a
Tečaj I- Ljubljana, meseca oktobra	1873 (za maj). List 5.
<56^'	v ,.
Letna plača 1 for. 50 kr, v , r	J- Učitelji in liepremožni
Družtveniki dobivajo v	kmetovalci plačajo
list brezplačno.	- le po 75 kr.
Slovenska čebela.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
v
po Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg_ Opravila pri čebelnjaku meseca maja. — Cebeloredivne cveteče rastline meseca maja. — Čebelarstvo na Kranjskem. — Prošnja čebelarjev v Solnograškem zboru. — Misli o umnem prezimovanji čebel. — Skušnje umnega čebelarstva v Indiji. — Življenjepisne črtice. —
Opravila pri čebelnjaku meseca maja.
Prijaznega majnika kdo ga ne pozna! Tudi čebelar se ga naj bolj veseli. Do zdaj je imel s čebelami le trud in skrbi; meseca maja pride za-nj čas veselja in povračila, „čebele rojijo", kaki veseli glas za čebelarja I naj ima tudi delo, kakoršno si bodi, gotovo ga popusti, ter hiti k čebelnjaku, dasi je čebele rojiti že stokrat vidil.	t
Skrben čebelar pripravi vse potrebno že poprep, zlasti o zimskem času. da potem kar nemudoma postreže mladi rodovincijz lepim, prijaznim stanovanjem. Prav neredno je, če čebelar potem, ko že roj na veji visi, še le išče panja in druzega potrebnega orodja, kako še le napačno, če, je panj ves nesnažen, preprežen s pajčovino in drugim mrčesom. Da se marsikteri roj slabo ponaša, je dostikrat, le edino zanikrn čebelar sam kriv. Panj z močno dišečimi zelen-javami drgniti, kakor je tu in tam navada, ni poti;ebno; dovelj je, da je panj snažen in malo z medom namazan; pa — tudi br£z tega se čebme'radevselijo, da je le vse posnaženo. Izveden čebelar si pa tucli roje sam delfl. če vidi. da je potrebno iu mu sicer dobiček kaže. O deževnem vremenu je treba rojeni medu pokladati, da zarad glada ne oslabijo.	t '
Letos roji ponaturni in umetno narejeni čebelarjem niso dajali veliko veselja. Komaj se spominjamo, da bi bile matice toliko časa neoplodene, kakor letos. Naj bi ne bila zima tako lepa in topla, veliko panjev bi bilo do srede maja končanih. Dela z družtvenim panjem bomo drugikrat natančniši naznanili.
\ #
Cebeloredivne cveteče rastline meseca maja.
Drevje in grmovje: — češmin berberis vulgaris (med); divji kostanj — aesculus kippocastanuni (obnožje in voščeno smolo); bezeg (med); pažulek ali pinja —
pinus pinea (med); hoja ali jelka — pinus picea (med in mana); smereka — pinus abies (med in mana); javor — acer pseudo — platanus (med in mana); malina — rubus idaeus (med in obnožje); dob ali hrast — quaercus pedunculata i. dr. (obnožje in mana); razno ribezno grojzdiče in razno sadunosuo drevje, kakor meseca aprila.
Na polji in travnikih: Mnogo deteljnih plemen, kakor turška detelja, rudeča detelja in druge — esparsette, onobrychis sativa, inkaruat. trifolium in-carnatum (med in obnožje); krvavo korenje — geranium pratense (med); rumenkasta resedica — reseda luteola (med); travni nagel — statice elougata (med); divji žajbel salvia pratensis (med); ogeršica — brassica Napus in* brassica Kapa (oboja med in obnožje); kurja čevica, borovniCevje in druge, kakor meseca aprila.
Na vrtu: Navadni rožmarin — rosmarinus officinalis (med); sivka — thymus vulgaris (med); črna bil scropkularia vernalis) (med); medena (roža) cvetlica, tudi medosok (melianthus major (med); rumene vijolice, krer in druge kakor meseca aprila.*)
Čebelarstvo na Kranjskem.
