali mero, kako dreti uboge Postojnce. Zakaj o nekem takem kartelu se je nedavno precej govorilo po Postojni. O štirilistni klerikalni deteljici v Postojni sanjari nekdo pri »Notranjcu". Kaj pa če je tista deteljica peterolistna, ali še večlistna ? Saj se tudi take dobe. Ravno tako je videl nekje
dve Marijini devici, dasi cela Postojna niti za eno ne ve.
- Grozna nevednost. »Notranjec" poroča to le novico: »V gosposki zbornici sedi en sam Slovenec, ljubljanski škof Jeglič, da bi se bil kedaj potegnil za Slovence, tega pa nismo še doživeli". — Učeni sotrudnik „Notranjčev" bi pa vendar lahko vedel, da sedi v gosposki zbornici poleg ljubljanskega knezoškofd tudi mariborski. To je drugi Slovenec v gosposki zbornici. Tretji je pa gorjanski baron Schwegel, odpadnik in vaš zaveznik. Kar se tiče delovanja našega knezo-škofa, radi verjamemo »Notranjčevim" ljudem, da niso doživeli, da bi se ljubljanski knezoškof potegnil za Slovence, ker .Notranjec" je še mlado dete, pač pa so to doživeli drugi ljudje. Le pojdite vprašat n. pr. Rtbničane, kdo se je za njih interese postavil v gosposki zbornici, ko se je šlo za krošnjarski zakon. In Ribničanje so menda Slovenci ali ne. Nasprotno pa od Schwegla nismo nikdar kaj takega doživeli — in tudi ne bomo. —r Tako odkrito in po ceni pa tudi »Notranj-čevemu" sotrudniku ni treba prodajati in kazati svoje nevednosti.
—	Silno se je razhudil »Notranjec" v zadnu številki nad baronom Heinom zaradi meščanske šole v Postojni. Ti ubogi Hein, zdaj se je še »Notranjec" nanj spravil! Mimogrede omenimo: Ko je bil Hein v Postojni, šel se mu je Maks Šeber, urednik »Notranjca" najponižneje poklonit, (zakaj je to naredil, vemo), sedaj ga pa tako brcne. Na vsak način bo prva slovenska meščanska šola v Postojni nekaj novega, kajti ustanavlja se že pet let pa je le še ni. Po pravici se torej »Notranjec" jezi nad to »naj-slabejšo polževo hitrostjo". A kdo je kriv tega ? »Krivce je iskati v c. kr. pisarnah šolskih oblastev", pravi „Notranjec", torej v prvi vrsti v deželnem šolskem svetu, v katerem sedi tudi dr. Tavčar, v deželnem šolskem svetu, ki se ga liberalci izdali Nemcem. Bog varuj, da bi mi hoteli barona Heina kaj izgovarjati, a ni kriv vsega baron Hein, krivi so tega zlasti »možje", ki podpirajo s svojim izdajalstvom oni ponemče-valni sistem, ki brani in ovira ustanovitev slovenske meščanske šole v Postojni. Teh »mož" pa se »Notranjec" boji in jih noče imenovati, ker so ti »možje" liberalci. Sedaj pa Pestojnci le petolaženi bodite, ker se je »Notranjec" spravil na samega Heina, boste dobili »ta novo šolo" prav zagotovo že to jesen! —
—	Še hujše se jezi »Notranjec" nad Marijinimi družbami ob priliki velič stne manifestacije, ki so io priredile Marijine družbe kranjske v Ljubljani, češ, da »se zapravlja denar in dela greh". Sedaj pa glejte! To je pisal .Notranjec" na 214 strani. Takoj na drugi strani, pa prav takoj na drugi strani,
na stran; 215 namreč, se pa prično dop:si o slavnostih in veselicah in vabila, ki z njimi vabi ,Notranjec* ljudi na različne shode in veselice. Ia ta stvar se vleče skozi 4, reci štiri strani! Torej poštenim kmečkim fantom oziroma dekletom, ki se leto in daa trudijo in v potu svojega obraza služijo skromni kruh, ne privošči vsega sita liberalna gospoda n.ti enega dneva, da bi se ti trpini nekoliko razvedrili. pošteno zabavali, si ogledali djmačo deželo in obiskali kak* bož,o pat, sam; pa se ne nehaj« razveseljevati, saj n pr. v Postojni v poletnem časa skoraj ni nedel,e ali praznika, da fci ne bilo kakega koncerta ali veselice, po zimi s« pa druge zabave, ki so večkrat vse kaj drugega nego poštene. — Ravnajo se pač po načelu: Ti kmet trpi in delaj kot živina, mi pa se bodemo radovali in uživali sadove tvojih žuljev!
