SVOBODNA LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 5 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 24 de febrero - 24. februarja 2011 IZZIVI Mariborski odmevi ANDREJ FINK Pred skoraj dvema letoma je STA poročala o novinarski konferenci, ki jo je v Ljubljani imel benediktinec Anselm Grun. Govoril je o življenju, o vrednotah in o veri v luči krščanske duhovnosti. Razkril se je ne le kot avtor duhovne literature, temveč tudi kot ekonom opatije, v kateri živi. Globoko duhoven, a hkrati zelo konkreten človek, ki se ukvarja tudi s hišno upravo (kar sicer beseda ekonomija pomeni v grščini). Benediktinski ,,Ora et labora" (Moli in delaj) je sinteza človeka, pomenljiva za tistega, ki ga prava človečnost resnično zanima. Dejal je, da svetovna gospodarska kriza predstavlja izziv, da razvijemo novo asketsko kulturo ter skušamo opustiti pohlepnost in pritlehnost. Poudaril je pomen vrednot. Povedal je, da ga je veliko podjetij prosilo, da bi zanje pripravil seminarje o vrednotah. Kot je dejal, ,,so spoznali, da je življenje in delo brez vrednot tudi brez vrednosti". Po naključju mi je to poročilo prišlo spet v roke. Imel sem občutek, da to ni bilo povedano pred dvema letoma, temveč danes. Ne bi pa p. Grunu verjel, če bi mi rekel, da ga je veliko slovenskih podjetij prosilo, da bi jim govoril o vrednotah. Siromašno stanje glede teh kaže, da za vrednote pri njih ni prevelikega zanimanja. Pohlep pa je očiten in se kaže v najrazličnejših povezavah denarja in politične oblasti. Grunovo razmišljanje je tako še vedno izziv za sedanji slovenski trenutek, ko se moramo vprašati, kakšna družba hočemo biti. Ob kaotičnem stanju v državi je treba ohraniti zdravega duha. Najslabše bi bilo, če bi nas začel navdajati občutek tesnobe. P. Grun je dejal, da je zdrava duhovnost pogoj za zdrav odnos do sebe in do drugih. Ob tem pa je nujno, da v bistvenem ohranjamo in gojimo enotnost. Te seveda ne more biti, če ni resničnih skupnih vrednot. Proslavljanja nekaterih dogodkov iz preteklosti ne morejo združevati, posebno če so ideološko prikrojena. Navduševanje za prihodnost ne more temeljiti na popačeni zgodovini, pa četudi jo ponavlja stari in sivolasi ,,oče" slovenskega naroda v Dražgošah, ki se ob kaosu, ki ga priznava, očitno ponuja, da bi ga sprejeli za čud(ež)nega mesijo, ki naj bi rehabilitiral politiko in ,,rešil", kar so njegovi mlajši bratje po barvi zavozili. Izzivom bomo kos le z resnico, poštenostjo in kakovostjo. Nepoštenost v politiki, v gospodarstvu, v poslovanju, čemur smo zdaj priče, je najboljše jamstvo za še globljo krizo. Če ne bo bistvenih zasukov, bodo izzivi še večji. (Po Družini) Naša Tina je zlata Znova smo se Slovenci povzpeli na svetovni vrh, to pot v smučanju. To je napolnilo z veseljem in ponosom tudi Slovence v Argentini. Novica se sicer ni pojavila v tukajšnjih časopisih, a dovolj močno je krožila po internetu, da smo jo zlahka zasledili. Najboljša slovenska smučarka Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu osvojila zlato medaljo v veleslalomu. Mazejeva, ki je vodila že po prvi vožnji, je na koncu za devet stotink premagala Italijanko Federico Brignone, tretja je bila Francozinja Tessa Worley. „Sanjala sem zlato kolajno, upala tudi, vendar to ni dovolj, želja nihče ne uslisi, treba je bilo dobro smučati in končno mi je uspelo. Želja je bila zelo velika, toda daleč od tega, da je bilo to lahko doseči. Himno sem doživljala zelo čustveno," je spremljanje dviganja slovenske troboj-nice in prvega igranja Zd-ravljice v njeno čast po osvojenem zlatu opisala Mazejeva, najboljša slovenska športnica lanskega leta. Tini so na ljubljanskem Prešernovem trgu pripravili veličasten sprejem. Kot poseben gost se ji je na odru pridružil tudi novi in stari svetovni boksarski prvak Dejan Zavec, nekaj glasbenih komadov pa je odigrala skupina Sidharta. Po potresih, ki jih je katoliška javnost doživela ob finančnem problemu škofije Maribor, se vodovje počasi umirja. Novi nadškof msgr. Marjan Turnšek je že v prvem sporočilu škofiji zatrdil, da ,,želim kot prvi korak v svoji novi službi izreči iskreno opravičilo vsem malim delničarjem in vsem drugim, ki se ob trenutnem dogajanju čutite oškodovani in prizadeti. Čeprav mariborska nadškofija ni v sistemu Zvonov neposredno upravljala z imetjem, ne svojim ne drugih, se vendar čuti moralno soodgovorno," je poudaril in dodal, da prevzema odgovornost in želi s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev. Medtem prihajajo na dan nekatere potankosti, kot na primer težave s prenovo dvorca Betnava. Mariborska nadškofija se je odzvala na poročanje medijev o domnevnih nepravilnostih pri pridobivanju skoraj dveh milijonov evrov evropskih sredstev v ta namen. Prepričani so, da sta gospodarska uprava nadškofije in družba Betnava „žrtvi nekorektnega poslovnega odnosa družbe Vegrad", ki naj bi prenovilo dvorec. Vegrad