(Poročilo trgovske zbornice).
Po spisih ljudskega popisa 1. 1869, je po Kranjskem '25.204 panjev čebel. Od tega jih spada na Ljubljano 203, na okraj Postojnski 2005, Kočevski 2559, Krški 3007, Kranjski 1931. Ljubljanske (okolice) 3028, Litijski 2035, Logaški 2194, Radolški 2853, Novomeški 1701, Kamniški 2148 in okraj Černomaljski 1509 panjev. Opomniti moramo, da zarad strahu in skrbi, da bi znal biti davk po-vikšan, ter ga tudi od čebel bilo odrajtovati treba, se je sem ter tje premalo povedalo; sploh se sine trditi, da v resnici je bilo gotovo 30% do 50% več panjev v deželi, kakor je bilo povedanih. Tudi je treba opomniti, da popis je bil 31. decembra končan, tedaj po celi deželi zadnje mesece leta, zato tudi čebelarji in popisovalci niso jemali ozira na roje, kterih je čez leto kakih 100—150%, celo do 200% pri vgoclnemu vremenu.
Da toraj pravično cenimo pridelek medii in voska, bo gotovo resničniši, če računimo na Kranjskem 55—65000 panjev. Ta račun se tudi boljši vjema s poročilom trg. zbornice 1. 1854, ko je bilo naznanjenih 100.000 panjev. Da je pa lahko mogoče zdaj manj panjev čebel na Kranjskem, ko 1. 1854, je iz tega razvidno, da je bilo zadnjih šest let sploh slabo vreme za čebelarstvo, in da se je ravno šest zadnjih let mnogo panjev živih čebel na vse kraje po našem cesarstvu, po Nemškem in še v druge dežele razpošiljalo, ter se zarad slabih letin ni moglo domestiti, kar se je nenavadno izvaževalo.
*) Naj bi kdo želel rastlinjek, zbirka stisnjenih ali prešanih, suhih cvetlic (herbarium) imeti in kupiti, mu družtveno vodstvo ga rado preskrbi. Posamezne cvetlice so po 7—9 kr.; več vkup: 50, 100, 150 cenejše.
Po poprečnetti računjenji da 60.000 panjev (a po 15 pfd. medü in voskd) blizo 7500 ctv. medü in 500 ctv. voska; tedaj (med po 20 gld. in vosek po 100 gld. 1 cent) blizo 200.000 gld.
Leta 1869 in 1870 sta bila za čebelarstvo posebno neugodna. V zimi 1. 1869 do 1870 je čebel pomrlo gotovo 25% do 35°/0 panjev. Leta 1871 je bilo sicer malo boljše, ter je čebelarje malo potolažilo, al zgube dveh let jim vendar ni povrnilo. Po tem takem je tudi cena medü poskočila od 16 gld. 1 cent na 21 in 22 gld. o jesenskem Ljubljanskem semnu.
Dobrota pridelka trpi veliko škodo zarad tukajšnega navadnega spravljanja. Malokdo namreč se potrudi, da bi ločil mlado, belo satovje od starega črnega; še celo jesenska zalega se ne iztrebi, ampak gre vse vkup v sod pre-kupca. Spoznati sicer moramo, da se tudi o tej reči na boljše obrača. Od kmetijske družbe v posvetovanje sklicani čebelarski zbor kaže dobre nasledke; tu in tam se je vpeljalo delovanje s premakljivimi satovniki.
Med in vosek se iz Kranjskega posebno izvažuje na Bavarsko, Avstri-jansko in Prusko Šlezijo; le škoda da tu ni belivcev voska.
Izvažujejo se tudi žive čebele iz Kranjskega; to kupčijo je zlasti vpeljal in pospeševal blagorodni g. baron Rothschütz v Smereku (p. Pösendorf). Prav išče se naša čebela zarad nagleda pomnoženja (rade namreč rojijo) in pohlev-nosti, in res jih naročujejo iz vseh dežel srednje Europe, celo tudi iz Batavije; v zadnjih letih se je v Dalmaciji Kranjska čebela vdomačila. Od 1. 1870 se tudi g. Langer žl. Podgoro izvaževanja in kupčevanja Kranjske čebele udeležuje.