— Iz Famelj v vremski dolini Na 24. t. m. je bila pri nas pogozdovalna komisija v številu S gospodov Hočejo nam po vsi sili petem, ko so nam borovi nasadi vničili ovčje rejo, nadaljevan pogozdovanje naših bornih pašnikov in s tem še ta par repov živinoreje, ki jih še premoremo. vnič.t:. Za B«.žjo voljo, zraven vedno slsbejih letin, nam še ta nezgodi preti, da bomo še potrebnega mleka želel;. \Lr mis ijo slavni gospodje, da bomo mesto ovčic m krav borovce molzli. Znadtlno je pri vsem to, da se nista cd občin v to komisijo voljena člana za naše dobro zavzela, marveč nasprotno, akoravno jima je naš revni kmetijski stan pop> Inoma poznan.
NA TRSAT!
Posebni romarski vlak na Trsat priredi na splošno že i; o 12. septembra t. I. katol. slov. izobraževalno društvo v St. Jurju pri Kranju. Iz Ljubljane gre vlak dne 12. septembra ob poiu desnih dopoidnejn pride v Reko ob poiu dveh popoldne. - Sazajjodpelje vlak dne
13. septembra oh tr; Četrt n3 >::ri popoldne in pr: :e s Ljubljano cn tri Četrt na osem zvečer. \ožna 'a II razred tja in nazai vei i 9 kron 30 vin. :.i zajll 6 kron 20 vin. Kdor se misli udeležiti tega zanimivega romar, a naj v sa: do > svptembrj posije >me-njeni znesek izobraženemu društvu v >:. Jur: pr; Krar.ju. k- rdo. . . :: ./*.■•'•'' • o za vozni listek, dobi pa se voza; iistek tudi v L:ub!;ani v trafik; pri .Brusu" nasproti škofije.
V bt. Jurju pri Kranju. a-_ ll 05 t i	Mihael Kmet, tajnik.
Nagrado je dobil Števo Erman, št. Vid pri .Ljubljani
Za ;meli in Ml; čas.
Besedni uganki.
L
Kraljestvo moje je prostrano Kje k aec je nje_- -vih mej ? Če ve- za kraj na -irni zemlji, ki ni pod :.n. mi p >v- ' N.kjcr. nikdar p« -tanka n'mam: po svetu vedno _rjm . kr< 4. ce danes tu -em. kje bom rutri. le On nad na~. to vi — Bog. — In kam' rkoli že na. pridem, nikjer veselja juti n:. povs. d zavlada bridka žalost, povsod -e ji k in st^k glasi Prav v.-ak se mi vklouti mora ia priti, kadar ^a želim, nikd< ne more mi uiti Za.-tonj: Jaz v-akega dobim. Zato podložn:kom v»em mojim neznan je slehrni upor; saj kdor bi men: -e ustavljal, nespameten ali n r.
r■• v ti.:k.i sponah teh vzdihujem rs-.- i iei s« pr iakujem: v teh spona:-. nod m dan ječim, rešitve iakani in — trp'm. •j e . pr.šel il vek je hudoben, za hudobije v-e sposoben ia vkler.il ase je le zato, da ne bi me -poznal nikdo. Pač mar i: kdo je. k; ne pozna me; -edaj naj se potrud: zame, naj reši me teh tesnih spon, naj reši me — ne bo zastpnj.
£ior obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo.
Rešite« besednih ugank v zadnji številki:
I Tla — alt. II Godec.
Iz portland - cementa In peska
Edini izdeioTatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj eementnin. Glince pri Ljubljani. Proda se	1 90 D 2-1
li i n a
1 malim vrtom :z proste roke v l\e-k: 19, pripravna za vsako obrt, ker je tik farne cerkve in blizu kolodvora. Kupci naj -e oglase pr: Jožetu Bergantu v Preski 14, pošta Medvode.
Hajodliftejii profesorji in zdravniki _____ UoiezniU, kroničnem broniiijalnem kotom, oslovskem kašiju, jKrofaiozl, Infloeiicl.
Kdo naj jemlje Sirolin?