je grad- beno podjetje, ki je pod neodgovornim vodstvom Hilde Tovšak prišlo na rob prepada in oškodovalo tudi na stotine delavcev. Vodstvo Vegrada je Betnavi, po trditvah Nadškofije Maribor, nenehno obljubljalo intenzivno nadaljevanje z investicijo, vendar se to ni zgodilo. ,,Na ta način sta postali Betnava d.o.o. in posledično nadškofija žrtev neposlovnega odnosa projektnega partnerja oz. izvajalca gradbenih del, kar smo navedli tudi v skupni kazenski ovadbi zoper Vegrad in odgovorne osebe." Ob celotni aferi je Svet katoliških laikov podal sledečo izjavo: ,,Po razglasitvi insolventnosti finančnih stebrov Nadškofije Maribor Svet katoliških laikov Slovenije izraža zaskrbljenost. Očitkom o naivnosti, nepremišljenosti in nemoralnosti pri vodenju nekaterih podjetij, ki jih je neposredno ali posredno upravljala mariborska nadškofija, se ni mogoče izogniti. Izjava Slovenske škofovske konference, ki odločno in jasno analizira nastale razmere, krepi naše pričakovanje, da bodo odgovorni, tako člani uprav in nadzornih svetov omenjenih podjetij kot vodstvo mariborske nadškofije, prevzeli odgovornost za nastalo situacijo. Nedvomno je priznanje storjenih napak, njihovo iskreno obžalovanje in obsodba prvi korak k povrnitvi zaupanja. Potrebno je zagotoviti gospodarjenje Cerkve, ki bo izhajalo neposredno iz njenih zmožnosti in potreb pri opravljanju svojega poslanstva. Besede evangelista Mateja, ne oskrbujte se ne z zlatom, ne s srebrom, ne z bakrom v pasovih, ne s popotno torbo, ne z dvema suknjama, ne s sandali, ne s palico, kajti delavec je vreden svojega plačila, ki so prevzele svetega Frančiška, morejo in morajo tudi danes prevzeti naša srca. Pater Lojze Cvikl, ki v tem času nosi veliko breme reševanja mariborske nadškofije, je nedavno dejal, da je bila Cerkev najmočnejša takrat, ko je živela in oznanjala evangelij v vsej preprostosti in iskrenosti. Želimo si, da bi nas te besede vzpodbudile k zaupanju v cerkveno občestvo in nam postale vodilo oznanjevanja evangelija." Ministra s Korošci Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in zunanji minister Samuel Žbogar sta se v petek, 18. februarja 2011 v Ljubljani srečala s predsedniki treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Le-te so na srečanju zastopali Marjan Sturm - predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Valentin Inzko -predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Bernard Sadovnik - predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Na srečanju so bili prisotni še državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih, veleposlanik RS na Dunaju Aleksander Geržina ter generalna konzulka RS v Celovcu Dragica Urtelj. Predstavniki slovenske manjšine na Koroškem so ministroma predstavili stališča, ki jih zastopajo v pogajanjih z avstrijsko vlado o reševanju odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino v Avstriji. V začetku meseca februarja, natančneje 3. februarja 2011, so se namreč v Celovcu začeli pogovori med predstavniki koroških Slovencev na eni strani in koroškim deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem ter avstrijskim državnim sekretarjem Josefom Ostermayerjem na drugi strani. S temi pogajanji želita obe strani doseči dogovor, ki bi dokončno rešil položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Pri tem pa ne gre le za vprašanje postavitve dvojezičnih krajevnih napisov. Veliko pomembnejše je reševanje ostalih odprtih vprašanj, ki so ključnega pomena za obstoj in razvoj slovenske manjšine v Avstriji. Ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti, so predstavniki slovenske manjšine zajeli v tako imenovanem svežnju ukrepov, ki so ga že predali avstrijski strani v začetku februarja. Ti ukrepi se nanašajo na izboljšanje kakovosti pouka slovenskega jezika v vrtcih in šolah, na zagotavljanje rabe slovenskega jezika na sodiščih, v javni upravi in v različnih ustanovah (npr. skrbi za ostarele), za ureditev stabilnega financiranja manjšinskih medijev in za ustrezno financiranje delovanja organizacij slovenske manjšine na kulturnem, športnem in izobraževalnem področju. Glede na to, da je v zadnjih dneh v medijih najbolj v ospredju vprašanje števila dvojezičnih krajevnih tabel, so predstavniki manjšine ministroma Žekšu in Žbogarju zagotovili svojo pripravljenost za sodelovanje z avstrijsko vlado. Hkrati so poudarili, da na takšno rešitev čakajo že več desetletij, vendar je to le ena izmed odprtih tem. Tudi na pravice, ki so sedaj vključene v zgoraj omenjenem svežnju ukrepov, manjšina čaka že enako dolgo. Zato minister Žekš podpira usklajeno delovanje predsednikov treh krovnih organizacij koroških Slovencev in je prepričan, da bodo le-ti uspeli najti ustrezno rešitev. (Fotografiji: Ministrstvo za zunanje zadeve RS) Iz Guantanama v Slovenijo O morebitnem bivanju jetnikov iz Guantanama bo odločala vlada, dobili pa bodo lahko začasno bivanje za največ pet let, piše v predlogu zakona o tujcih, ki ga vlada včeraj še ni potrdila. Predsednik vlade Borut Pahor je pretekli četrtek 17. 