Občenje Gorenskih in Dolenskih čebelarjev — prvi kupčujejo najbolj z roji in panjevi. drugi z voskom in meclom — pospešujeta dva semnja in sicer v Kranji in na Igu, kamor dostikrat, po 3000 panjev pripeljajo.
Poglavitna pogoja obilnega pridelka in napredovanja čebelarstva je delovanje s premakljivimi satovniki po navodu Dzierzonovem.
Kranjsko je resnično naj vgodniša dežela za čebelarstvo; naj bi se le čebelarji povsod delovanja po novejših skušnjah s premakljivimi satovniki poprijeli.
Prošnja čebelarjev v Solnograškem zboru.
(Konec).
Če c. kr. vlada po priporočilu vis. drž. zbora dovoli vstanoviti samosvojno službo čebelarskega poročevalca pri ministerstvu kmetijstva, bi bilo daljno pra-šanje za imenovanje okrajnih kantonskih in deželnih poročevalcev naglo rešeno; ker se samo po sebi razumi, da je treba vediti misli in skušnje okrajnih in deželnih izvedencev, če bi se hotlo ogniti nepotrebnih ali celo škodljivih postav. Na tako vižo, ali takem načinu bi se najložej nabiralo gradivo za nepogrešljivo statistiko. Kako pa iu v kaki razmeri naj bi se delovalo; kake dela naj bi se odločile posameznim poročevalcem, bodi nam dovoljeno le o kratkem tii omeniti:
Naprava čebelarskih šol, izglednjih čebelnjakov: poduk o čebelarstvu po izvedenih
*
čebelarjih (strokovojakih) pri vseh kmetijskih šolah, akademijah in napredovalnih učilnicah; obdarovanje ljudskih šol z Dzierzonskimi panjevi, ker kolj se čebelarstvo razlaga; nabira statističnega gradiva po učiteljih in družbah; podpiranje družb z državno enakomerno denarno pomočjo, ne pa da bi se le ta ali una družba bogato podpirala, na škodo drugim; uaprava čebelarnih muzej zlasti pri kmetijskih družbah po večjih mestih ali tudi pri kmetijskih podružnicah; dovoljenje iu pomuoženje sejmov za čebele, med in vosek; vstanovljenje potovalnih učiteljev nalašč za čebelarstvo; poduk in podpora, da se. obsejejo srenjske meje, pašniki in drugi dostikrat goli in nerodovitni kraji z semeni medunosnih zelišč; da se ob potih, ali potokih, cestah i. t. d. nasadijo z sadunosnim drevjem, z lipo, jesenom, leševjem in vrbovjem, ker tu ne dobivajo le čebelo svojo hrano, ampak je tako lesovje tudi za rabo marsikterih obrtnijskih reči.
K vsemu temu naj se skrbi za obilni poduk bodisi po dotičnih knjigah ali družbenih časopisih in zlasti za enako mero satnikov (za to nasvetujemo 91/« palcev, ali po novi meri 0.25 meter) in zadnjič za enojno, stanovitno postopanje v vseh naznanjenih rečeh, iu gotovo se bo v čebelarstvu pokazal nepričakovani napredek, kakor znabiti inalokje tako.