L Viakdo. kdor dalje £i;a boleh« a liai-(t«m. Kam boljše ■«. bolezni przp-s. čiti. neyo jih zdraviti. J. Oiebe • kroničnimi bronhialnimi katari, <ater« jzJravoi :ir >i,n.
3. Kdor ima naduho katero Sir lin
idaino olajša.
» Skrofjlozni otroci z oteklimi iieza-i»i. očeimmi m notnimi katari itd pri jaierih Sirolin iij«|no vpliv, na »plotno hranitev
Povečuje slast do jedi in težo telesa, odstranjuje kaielj, izme-tavanje gnoja, nočno potenje.
vredtu p.,narejeni izdelki' Treba
Svarilo. •	- •• •• tekiiaicanaSopoietaS
ziumio .Roche- in zahtevati vedl30 le Sirolin 'Koc:,e ■	1334 I) 4- 3
F. Mmm - La Roche & Co.
3a-,ef (Svlcaj Grenzach (Badensko),
Dobiva si t zdravnliklm receptom po 4 K steklenica.
Loterijske srečke.
Dunaj, 26, avgusta	15	66
Gradec, 26 avgusta	85	83
Tr«», 2 septembra 82	89
U»c, 2- septembra	78	49
41	39 43
56	64	24
84	62 85
65	27	70

vsake vrste se mornjo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej lahko vsaka tudi na manjša rana ra/.vije r zelo hudo, težko ozdravljivo rano. 40 let se jo i/.-kaz.-il" me ilno v'.-«t'n<» mazilo, tak- imen«\ai.<> praško domače mazilo kot ?an««ljivo sredstvo z a <»livi*/.o I o vzdrzuje rane riste, o vauije it>t. olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
m—— Razpošilja se vsak dan. ———— 1 pušira 70 vin. Proti predplačilu K 3 Ifi '0 pošljejo 4 pu-i> e. ali K 4 GO C, puši.- poštnine j ivsto na v.«ako postajo
avrKtro-ogiske monaihije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovnno varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ui. 203.
Zaloge t lekarnah A»»trci.<)i,'r»ke, r ljub-IJanl se a.'bi pri I<'k»nil, : (i 1'lrcoll, I'. . Trnkdrr.j, JI MarilrtacIiligeT, J M»jr.
431a 20 I!
Prihodnja številka »DOMOLJUBA4 Izide dne 21. septembra 1905.
Učenec I
se sprejme v trgovino z	;
mešanim blagom iz pošte-	!
ne hiše, ki je zmožen tudi	j nemškega jezika. 14891) (3)
Fr. nc P.t turški Novo Mesto.
(3 C
3 '7 -o i rt	-
u 2 " c A	"
r, ' E ti	3 ~ ^ rt .
■C -s £ N -s	£
N O M ™
a , <u
S " -c S .2	g
2 g- o
E y	'i
.SJ >
. c	n	tt.
„ r o	X	=
rt ^ • fj	rt	^
f- tt S	E	p.
Pozor Amenikanci
In vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih
J£3T
moških in ženskih oblek

domačega izdelka. Velika zaloga -sukna, obuval, staje, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.
278 D 24 13 Marija Rovšek, trg<M<a
Stanje hranilnih vlog: i nad 20 milijonov kron. A
Rezervni zaklad: nad 700.000 kron.
► V-. -
i V .
.m,
: • ■ ; jr.I
n
v r r p r r r ^ > f r
um mm

f p
V P « f p P
Mestna Milici ljiljaisla
v Prešernovih ulicah štev. 3
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trgu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne ln od 3 do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračuniia vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina liubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Daje varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in petom c. kr. poštne hranilnice. 1131 D 11-4 Posojuje se na zemljišča po 43/4°/0 na leto. '/. obrestmi vred pa plača vsžik dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
* t?- i'1 * ' ■
r r,r p r • * :
___ - ■ x ____-

X H
iJi Au
Si
Prave
tire
6 mescccv na po-skušnjo.
Nikelnasta ali jekl , sist.
Roskopf.....gld
Strapaz-Roskopf s plomb. „ /. dvojnim plaščem „ Zlato-Doublc (kak./lato) „ Prava srebrna z enojnim plaščem . . . „ Z dvojnim plaščem . „ S tremi močnimi plašč I „ Navedene ure r rellf-sllko Dev Marije, dalje državnim orlom, oračem in konjem 10 kr, več.
Stenska ura z godbo.