2. po seji vlade dejal, da so sprejemanje zakona prekinili, ker je ostalo odprto vprašanje pridobivanja biome-tričnih podatkov. Del zakona, ki bo omogočil sprejem zapornikov iz Guantanama, pa bo po Pahorjevi napovedi ostal nespremenjen. Predlog zakona določa, da lahko tujec dobi dovoljenje za začasno bivanje, če je to ,,v interesu Republike Slovenije". Predlog poda ministrstvo ali kakšen kateri drug državni organ, ki mora ,,utemeljiti obstoj interesa in priložiti dokazila, da ima tujec zadostna sredstva za preživljanje in ustrezno zdravstveno zavarovanje". Na podlagi sklepa vlade bo postopek izdaje dovoljenja za začasno prebivanje uvedlo notranje ministrstvo in ne upravna enota, kot je običajno. Stran 2 24. februarja 2011 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI (Od našega dopisnika) 15. februarja je preteklo 30 let od smrti dr. Valentina Meršola. V spomin nanj je letos na isti dan bila darovana masa v kapeli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Zdravnik dr. Valentin Meršol je z vestnim opravljanjem svojega poklica rešil ali podaljšal marsikatero življenje ljudem, ki so se zatekli po njegovo pomoč tako v Sloveniji kot kasneje v Clevelandu, kjer se je po drugi svetovni vojni naselil. Več tisoč življenj pa je rešil beguncem, ki so se maja 1945 pred komunističnim nasiljem v Sloveniji zatekli v varstvo zavezniških sil in se zasilno nastanili na Vetrinjskem polju. Ko je dokončno postalo jasno, da so britanske zavezniške sile z zvijačo odpeljale z Vetrinja slovenske domobrance in druge protikomunistične borce ter jih predale jugoslovanskim komunistom, se je zvedelo, da nameravajo narediti tako tudi s tisoči civilistov, ki so se „za nekaj dni" umaknili iz Slovenije. Takrat je dr. Valentin Meršol napel vse svoje sile in prepričeval britanske oficirje in poveljnike, naj prekličejo ukaz. Pri tem mu je bilo v korist izredno znanje angleščine in poznanje anglosaksonskega značaja. Njegovi napori so bili uspešni in britansko zavezniško poveljstvo je odločilo, da bodo vrnili v Slovenijo le tiste, ki se bodo za to odločili po svoji volji. S tem je omogočil, da so v naslednjih desetletjih zaživele aktivne slo- 30 let smrti dr. Valentina Meršola TONE MIZERIT venske skupnosti, Slovenija v svetu, kjer se slovenska beseda, pesem, narodna zavest in kultura gojijo iz roda v rod. V spomin nanj je ga. Anica Moder zaprosila, da bi se darovala maša v kapeli Zavoda sv. Stanislava, kjer je dr. Meršol maturiral in sicer v skupini prvih maturantov leta 1913. Njena prošnja je naletela na dobrohoten odmev pri direktorju zavoda dr. Romana Globokarja, ki je poskrbel, da so se maše udeležili tudi mnogi dijaki, ki med tednom prebivajo v dijaškem domu. Pa ne samo to: sodelovali so s petjem, branjem beril, prošenj in nagovori pred raznimi de i maše. V okviru mogočnega mozaika p. Rupnika so v spremstvu številnih ministrantov pristopili k oltarju dr. Globokar, provincial slovenskih laza-ristov Pavle Novak CM in domski kaplan Gregor Celestina. Dr. Globo-kar je pozdravil navzoče, ki so z dijaki napolnili kapelo, predvsem pa našega Pavleta Novaka, katerega — je dejal — zelo verjetno ne bi bilo pri tej maši, če ne bi dr. Meršol tako uspešno interveniral v prid civilistom, med katerimi sta bila tudi Pavletova starša. Na umestitvi kipa dr. Meršola leta 2004 v atriju, ki nosi njegovo ime, je dr. Mate Roesmann med drugim rekel: ,,V Vetrinju je bil dr. Meršol pravi mož na pravem mestu. Takih mož in takih žena potrebuje danes Slovenija, v teh silnih prelomnih časih, ko se še ni otresla stereotipne miselnosti, stereotipnih navad in vedenja iz ne še preminule dobe komunističnega totalitarizma." Podobno je dr. Globokar v uvodu v mašo položil dijakom v srce misel, da v časih, ko se zdi, da se ne da nič narediti, da od posameznika ni nič odvisno, je dr. Valentin Meršol zgled vsem nam, kako pomemben je pogum ene same osebe in je od njega odvisno življenje tisočih ljudi. Želel je, da bi bila ta maša v zahvalo Bogu za dr. Meršola, obenem pa vzpodbuda vsem navzočim, da bi resno vzeli svoje talente in darove, da bi znali videti znamenja, ki nam jih pošilja Bog in da bi znali svoje moči uporabiti za dobro našim ljudem. Pri obhajilu je zapel basbaritonist Marko Fink ob orgelski spremljavi Klemna Karlina, po maši pa je bila povabljena k mikrofonu ga. Majda Starman iz Spittala. Ona je ena izmed tistih — danes že precej redkih — preživelih, ki jim je posredovanje dr. Meršola podaljšalo življenje. Takrat je bila še otrok in se dogodkov v Vetrinju ni zavedala, marsikaj pa je lahko povedala o dr. Meršolu iz časov, ko so begunci bili premeščeni v taborišča, najprej v Peggez, nato v Spittal, kjer je bil vedno blizu britanskega vodstva, obenem pa