Za poglavitno nalogo države in postavodäjalstva pa stavimo še enkrat napravo deželne čebelarske šole. kjer naj bi se vsi učitelji podučevali, in kjer naj bi res strokovnjaki učili iu razjasnovali še toliko temnih reči v čebelarstvu (n. pr. o gnjili zalegi, o narejauji umetnega medu, o prezimovanji itd.). Stroški, ki bi za napravo kakih 20 do 25 tisuč, letni pa 4000 do 5000 gld. znašali, bi se dali nekoliko poravnati iu povrniti, če bi z učilnico bil sklenjen izgledni čebelnjak, in druge potrebne naprave, n. pr. izdelovanje panjev, umetnega medli, prodaja čebel in pridelkov. Če pomislimo, da se tudi drugi oddelki kmetijstva — včasih za občni blagor še manj potrebni — v Gorici svilarstvo (z letnimi stroški 6000 gld.), v Solnemgradu ribštvo, po drugod kmetijske, vinorejske naprave za poskušnjo z enakimi stroški podpirajo, tedaj upamo, da visoka zbornica naše prošnje za enako podporo ne bo zavrgla kakor neopravičeno ali nepotrebno. Tedaj stavi oddelek tukajšnjega čebelarskega zbora sledeče predloge:
„Visoka zbornica naj blagovoli priloženi postavni načrt. vis. c. kr. vladi podperaje predložiti;"
„Visoka zbornica naj blagovoli podperati prošnjo za stalnega poročevalca pri ministerstvu kmetijstva in dovoliti potrebne, neprevelike stroške;"
„Visoka zbornica naj blagovoli glasovati za čebelarno poskušnjo učilnico z izglednim čebelnjakom, ter dovoliti potrebne denarne pomoči."
Ne h: čebelarji Avstrijanski, ampak tudi vseh Nemških dežel zaupno pričakujejo toliko potreben začetek od visoke gosposke zbornice. Vsi upajo in prosijo, da bo visoka zbornica spoznajo potrebe in stiske malega kmetovalca blagovoljno posredovala in preskrbela napredek čebelarstva in temu potrebne pomoči, da neobrtniški mali posestnik pridobi obilniše prihodke, s kterimi Iii zamogel plačevati obilniše davke iu skrbeti za raznovrstne potrebe svoje družine-Ker je znano, kako se mali posestnik trudi in peha za vsakdanji živež iu pri
vsem trudu gre vsaki dan stotine malih posestev na kant; zato naj visoka zbornica blagovoli vslišati našo preponižno prošnjo, ter dovoliti pripomočke, da se saj nekaj tolikim nadlogam v okom pride.
V Solnemgradu 12. septembra 1872.
V imenu zbora čebelarjev oddelek: Dr. Dzierzon, V. Vogel, Schmid, Rothschütz, poročnik.
Misli o umnem prezimovanji čebel.
J. Schöbt, dopisovalec družtva.
(Konec).
Kadar toraj mokrotni deli iz medu izhlapijo, se med strdi, ker trdi deli na dno padejo. Kristalizaciji ali zledenenju bomo nasproti delali in jo po moči zabranili, če skrbimo, da imajo panjevi toplo-vlažno stanovanje čez zimo; zakaj če ima med obdajoči zrak sam zadostno vlažnost, jo iz medu ne bo na-se vlekel, tedaj med tudi ne bo kristaliziran, ostane toraj pripravna hrana za čebele.
Tega pa na noben način ne bomo dosegli, kakor le z umnim prezimovanjem: zavarvati moramo namreč naše panjeve tako proti zimski mrzloti, da ne bo zračni prepih skoz panj vlekel, ne od zunej. ne od znotraj. Da je vse to za prezimovanje škodljivo, se lahko prepričamo, če pazno pregledujemo satovje, ktero je bilo najbolj izpostavljeno zraku in mrzloti; skoraj vselej bomo našli, da je med strjen, kristaliziran. Zato naj se za prezimovanje vsaka špranja dobro zamaže, da od znotraj topli, vlažni zrak ne izpuhti, in potem z mervo ali mahom, najbolje, pa z pezdirjem dobro zapaži. — Prazno satovje naj se vun vzame, ter dilica, ali oknjice I>1 i že j do čebel pomakne; tako bo panj manjši, toplejši, tedaj tudi vlažniši. Tudi od znotraj — v panju — naj še špranje pri dilici, ali oknjicu zamašijo, šipice pa s slabejim predivom oblože, da se oknjice ue bo potilo. Tako bo imel panj od vseh strani enako toploto, ker zrak ne more nikdar vun, ne noter, kakor le pri žrelicu. ktero naj se pa tudi pomanjša.