71 cm visoka, igra sama najlepše pesmi, valčke fn koračnice. . . . gld 6 —
Brez godbe.....„	4 —
Z bitjem........4 50
Z bitjem, podobnim zvo-
novim........5'—j
Nikelnaste buiilke . .	1 •—|
Z dvema zvoncema . . „	2 - j
Z godbo........4-25
Ure s kukavico . . . „	3 40
•■I "
Prava srebrna
remontoir-ura
c. kr. puncirana
za gospode dame In dečke.
Z enojnim plaščem . .	gld. 3 —
Z dvojnim „ . .	» 4 —
Z zlatimi robovi . .	„ 5* —
S 3 močnimi plaJči .	„ 6 —
14 kar. zlata . . . od	, 81—
14 kar. zlate verižice od	„	10-—
Srebrne verižice . od	.	—'90
Uhani in prstani v največji izberi po tovarniških cenah.
smeno jamstvo. Za neprimerno denar nazai. Razpošilja se le po povzetju. J
,,Pri veliki tovarni ur", Maks Bohnel, urar, Dnnaj IV., Margarethenntrasse 88.
5 4 Dobavitelj c. kr državnih uradnikov. Ustanovljena 1840. Zahtevajte moj velik cenik, s 1000 slikami zastonj in poštnine prosto 1422
I Iiihlinnn SBB __M__WŠm___M ®_.... IIllHIIniin ^

PrePskoJijo 3.	Pre^sioJfja 3.
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor: črne domače, lucern^ in rudeče detelje esparsete, velikanke ri.mene, rudeče in bete pese in korenje za kr no. Raznih semen graha, vseh vrst trav: ravnišnice, meša *e za suho in mokro zt mljo najboljša kf-maza živino in konje, lesensk i repa. vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskiij zeiišč in kmetijskih semen, po aizkih cenah.
Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno.	48i D 12-12
N N M
M
m

8§S§§§§§§§SŠS§§§§§§§§§§§§§SS§§§§§
§ Mfiftr
o Najboljša in najsigurnejša prilika za šiedenje!
oLjudska posojilnica
A1! °l 9 2 0
a sprejema hranilne vloge vsak delav f 1 H Z nik od S. ure zjutraj do 1 ure po *■ V poldan ter j h obrestuje po
brez kakega od bit ta. tako. da spremne vložnik od vsadh vloženih ICO K čistih A K 50 h na leto.
^ SUij« t 02 3t. ivtmitn 1904. K 11,095 75115 Danimi premet do 31. d«<abrt 1904 4c,l?3.22V34.
2 Hrjmlne knjiiict se sprejemajo kot gotoe Jenjr ne Ji bi se obrestovanje kaj prekinilo. Zi mlag-anje po poiti so poStnokrjnilmčne položnice u rjspolago.
4 D 12-9
O
o o o o o o o o o o o
O	Dr. Ivan Šusterii«,	Josip Šiška, knezoSkolijski kanceUr,	O
Q	predsednik.	podpredsednik.
A	Odborniki:	Q
a Anton Belec, p«we»tnik. pod:. in trgovec v st Vidu tu d Ljubljano, Josip Jarc, veleposestnik %J v Medvodah. Dr. Andrej Karlin, stolni iaaon.k v Liubl an:. Kirol Kauschegg, veleposestnik V 0 v Ljubljani. Matija Kolar, iupnik pri D M. v Polju. Ivan Kregar, svet. trg. in obrne ibor- \J a ajcs v Lu-lani. Frančišek Leskovic, ia.-<;bn_i a blatnik Ljudske p.,— .;:la:;e Ivan Pollak,
imar in posestnik v Ljubljani, Greg. Slibir, iupmk W
____OOOCCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
000000000000000000000000000000000
800 (
ooooooi
»OOOOOJ
IOOOOOOOOOO
Zahtevajte pri nakupu
1321 D 18 5
Schicht~ovo stedilno milo
Varstvena rcamia.
z znamko jelen.
Ono je
tt)fčo«o čisto lu brez vsake škodljive prjgoaj.
■	Pere izvrstno. =====
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da to imel vsak komad ime „SCHICHT* in varstveno, znamko JELEN".
bootv« ■« povsod!
JURIJ SCHICHT, Ustje. največja tovarna te Trste na evropski celini
»OOOOOOO
1980 D 24-1*
Nitke centi
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher & Ki
trgovina železnin ln kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Velika zaloga poIjede!skih stro->ev
in orodja.