skrbel za razne potrebe taboriščnikov. Na predlog kaplana Celestine je kot zaključek slovesnosti močno za-donela pesem Marija skoz' življenje, prisotni pa so se v preddverju kapele še kar nekaj časa zadržali v pogovoru. GB 18 let Slovenske škofovske konference 19. februarja je poteklo osemnajst let samostojne Slovenske škofovske konference. Ustanovljena je bila leta 1993. Škofovska konferenca je zbor škofov kakega naroda ali določenega ozemlja, ki v medsebojni edinosti in hierarhični povezanosti z rimskim papežem ter v skladu z Zakonikom cerkvenega prava, statutom in drugimi pravnimi normami izvršuje nekatere naloge v blagor vernikov na ozemlju lastne škofovske konference. Škofovska konferenca je v svojem delovanju samostojna na področjih, ki jih določa Sveti sedež in so kulturno pogojeni. Po statutu so člani Slovenske škofovske konference vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo, medtem ko apostolski nuncij (odposlanec rimskega papeža) ni njen član. Slovenska škofovska konferenca šteje enajst članov, ki so: • ordinariji oz. krajevni škofje: ljubljanski nadškof metropolit ter predsednik SŠK msgr. dr. Anton Stres, mariborski nadškof metropolit ter podpredsednik SŠK msgr. dr. Marjan Turnšek, novomeški škof msgr. Andrej Glavan, celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, koprski škof msgr. Metod Pirih in murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf; • pomožna škofa: koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak in ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik; • upokojeni (nad)škofje: upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Franc Kramberger, upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej in upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Generalni tajnik SŠK je dr. Andrej Saje. Upokojeni škofje, ki v okviru škofovske konference niso odgovorni za posebno področje, nimajo odločujočega glasu, lahko pa so povabljeni na plenarna zasedanja. Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika (podpredsednika) ter generalnega tajnika. Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993—1997), drugi pa ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode, (1997—2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran, peti pa je od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Statut ureja naravo in namene škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo njeno učinkovitejše delovanje. Statut SŠK je bil prvič dopolnjen 3. septembra 1999, drugič pa 8. septembra 2010. Ni važna, kakšna je realnost, važno je, kakšno jo vidimo. Takšno je zadržanje vlade spričo vseh različnih problemov, ki dandanes tarejo argentinskega prebivalca. Koliko časa bo še mogoče, da kirchneri-zem predstavlja rožnato sliko tam, kjer je preveč teme, pa je vprašanje. Véliki umetnik. Seveda govorimo o državnem tajniku za notranjo trgovino. Razvpiti Guillermo Moreno je dosegel čudo, da po ugotovitvah vladnega zavoda za statistike (INDEC) inflacija v Argentini dosega 10%, medtem ko jo vse privatne ustanove postavljajo nad 20 in celo nad 25%. To stanje se vleče že kar nekaj let. Vlada je posegla v Zavod januarja 2007 in od takrat je tam Moreno absoluten gospodar. INDEC doživlja kritike strokovnjakov in opozicije. Vsak novi gospodarski minister je napovedal, da bo napravil red - še vedno čakamo. Sedanji Amado Boudou je poklical na pomoč rektorje univerz, sedaj pa jih niti noče sprejeti, da bi se pogovorili o kritičnem poročilu univerzitetnih strokovnjakov. Tudi posebna delegacija Mednarodnega denarnega sklada (FMI) je preučevala to stanje. Vlada vztrajno molči in Moreno odloča dalje. Sedaj pa je storil še korak naprej: pozval je privatne ustanove javnega mnenja, naj pisno obrazložijo, kako računajo inflacijo, tako različno od uradne. Nato jim je zagrozil s kaznimi in globami, če bodo še naprej „zavajale javnost" s svojimi številkami. Nič pa ta gospod ne omenja provincijskih statističnih zavodov, ki v mnogih primerih objavljajo še hujše razlike. V zadnjih 12 mesecih, ko je INDEC izračunal, da so cene poskočile za 10,3%, so v provinci Chaco zabeležili porast cen v višini 26,1%, v Jujuy pa kar 32,9%. Medtem ko se Moreno kot Pilat sprašuje, kaj je resnica, jo mi vsi krvavo doživljamo v naših žepih. Jezni možje. Provinca Buenos Aires je največje in odločilno volilno okrožje. Sama predstavlja dobro tretjino argentinskega volilnega telesa. Ni torej čudno, da je zmaga v tem okrožju glavna skrb vladnih strategov. A vedno bolj jasno postaja, da kot je opozicija nezmožna enotnega nastopa, tudi vlada nima jasne strategije. Vladi ni toliko nevarna opozicija, kot fundamentalisti v njenih vrstah. Na oltar zmage gospe Cristine so pripravljeni žrtvovati vse, tudi guvernerje in župane. S tem pa dosegajo nasprotne učinke. Tako so nastale liste ,,co-lectoras", ki smo jih opisali v prejšnji številki. Pravzaprav so