Po taki naredbi postane panj kakor barometer ali gorkomer. Notranje panja je steklena cev, posodica je žrelice, čebele so živo srebro, prostor nad čebelami je brezzračna praznota, ktera z vnanjim zrakom ne sme nikoli v dotiki biti. Čebele morajo kakor živo srebro ravnotežje z vnanjim zrakom ohraniti; mrzlejše ko je zunaj, več si morajo čebele toplote delati znotraj, in nasproti toplejše ko je zunaj, toliko manj. Čebele so tako rekoč peč. ktera mraz odganja, in potrebno toploto dela, da med ne kristalizira.
Kdor čebele, tako prezimuje, mu bodo spomladi vedno dobro vreme kazale. Da bi se čisto nič medu ne strdilp, se tudi s tem ne odvrne, vendar pa se bo tako malo medli kristaliziralo, da čebelam ne bo uobeue škode. Pa ne bo po gorkoti vlažni zrak izhlapel? Ne. če se vse prav naredi; to bi se le takrat
zgodilo, ko bi notranji in vnanji zrak v dotiki bil, to pa ravno moramo zabrft-niti. Enakomerna gorkota čez zimo je tedaj najbolši pomoček pomanjkanje vode in žejo v panji odvrniti.
Še na nekaj opomnim, prepustim pa umnemu čebelarju, da sam prevdarja. kaki vtok, ali koliko moč bi zainoglo v našem oziru imeti. Vemo, da raztopline (v ločbinem ali kemiškem pomenu je gotovo tudi med raztoplina) dostikrat dolgo časo tekoče, raztopljene ostanejo, če so pri miru, kakor hitro se pa začnejo gibati in premikati, se tudi strdujejo, kristalizirajo. Guganje ali premikanje ima toliko moč stvari kristalizirati, da ne pošpesuje strdenja in kristaliziranja le pri tekočinah, ampak tudi samo po sebi trde reči kristalične dela. N. pr. dobro železo, ktero ne kaže ne najmanjšega znamnja kristalizacije, postano kristalično in krhko, če se večkrat naglo gugle in premika. Zakaj bi ne bilo tudi mogoče, da bi večkratno stresanje čebelnjaka ali panja kristaliziranje medu ne pospeševalo? Mnogokrt so čebelnjaki postavljeni blizo očitnih cest, ali kakega poda i. t. d.; se tudi sčasoma čebele, ktero najbolj pokoj ljubijo, vsega tega privadijo, ima taka lega vendar gotovo svoje napake. Gotovo je. da se čebele vselej najbolj počutijo, če imajo po zimi primerno gorkoto in — pokoj.
Poskušnje umnega čebelarstva v Indiji.
(Konec).
Ce tudi me je čebelarstvo še vedno zanimivalo, sem vendar zmoto kmalo spoznal in sladke nade zarad denarnega dobička so šle po vodi. Upal sem, da bodo čebelnjaki le kar vstajali po Indiških lepih vrtih in kakor na Angleškem lep dobiček donašali; al posebna lastnost Indiške čebele vniči vsako umno čebelarstvo. Ker sem pa čebel dosti na ponudbo imel, sem sklenil še enkrat poskusiti. Mislil sem prav močne panje dobiti, če bi mogel 3—4, ali celo 5—6 posamesnih oddelkev v en panj združiti. Dal sem lep, velik panj narediti. Neki mohamedan mi je dal oblast do vsili dreves vrta. kjer koli bom čebele zapazil, naj bi že bilo treba kako vejo odžagati, ali tudi celö drevö posekati. Neka dva drvarja sta mi prav dobro pomagala. Pri prvemu drevesu so bile čebele komaj pol čevlja od tal vseljene, tedaj lahko dobiti. Al ves trud je bil zastonj; kolikorkrat sem tudi čebele v svoj panj spravil, tolikokrat so ga tudi zapustile in v svoj brlog nazaj šle. Zapovem drevo čez sredo presekati in — o strah in groza! Prvo kar smo zagledali, je bila vkup zvita korajt-kača; kolikorkrat sem v votlino posegel, tolikokrat je prišla roka v dotilco s strupeno kačo. Še zdaj me groza spreleti, kolikorkrat se tega spominjam in takratnega pogleda na moje osupnjene, strmeče pomagače ne bom nikoli pozabil. Moj prijatelj mohamedan mi ni več dovolil v votline segat, dokler ne bom prepričan, da ni strupene zveri noter. Se ve da. sem mu trdno obljubil, tega ne več neprevidno storiti. Dvajset let pozneje srečam starčeka, ter sem ga zagotovil, da sem sklep zvesto dopolnil.