Lepa priložnostno darila!
O
Krasna ianj» Mr" ? "'-I:ke kakor ..'j.ve. rilice. k-i^ obeske, pr. stane. up«, niče. ,pich
na ..iiičnejSo »latnino in srebrnino v nso-deraem secesijonistiinem slogu po aa z.j ^ cenah priporom p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, tilijalka m« Meet.
■•M trgu. 256 52 3«
Novi ceniki tudi po poill brezplačno.
Karlovarski
želodčni in prebavni prašek
1	m«t«». IMk>aib> zxtxm--a > -. i r.
«:#c *kn«. jo tlrmvn -«o f nf.irv.r- -ribija . "<r;«4ni preiti. krvaiteoa : karmrn. k:-k t t«. >4«-i. t^mci f t* kanj« 14 »m oka*a. kljVTmat«.	ia^i
!.uti e* roki Titrv.no pTOMkaiu • -
•r.a« i-ii-io, Pr.in.z* pisna i v* . lao.
( tmm : Ena ikaUfitm 9 kreni. fri Uit i fkatl. fr%ni
te do. t)« »n	lokarma pri aM«*4« ?
■•r vkiik^rfi 47. Dokn m u » rw»k lokarava; kjar ni za.of«. saj m -i a
ramo««	4S7L' . il
,A m • r l k a".
E. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna za
Ameriko -e
E ct
e
u
\) Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
(18-10) (na dvorišču.) 468 u „M t r I k a".
Denar si
prihranite
Kdor ribi dobro in ceno platneno in bombaževo blafo, naj piše dopis-
pri direktnem nakupu!
nico po cenik in viorce mojih izdelkov, v kile"™ se vsak lahko pre-
••"I K1" "VJIR-	»« »J««	r	.
priča s solidnosti mo|e kriinnske Ivrdke 40 m ostanid bla,{i /i postelj opravo, oksforl 11 srajce, cefir leke. perilo itd. franko za 16 K 60 vin Vsak ostani 1« 1 S m d.,lj; in se sme garant prati Poillj. prutl p«-tmIJ«. Veuffajaioce vzamem nazaj vsak čas
r«M.u.uie. Josip Neugebauer '^'.'i.!^
p. Sattel pri Novem mestu o. M Češko. 152« D J-*

775 D Zastopniki
FR. SEUNIG
Ljubljana
Dunajska cesta 31, zraven šrange. Vožnja samo 6 dni.
Vsakovrstna pojasnila glede vožnje, kakor tudi preskrbltev priporočilnih kart družbe „Sv. Rafaela" točno in brezplačno.
Pozor/ Citajl
Bolnemu zdravje /
Pozor! Citajl
Slabemu moč!

Pakra&ke kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse .strani sveta.
Pakra&ke kapljice: Delujejo izvrstno prt vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlino in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bole9ti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternico in madron zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juriiič, lekarnar v Pakracu it. 103, Slavonija. — Denar sc pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.	1421 I) 10—4
Cena ie sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleni&ic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleni&ic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekl. se ne razpošilja.
Slavonska xel i Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter delile izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako poštoi: 2 originalni steklenici 3 K 40 vj 4 originalne steklenice 5 K 80 v, 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Trosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
J. Mi\t lekarnar u Pakracu 103, Slauonlla.
>0 o
L
n
n
>o
Vzgojišče
za deklice (Internat) čč. šolskih sester v Rep-njab, p.Vodice,Gorenjsko se priporoča p n. slovenskim starišem. V hiši je ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih. Zdrava gorska lega. Šolsko leto se začne dne 15. septembra. Plačila 16 K mesečno. Oglasiti se je pri šolskih sestrah, Repnje. 16221)2-2
Radi pomanjkanja prostora proda se več
slamoreznic i i mlatilnic s s
en gepelj, m več drugih poljedelskih strojev za zelo nizko ceno.
A. Sušnik
trgovina s specerijo in že-leznino, Ljubljana, Zaloška 1340 D cesta. 6—5
Suhe jedilne
gobe
(Ia. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini v vrečah po 20—25 kg. A. Šmyra, Dunaj 17, Klterleinplatz 7. 133 i D 20—5
Učenec
za pekovski obrt se sprejme Ivan Vertačnik, Klo-rijanske ulice, Ljubljana. 1457 D 3-3
Učenca
sprejme takoj Anton Če-bul j, krojaški mojster na Jesenicah, Gor. 16161)3-2
Razpisuje se služba organista in cerkvenika
na Jančem pri Litiji.