po novem zakonu prepovedane, a ker nekaj točk zakona še ni regla- mentiranih, se lahko marsikaj spremeni. Prejšnji teden je bilo najprej slavje v provincijski prestolnici La Plata, ko so uradno otvorili novo igrišče. Gospa Cristi-na in guverner Scioli sta se prijazno smehljala, a v ozadju je gorelo. Prisotni so bili vsi župani Velikega Buenos Airesa, jezni možje, ki rohnijo zaradi možnosti dodatnih kandidatur. Nekaj dni za tem so se ponovno zbrali na zasedanju stranke v Sierra de los Padres, kjer jih je v sindikalnem počivališču gostil začasni predsednik okrajnega pero-nizma in glavni tajnik CGT Hugo Moyano. Pripravljali so načrte za prihodnjo kampanjo, čeprav še ni nobenega imena kandidatov. Mirno so govorili in se prijazno razšli, a nihče ni niti omenil ,,zbirnih cest". Tudi tukaj rišejo enotnost, ki je nikjer ni. So številke zanesljive? Glede imen možnih kandidatov je še vse v zraku. Vendar ustanove za raziskavo javnega mnenja objavljajo številke, ki niso nič pomirljive, ne za ene, ne za druge. Gospa predsednica, ki je v januarju beležila 29% namena glasov, je februarja padla na 27%. A najbližji možni tekmec (Al-fonsín), dosega komaj 6%. Razlika je porazna, a gospe Cristini ne služi, če ne doseže zahtevanih 40%, da bi zmagala v prvem krogu. Osem mesecev je še do volitev in vlada je namenjena, da kakorkoli zbere skupaj to veliko razliko. Nastopanje je kar kruto: medtem ko imajo stranke prepovedano najemati televizijske propagande, je vlada stalno prisotna preko svojih TV kanalov, radijskih postaj in seveda ob vsem prenašanju nogometnih tekem. Še sedanje prvenstvo se imenuje Nestor Kirchner, da se ime bivšega predsednika ponavlja do onemoglosti. Prav tako je vsa vladna propaganda izključno usmerjena v čast in slavo predsednice. To je pač neenaka borba opozicijskih strank proti vsemogočni vladi. V propagandni namen se tudi pripravljajo okrajne volitve v raznih provincah. Kar po vrsti jih bodo kirchneris-tični guvernerji izvedli tam, kjer jim je zmaga zagotovljena. Volitve bodo 13. marca v Catamarci; teden za tem v provinci Chubut; 10. aprila v Salti; 29. maja v Misiones in Ognjeni zemlji. In še in še. Koliko bo to pripomoglo k propagandi, koliko pa škodilo pri glasovanju za predsednico ni popolnoma jasno. 13 odstotkov, ki danes gospo loči od zaželenih 40 procentov je ogromno. In ljudska nejevolja spričo težkih vsakdanjih problemov, kot so draginja in predvsem pomanjkanje varnosti, je nevaren dejavnik. A sedanje številke so precej dvomljive. Resne bodo šele, ko bodo znana vsa imena. SLOVENCI V ARGENTINI SEMINAR UČITELJIC IN UČITELJEV (2) Iz Trsta v Ljubljano V torek, 25. januarja, smo se zgodaj zjutraj odjavili iz hotela in imeli popotovanje po tržaškem Krasu. Najprej nam je celodnevni vodič razkazal Trst, nekdanje največje slovensko mesto z največ prebivalcev. Naredili smo prijeten sprehod po sristanišču, hodili mimo bogatih stavb, nekoč požganega slovenskega Narodnega doma, mogočnih trgov ter cerkva. Na trgu Oberdan smo se z glavnega postajališča odpeljali do mesta Opčine s starodavnim Openskim tramvajem, ki obratuje že od leta 1902. Med vzpenjanjem, ki ni najbolj priporočljivo za vrtoglavce, smo občudovali čudovit razgled na Tržaški zaliv. Že nas je čakaj avtobus, s katerim smo prestopili na slovensko stran na turistično kmetijo, kjer so nam domačini postregli s Zaključek v Ljubljani kraškim kosilom in z degustacijo vina ter sušilnice pršuta v stari vinski kleti. Pot po zamejstvu je nadaljevala v slovenski vasi Bazovica. Obiskali smo naravoslovni didaktični center, zatem pa nas je domačin spremljal do spominskega obeležja, ki simbolizira upor Slovencev proti fašizmu. Zadnja točka našega izleta je bil ogled gradu Miramar, ki ga je dal zgraditi nadvojvoda Maksimiljan Habsburški sredi 19. stoletja (1856 in 1860). Proti večeru smo se namestili v slovenski prestolnici, v City Hotelu. Naslednje jutro nas je najprej v sejni sobi pozdravil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš. Nato smo prisluhnili predstavitvi didaktičnega gradiva za pouk slovenščine kot drugega/tujega jezika, na katerega se najbolj spozna gospa Mihaela Knez. Šlo je za nov pripomoček, Slika jezika, ki obsega 1882 besednih in slikovnih kartic, razporejene v 18 sklopov. Udeleženci smo prejeli omenjeno gradivo, s katerim bo pouk bolj sproščujoč pa vendar učinkovitejše potekal. Dve udeleženki sta se ^medtem udeležili hospitacije na Škofijski gimnaziji Šentvid, kjer sta prejeli učno gradivo za verouk. Popoldan nam je ena od avtoric učbenika Poigrajmo se slovensko, Tatjana Vučajnk, pokazala, kako lahko prilagodimo razne enote specifični skupini učencev. O bralni znački in leposlovju nam je predavala mag. Tilka Jamnik. V četrtek, 27. januarja, smo se z vlakom odpeljali v Celje, kjer smo si ogledali interaktivno razstavo arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo pod vodstvom