Šest ljudstev čebelnili sem vendar kmalo dobil, jim matice vzel in jih v en panj združil. Prava radost je bila delovanje velikanskega panja gledati in mojega veselja ne morem popisati, ko sem vidih kako se čebele in satovje od tedna do tedna množijo. Začelo me je pa skrbeti, kaj bo zarad vročine; storil sem, kolikor mogoče, da bi panj v hladu ostal. Zastonj je bilo vse; vročina je bila čedalje veča, sopara je povsod velike kaplje nastavljala. Žalostno gledam, ko je čedalje več trotov izletalo, kmalo so bile tudi zibelke za matice nastavljene. Ves trud je bil zastonj, — čez malo časa je panj po rojih polovico čebel zgubil. Vmoril sem staro matico, čebele so šle sicer nazaj v panj, al pomirile se niso. Drugi dan jih je šlo spet toliko vun. ter so mi v svojem srdu vdomačeno belo opico umorile, preden sem se take nevarnosti nadjal. Čez tri dni so tretjič rojile, ter šle čez hribe in doline — vidil jih nisem več. Tedaj sem obupal in vse čebelarstvo popustil; le vidil bi bil rad, kaj bo ostalo ljudstvo brez matice počelo in kako dolgo v panji vstalo. Vzel sem mu tedaj matico in pobral vse satovje.
Nekaj časa je bilo vse zbegano, kmalo pa so začele obuožje nositi, dasi ni bilo satovja. Obnožje je res tu in tam po tleh ležalo in čez šest dni najdem in začuden gledam jajčica po spodnji deski. Komaj sem verjel, ker vedil sem gotovo, da matice ni v panji. Sc ve da sem satovje, kolikor ga je bilo, skrbno preiskoval in po ljuknicah povsod jajčica našel, pa ne enega, kakor navadno matica leže, ampak po pet, šest celo tudi po dvanajst. Opazoval, preiskoval sem, ter vse poskušal, da bi skrivnost izvedil. In res sem se kmalo prepričal, da tudi navadne delavne čebele jajčica ležejo. Kako sem bil radoveden, kaj bo i/, tega, si je lahko- misliti. Kmalo sem zapazil male črvičke in nisem mogel dočakati, da bi živalice izlctele. ampak najlepšo zalego iztrgam in najdem po svoji misli popolno razvito čebelo. Čez kaka dva dni so izlezli mali črnikasti troti iz satovja. Prav zadovoljen sem bil s posknšnjo, ker popred neznane resnice sem bil prepričan — da tudi delavne čebele zalego ležejo. Sc ve da, panj je bil zgubljen, ker trotji ne donašajo hrane. Bes tudi mi kmalo sam les ostane, s tem so bile pa tudi končane vse poskušnje umno čebelarstvo v Indiji vpeljati in vstanoviti.
Toliko pisatelj iz Indije.
Veseli nas dopis iskrenega čebelarja, ker s tega zvemo, da so zvaven na-nadnih plemen, tudi še druga čebelua plemena v Indiji; lc miljujemo, da se mu ni posrečilo tam umne čebeloreje vpeljati. Marsikaj si je bil pa tudi sam kriv, ker je življenje čebel malo poznal, še toliko ne, kakor naši navadni čebelarji, kteri ne mara, da so se pri branji spisa večkrat posmejali. Tudi delovanja z premakljivim satovjem ni poznal, sicer bi bil lahko vedel, kako se panju pomaga, če nima matice, ali trotovna zalega pokonča. Tudi prigodek, da po zgubljeni matici delavne čebele jajčica ležejo in trote zgodijo, čebelarjem ni neznan, kakor pisatelj misli.