Službo jc nastopiti s 1. oktobrom in se lahko združi s šolskim podučevanjem.
Župni urad Janče. 1754 1) 1-1
9)
Elegantno
ooo moderno Ma$o za obleke000
kupite ceno p"
GHener Moden-union"
Dunaj I., Schottenring 10.
Bogata zbirka vzorcev
vseh novosti boljših in cenejših vrst volnenega in modnega blaga, barhentov, flanel, baržunov, kotenine in platenine se dopošlje na zahtevo
brezplačno in poštnine prosto.
Ilustrirani krasni modni album kakor tudi
vzorci blaga za moške obleke zastonj
1753 D m »n franko.
UONDON 7 Pi\R3 W ROMA 2. VEN ■ VttCN
t' ,, v®, ..t* tm^tf&rSm v m

m^r.f*
Svarilo! Dektorja pl. Trnkoczy-ja
kranjski redilni prašek
za prašiče
je dobiti pristen le pod zakon. zaj. imenom
Mastin
Ponarejalei se zakonito kaznujejo.
Za pra&iče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino itd.
Svetovnoznano, najboljše, zdravo, dietetiško redilno sredstvo, se porablja kot dodatek h krmi jc prejelo tisoče zahvalnih pisem o dobrih redilnih vspehih in na razstavah v Londonu, 1'arizu, Rimu in na Dunaju gornje najvišje odlikovanje. 1963 D (10) Zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. I'o pošti 5 zavojev pod naslovom: lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Prekupci rabat.
2 D 12-9
OOOOOOOOOOOOOOi
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registr. Miruj a z leoaejeaia poroštvo«
v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogala Dalmatinove ulice •
obrestuje hranilne vloge po
411 0
|2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure od 8.-12. in od 3.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 120.878-15. — Varnost hranilnih vlog )e tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 7,024.717 89, stanje hranilnih vlog R 7,651.915 41.
Denarni promet K 32,039.761'84.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
iOOOOOOOOOOOOOi
Najboljše in najnovejših vrst ge-peljneinmotore, mlatilnice in slamoreznico, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču
Fran Zemana, Ljubljana
Poljanska cesta 24. 1778D 12-1
Prepričajte se!
Izjava.
tih jSO! Plite
—T-crr	. •frr j>
f.j:--*—pt> -J M	*	' i =•'- S1 ti t M: t/« ~
\ l )» * • i? f: .i - i "t ,; - i
i i- ■ :	Lil !• --t	Z : • I • .
j.ata	Ti'"
Fran Jenko
V	» T*i i i
Franc Stiglic.
iz z z l. L : *
;it»t
Ir^::-
1111 IMUi
2	ChiiLt
4:»2jar TU » -jmk. JU-
;	mm
Iščem :::
mlinarja.
Blaž Zab-et. -
»i • i r i	: n t
. rniu •
malo posčfivo
i C* U : - r-
r " * ^ ^ 'T
lit -md w ^
n i
b iiii,.
Čevlji K 2-60
I" -nt . t ' - ti	r J
rr	• C.-.	. t t(tn.*
r	«	: j.c .-c
,.?-.■ - »i."t.-	w
i*	u
»' ■	«'I. ■ C. t:».»
■« »r« .»ti/ i ct.1 Čet... »V f	■ f .*(•! lis.
« j..	;
• > ri - u . : i Lt-t-
Hraste
'MITI :.I : rn i . :! 11 Ct «<
'lili ■ ~ • i : - £ IT
V predilnici in tkalnico v
1« 1 i
se s?-e ne več e šfevilo delavk
*	hi nc d t'c za p'"a v dcbro plačo
i.i.i t	* Ji r
i	šitorts -I - --sat«,
i ar I- L n »fci — '» 'J* š:«
:{»	I £ t - - :	T.t "I *-
r«	saa«: ••».»s 1 rr:>:ivn :
-;i_XX!. t 'iT If S-i T t£T>I '.'i T'M i " *'=••- T»"
tiu >i s r.-Mi •• s.	t s* ~ir"t-	r -r .ari .a >t u u: t «
f- ;t rra ;.• ;.:«? 1 • r	rrt :- —	t:; a
*	:-j.r;-if.- rti £	"oa* ta-:	t-^ rt^ -r	j»:ct;	£ -
i ~:M	::.i»f r.iv.ri »™i .i
ia : B-i^tDt T jej i — _	s a s
?rais* Tn t i'-	.isa :•:.«» mu ji ■
r lir rr si::-«^ rsi-rai : --ti: : c
Franc Keber
in - _i :-fT»;: : : i ? II mnn
tajai asa - 2
it~r -	T ■ i --t i * . T.*	
' _ ^ * _	... - —. .	IE •
l : " i.-		
j."".' "	....... .	t»
B		t '
• t - i :		
	r. r	
; -t 'JL.V	: • i * tt	'C I .