njunih avtoric in še Muzej novejše zgodovine Celje. Po kosilu smo izkoristili prosti čas za sprehod po prijetnem mestu. Komaj smo se vrnili v hotel, že smo sedeli na sedežih največje gledališke dvorane v Ljubljani. Oddahnili smo si ob premieri gledališke predstave Rusalka, opera Antonína Dvo0áka, v Cankarjevem domu. Zadnje jutro smo posvetili skupaj z Dragico Motik in Suzano Martinez eval-vaciji seminarja. Prišli smo do zaključka, da smo pridobili ogromno znanja in novih idej, s katerimi bomo lažje delali s svojimi učenci. Naenkrat se je konferenčna dvorana napolnila s tovrstnimi gosti. Pred njimi smo nastopili z recitacijo in pesmimi. Sprehod po Trstu Sledila je tiskovna konferenca, na kateri so spregovorili Boris Jesih, državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Roman Gruden v imenu Ministrstva za šolstvo in Brigita Rupar z Zavoda za šolstvo. Nato so razni novinarji snemali in izvedli pogovore z udeleženci za svoje televizijske in radijske oddaje. Prisotni na sklepni prireditvi so spoznali delovanje zadnjih let v sobotnih šolah v prekomorskih državah preko najnovejših brošur, dvd-jev, fotografij, ki smo jih udeleženci seminarja razstavili. Za doseženo delo med seminarjem in med poukom slovenščine v daljnih deželah smo nazdravili pri kosilu. SP (Konec prihodnjič) Vodstvo: Melita Steiner, Dragica Motik in Suzana Martinez t Dr. Branko Rozman V prejšnji številki smo objavili sporočilo o smrti dr. Branka Rozmana in opisali njegov pogreb. Lepo je, da se vsaj na kratko spomnimo njegovega življenja, saj je veliko delal tudi med nami v Argentini. Pokojni je bil rojen 31. Marca v Bohinjski Bistrici, vendar je večino otroštva preživel v Ljubljani, kamor se je družina preselila. Po končani osnovni^šoli je klasično gimnazijo obi9skoval v Škofovih zavodih in jo, kljub vojni in revoluciji, tudi uspešno končal. Pridružil se je slovenskim domobrancem in se po končani vojni in zmagi revolucije umaknil na Koroško. Od tam je skupaj z drugimi bogoslovci in profesorji teološke fakultete nadaljeval pot v Italijo-Teologijo je začel študirati v Italiji, nadaljeval pa v Argentini, kjer^je bil leta 1952 posvečen v duhovnika. Študij je končal z doktoratom iz teologije. V slovenskem semenišču v Adrogueju je bil vzgojitelj, prefekt deškega zavoda in nekaj časa tudi predavatelj. Leta 1965 se je iz Argentine vrnil v Evropo in postal izseljenski duhovnik v Munchnu. Prevzel je tudi uredništvo revije Naša Luč in jo vodil kar 28 let. Revija je imela poleg verskega poslanstva silno pomembno kulturno in družbeno vlogo, saj je bila ena izmed redkih revij, ki je ves čas ostro nasprotovala komunističnemu režimu v domovini. Branko Rozman je bil tudi literat. Napisal je več izrednih del, med njimi pesniško zbirko Na steni spi čas (Rim, 1954), drame Roka za steno; Človek, ki je ubil Boga in Obsodili so Kristusa. Bil je prevajalec in tudi režiser, ter sodeloval pri revijah Ozna-nilu, Svobodni Sloveniji, Duhovnem življenju, Meddobju in še marsikje. Po odhodu v Evropo se je posvetil zlasti pisanju del, v katerih je razkrival komunistične zločine (V Rogu ležimo pobiti; Teharje so tlakovane z našo krvjo Po upokojitvi leta 1991 se je vrnil v Slovenije in še dolgo sodeloval pri tedniku Družina. Zadnje čase mu je bolezen zameglila um. Umrl je v Ljubljani 31. januarja, na dan obletnice mašniškega posvečenja. Naj živi v božji slavi! MLADCI IN MLADENKE (2) IV srečanje v Mendozi V sredo 29. decembra po jutranji molitvi in zajtrku, smo se odpeljali z avtobusom do kraja Virgen del Valle Grande. Na gorovju je bil Marijin kip in pri njem smo se ustavili in počastili Marijo. Mladci s Pristave so pripravili štiri božične predstave v slikah, ob njih smo zapeli božične pesmi. Nadja je prebrala duhovne misli in vsi smo molili Oče naš. Zaključili smo še z zahvalno mislijo, ki jo je prebral Peter in čustveno zapeli Sveta noč. To je bil za vso skupino čas zbranosti, prave radosti in miru. Sedaj nas je čakal obisk jeza. Nekateri so šli na čolne in veslali do obale, drugi smo se peljali s katamaranom, uživali ob lepi naravi in se kopali. Presrečni smo se vrnili za kosilo. Popoldan so se mladci udeležili različ- nih dejavnosti. Med malico se je nebo potemnilo, začelo je grmeti in kmalu močno deževati. Ostali smo kar v jedilnici in animatorji so nam predstavili drugo radijsko oddajo, zabavali smo se ob novicah, ki so nam poročali in se veselili ob petju. Po večerji so morali mladci iz Slomškovega doma na vrtu pripraviti kres, vendar deževno vreme je spremenilo načrte in ostali smo v jedilnici. Malo domišljije in spretnosti je bilo potrebno in že so Slomškovi mladci postavili stole v krog in v sredini sestavili polena in suhe veje na kup, manjkalo je ognja, ki pa je nevidno gorel v naših srcih. Pričeli smo s kresom. S suho vejico v roki se je vsak od nas približal, pomislil in povedal napako, ki bi jo dal sežgati; in