R. Je Dzierzon sadiko razumnega čebelarstva vsadil. Berlepš ji prilival.
v
črtice
Andrej Schmid.
da se je utrdila iu drevo postala, gotovo drevesa izmed vsili še živih čebelarjev ni 7. večo skrbljivostjo gojil, kakor Andrej Sclimid.
Rojen je bil Andrej 25. februarja 1816 v Grilnthal-u blizo Regensburg-a ua Bavarskem od kat. starišev. Topli solarni žarki premožnega, brezskrbnega življenja mu uiso svetili; njegov oče je imel malo kmetijstvo, ktero družini dostikrat ni potrebnega živeža dajalo, mnogokrat je manjkalo pri korunu soli! Prvi poduk v branji in pisanji je Andrej dobival v Irlbah-u od učitelja, kteri je oboje komaj za silo znal; desetletni deček je kmalo bolehnega učitelja na-domestoval. ter svoje součence brati in pisati učil. Rad je pri sveti maši stregel. učil se in uril v petji in celo tudi v orglanji, z besedo, Andrej je bil gola pridnost in delavnost. Zarad nepremožnosti staršev je bil prisiljen, jim povsod pomagati ; na polji, na podu in pri vsili kmetiških opravilih. Koliko se je mogel bojevati in prositi, preden je bilo mogoče vikši šole obiskovati, si pri takih okolišinah vsaki lahko sam misli.
Čez osem let trudapolnega učenja je postal uadomestovalni pomočnik učiteljskega semimšča v Eichstiidt-u. Tli se je prvič oženil s Karolino. ktera um je dvoje še živečih otrok porodila. Julijo in Emo. 1849 je postal drugi se-miniški učenik. Tri leta potem je umrla njegova prva* žena, ter se je v drugič oženil. Leta 1853 je po zaukazu ministerstva slovečega Liebig-a o kemiji poslušal. L. 1867 je bil seminiški predstojnik imenovan.
Leta 1870 je Bavarska vlada pripoznala delavnost Schmida. ter nalašč Se petega seminiškega učenika postavila, da l)i Sclimid več časa imel delati za povzdigo čebelarstva. Ravno iz tega vzroka mu je vlada dovolila, za leto se v pokoj podati in kakor ravno zvemo, v vedni pokoj, da bi za čebelarstvo več delati zamögel. Sploh moramo tli spoznati in povedati, da Bavarska vlada si povsod prizadeva, kakor nobena druga, čebelarstvo povzdigniti.
(Dalje prih.)
Iskrice.
„Kdor nima s:ij dvajset panjev s premakljivimi satovniki, naj se mu nikar nič ne vejjame". (ker nima zadostne skušnje) bar. Berlepš.
„Učite se najpred znanstvenega čebelarstva, če ne ostanete mojstri-skazo vse svoje življenje" (ker nevednež ne zna primerljejev skušnje presoditi) bar. Berlepš.
Boljši malo panjev imeti, pa močnih, kakor veliko, pa slabib, (ker le močni dajo kaj dobička, slabi nikoli nič, ali še cc!6 stroške.) Skušnja.
Družbeno naznanilo.
Kupec N. Svub v Altessingen, pošta Arnstein, je znajdel neko mazilo, ktero pri čebeluem piku bolečino tolaži, in otekljino prežene. Po skušnjah se je neki mazilo potrdilo in ker ne veljü več ko 7 kr., tedaj menda ne bo, kakor veči del, le vertoglavna dobičkarija.
Odgovorni vrednik Vatroslav Holz.	Izdavatelj „čebelarsko družtvo".
Tisk Blaznikov v Ljubljani.