tri -č«	: • i' a	;
v 1.. >
SlovenciT^
o domaČo trsooino
in Herodu jg m F^tafu
f Ijarm ^rsr.m m l
-ar sasproti loterij i
t.isr aiam ti«: ni>-i ■ -	m -
jf.TZp*	nar: a Ka&i ..rnal
Simr^r« rne f-ei tt-C 1.: a a -f
JSTS r 1-frr
rele nziiN črnk. =
Franc Stupica
' LJ-b'>-	Trez. e ce*ta I
..'•no f
; : t:i t^onc stroji w	r fcjca.
i i : n.ur: »n « trr.i.t« k;ti» r
—i • r—t	• :r ..i :>*_	tis
•da .--i.-^sr	.".fiszn- >:c:t .ta. n -ntn--
:	nncit a wxt.it Tt ii	rt :< <
a 'xri i: tar '••« amec *ra--:«t.r!t t>:c tašža«
tumt: t :t -.asfe. "f.iant šaoa. taur .rt.: Čra-.L sta,-, i — ! •: : t a n t tu -t »i i-e t :t~ crtn>c«rt€ rr < ti»i t
»»KniTe it tarmasU T ir* »aM
rtu j.* « CM.to::. zt.it.nr. ;,:crt n.nt i it"' a EigiiiiaT-: -oriat
' » nust: «r:i.ii a T>:wntanEt*it saaiu. : t -' a miAti-nt -jja: tuta s t* rm-
IČIit 7n,rit ; i
_ «Sj:«a siamtcrgaiiL niiaahat ceat ti--r
=HC_1.C . ,-_-n-r jr-ji a ir-MTtt a sui>t's—
« fjaci: : a Prapnipt a v;".; .--t. jn-t-
* Zi t+liZ\li
"ttiiitt. zi	razvez - it,-^
-Sč-t. jrt" a t -3:.'t :-stat a fa*> a izusti: -k > sitrt 11
u.e	y> tU *********	j« rt-ai«
D U—Ii*
n;troo t U.®pnrw:n uitar nmi: Jim-1'.
«	/ *ut vrvu4	* m
j Dr. Franc ks. Fočekl
Advokat
Z 4.
I
3 % L_-bljani na Starem Jt 30,
pisarno
i

; t i Š - t ■ - ■ ~ : • 1 :' i

Prav krasne
večna luč
: ia. '
Srce Jezusovo Srce Marije.
Si
i. '
nočna luč«
»-ia • r 1	t-"*4 l i nml. . u.' t.. ,1* t'-*- »'.1*
r".	» »•--
llllol )<-	»»,'t
I* }	H"
»lil
R. Flessij
1'^sa ! : ir&mfr f t l:-f: r-i : • i2.
Samo 6 dni!
Havre -Ne w-York
francoska prtkomorska družbi.
Li 1.» n.tn;u ("U mj
Bcel. Ptrrlz tn tim <? flrnerlKa
"tv.aie Itsli 3 rrujC. p.	-
t)	M I	1 sl*U
K I>. Š3IARDA t LJUBLJAKL, Dvsviki iS.
Popolno prepričanje,
rurn-i }i!SLn II tsao:
|. •*«» ».1® MnlL ,, fti»M LrSil .1 ' U -»l '-<-
iru.l IHMIIMI**!
»M F** »"	,
«.»• fci	"	1 ^'.J.ift
»imlM« l»i:i.it» » .r-' M ,i| vurn, »m »i	"
* <•• m.a na.	» i »"" (n,
».t !M « <H Iill	1 ~,,, J g
.1,1.1«.	1«
«1 .	»» •"'Ti
V TMlEJtKl »	2
. - r-iita.- ' ^'
»e? r s»_3i
Iku .ksl. n	arerL.;*
Tata	TH^-'