krepost, ki bi hotel, da bi bolj zažarela. Vejice smo položili na kup, tako smo se v zdravem in sproščenem duhu Barčica po jezu plava Kres, z ognjem v srcih še bolj spoznavali. Zabava se je nadaljevala s smešnimi prizori, ki so jih spontano in igrivo razvijali mladci. Zvok kitar v fantovskih rokah nas je hitro prenesel v svet petja in melodije in lepo so zvenele naše najbolj priljubljene pesmi. Za konec, je Erik pokazal zbrane slike našega doživetja v čudoviti naravi in prijateljski družbi. Nepozabni zadnji večer, ki se je podaljšal pozno v noč. Lepi jutranji svit nam je naznanil, da bomo morali po zajtrku sprazniti sobe, napolniti kovčke in začeti slovo: to pa ni lahko. Nekateri so izbrali zadnje ure in se urno odpravili na sprehod ob jezu, drugi pa na ponovno veslanje po reki Atuel. Po kosilu smo se zopet zadržali v živahnem klepetu, na kar se je Peter oju-načil in z mikrofonom v roki zapel nekaj modernih pesmi; ravno tako je storila Mi-kaela. Razveselila in presenetila sta nas, in v zahvalo sta prejela viharno odobravanje. V naših srcih sta se združila veselje in otožnost, pospravili smo jedilnico, naložili vse na avtobus in zbrani ob reki Atuel, ganjeni zmolili v zahvalo za nepozabne preživete dni in prosili za srečno vrnitev. Prof. Jure nam je spregovoril ob slovesu in že smo se odpeljali proti mestu San Rafael. V tem kraju smo si nakupili alfahor-je in spominčke in nadaljevali pot v Buenos Aires. Ganljivo je bilo srečanje s starši, ki so nas z radovednostjo čakali v domu. Prof. Jure je zadovoljen zaključil to srečanje in ponovno izrazil kako so koristna za rast in razvoj naših mladcev. Opravili smo zahvalno molitev, za konec zapeli našo mladsko himno in se veseli razšli. (Konec) Naši voditelji SKA Evroposlanec Lojze Peterle Slovenska kulturna akcija je letos izjemoma pričela s svojimi kulturnimi večeri že v januarju. V sobota, 9. januarja 2011, je poslanec Evropskega parlamenta prof. Lojze Peterle predaval na temo: Slovenija in Evropa 20 let pozneje. Slovenska kulturna akcija je povabila prof. Lojzeta Peterleta, da bi ob 20-letnici plebiscita za samostojno Slovenijo in kot prvi predsednik vlade Republike Slovenije osvetlil obiskovalcem tega veËera zgodovinsko situacijo ob tako pomembnih dogodkih pred 20 leti, njihov razvoj in sedanje stanje Slovenije v okviru Evropske unije. Na tem prvem letošnjem predavanju pa nam je predavatelj opisal družbeni in politični razvoj in razplet dogodkov ob rojstvu suverene Slovenije. Obisk večera je bil izredno številen, saj sta zaslužila tema in predavatelj tolike pozornosti. Poslanec prof. Lojze Peterle, kot eden izmed protagonistov teh odločilnih dogodkov, je predaval prosto, logično urejeno, zanimivo in jasno. V prvem delu je sintetično opisal kroniko politične situacije pred 20. leti v Sloveniji, kateri so bili cilji, sredstva, pričakovanja, ukrepi, opredelitev izstopajočih politikov do vprašanja: ali naj bo Slovenija samostojna ali ne ter zakaj so zastopali to ali ono stališče. Izkazalo se je množično navdušenje in zahteva slovenskega naroda po suvereni slovenski državi ob zgodovinskih spremembah v sami Sovjetski zvezi. Dogodki so se odigravali z veliko naglico in so zahteva i hitre odločitve. Če spremembe v slovenski politični družbi morda niso bile tako korenite kot bi jih marsikdo želel, je bilo zato ker so „pomladne stranke" sklenile, da se bodo vse družbeno-politične odločitve popolnoma usklajevale z legalnim okvirom pravne države, kar pa terja pravne procedure, debate, potrpljenja, diplomacije in izredno mero časa. Podtema v tem splošnem okviru je bila tudi obrazložitev, zakaj sta nastala dva različna pristopa glede praznovanja 20-letnice samostojnosti. Ministrstvo za šolstvo je povezalo le-to s 70-desetletnico Osvobodilne fronte. Ker se je v okviru OF dogajala revolucija, teh dveh obletnic nikakor ne moremo praznovati skupaj. Ustavno sodišče Republike Slovenije je jasno povedalo, da leta 1945 ni prišlo do politične svobode, ampak šele leta 1990 s prvimi demokratičnimi volitvami in izvolitvijo demokratične vlade. Stare politične sile razlagajo osamosvojitev v duhu svojih ideoloških in političnih interesov. Prepadno delitev slovenskih duhov se tako ne dogaja samo glede pogleda na dogodke v drugi svetovni vojni. Prof. Lojze Peterle je poudaril, da se moramo zavzeti za resnično in natančno razlago dogajanja pred 20. leti. Evropa je v preživljanju resne gospodarske krize. V zvezi s to situacijo je bil prvi del predavanja tudi pretežno posvečen gospodarskemu stanju v Sloveniji. Poslanec Peterle se je dotaknil sledečih tem: bančni sistem, bančna posojila, produkcija, bruto produkt, razvoj in gospodarska rast, manjša podjetja, povezava politike z ekonomijo, gospodarske diskriminacije, tuje investicije, konkurenčnost gospodarstva v svetovnem merilu, ... na tapeto je prišla tudi tema o staranju slovenske populacije in število rojstev. Predavatelj je prepričan, da slovenska gospodarska tranzicija še ni končana. Zavzel se je za uvedbo resnične socialno tržne ekonomije, v kateri profit ni sam sebi namen. V drugem delu predavanja pa je nanizal zanimive misli ob opisu sedanjega stanja Evropske unije in to predvsem s političnega in gospodarskega vidika. O tej zaskrbljujoči temi je bila publika precej na tekočem, saj spada tematika v vsakodnevnost med- narodnih novic. Poslanec prof. Lojze Peterle je dejal, da se Evropska unija po desetletjih širjenja in gospodarske rasti prvič sooča z resno krizo. Ob tem pa vse več novih izzivov zahteva vse več sodelovanja in skupne politike. Orisal je gospodarske situacije različnih držav, od Grčije, ki jo je močno stresla finančna kriza, do Nemčije, ki se je zgodaj odločila za reforme in že kaže znake okrevanja. Peterle je opozoril na vprašanje solidarnosti v Evropi - potrebno se bo odločiti, v katerih okoliščinah bo veljala solidarnost. Potrebno se bo tudi odločiti, s kakšno politiko bo Unija podpirala trdnost skupne valute. Prof. Lojze Peterle je po naravi optimistično realist, vendar ga skrbi, da se ob močnem zadolževanju nevihtni oblaki ne bi približali tudi Sloveniji. Mnenja je, da mora Slovenija z vso odgovornostjo izkoristiti možnosti, ki jih ima kot članica EU. Da je mimo najhujša faza evropske krize predavatelj zaenkrat ni mogel trditi. Po predavanju so se vrstila številna vprašanja, ki so razodevala zrelost publike. V odgovorih so odmevale izredne politične izkušnje predavatelja, kar je omogočilo stvarno sliko sodobne evropske in slovenske panorame. Vprašanja so se dotikala situacije slovenskih strank, potrebe po združevanju demokratičnih „pomladnih strank", katera so pričakovanja slovenskih volivcev, razočaranja nekaterih Slovencev nad prepočasnostjo družbenih sprememb, težnje mlajših generacij, politična apatija, nizki procenti udeležbe na volitvah, notranja trenja v različnih strankah, o vlogi medijev itd. Publika je nagradila Peterletov nastop z navdušenim aplavzom. Z osebnimi vprašanji in v prijetnem vzdušju se je zaključil prvi večer v tem letu pri SKA. K.C. Ptujski pust Kurentovanje na Ptuju je ena najbolj tradicionalnih prireditev v Sloveniji. Letošnje 51. tradicionalno bo ponovno kurentovanje presežkov, je na novinarski konferenci na Ptuju dejal vodja Kurentovanja 2011 Branko Brumen. Skupno se bo do pepelnične srede zvrstilo 109 prireditev javnega pomena na čelu s petimi karnevalskimi povor-kami in še vrsta zabavno-komercialnih prireditev. Po uvodnem tradicionalnem kurentovem oz. koranto-vem skoku ob svečnici 2. februarja in nekaterih že izvedenih prireditvah se osrednje karnevalsko dogajanje začne to soboto, 26. februarja, s srečanjem slovenskih tradicionalnih pustnih likov in mask v otvoritveni povorki. V nedeljo se dogajanje nadaljuje z državnim, deloma tudi že mednarodnim srečanjem pihalnih godb v karnevalskih opravah s povorko v starem mestnem jedru in zaključnim nastopom na mestnem stadionu. V petek, 4. marca, na Ptuju pripravljajo zdaj že tradicionalno otroško povorko ptujskih in okoliških osnovnih šol, vrhunec prireditev pa bo v nedeljo, 6. marca. Takrat bo slovensko karnevalsko mesto gostilo mednarodno pustno povorko, v kateri bo sodelovalo okoli 3000 udeležencev iz desetih držav. Ta dan na Ptuju pričakujejo tudi največ obiskovalcev, v primeru lepega vremena vsaj 50.000 obiskovalcev, kar pomeni podvojeno število prebivalcev Ptuja, za primerjavo poudarja Brumen. Zaključno povorko bodo na pustni ponedeljek sestavili otroci slovenskih vrtcev, skupno pa organizatorji v vseh povorkah pričakujejo več kot 10.000 udeležencev. Če k temu dodamo še dnevne prikaze tradicionalnih etnografskih likov in tudi folklornih skupin in ljudskega izročila na trgih v starem mestnem jedru, je to presežek ne le v slovenskem, ampak tudi evropskem prostoru, ocenjuje vodja letošnjega karnevala na Ptuju Brumen. Karnevalsko dogajanje bosta tudi letos nadgradila dva umetniška dogodka v okviru drugega Art Karnevala. Jurkovič nuncij v Rusiji Papež Benedikt XVI. je nadškofa slovenskega rodu, msgr. Ivana Jurko-viča, danes imenoval za apostolskega nuncija v Rusiji. Jurkovič je do sedaj bil apostolski nuncij v Ukrajini, v Rusiji pa je nasledil msgr. Antonia Menninija, ki službo papeževega predstavnika sedaj opravlja v Veliki Britaniji. Ivan Jurkovič, rojen 1952 v Banjaloki pri Kočevju, je dosegel naslov doktorja cerkvenega prava na Papeški lateranski univerzi in diplomiral na cerkveni diplomatski akademiji v Rimu. Diplomatsko službo je opravljal že v Južni Koreji, Kolumbiji in nazadnje skoraj sedem let bil nuncij v Ukrajini. Prej je več let deloval na državnem tajništvu v Vatikanu kot odgovorni na oddelku za Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Razmere v Rusiji zelo dobro pozna, nekaj časa je namreč pred leti delal tudi kot svetovalec na nunciaturi v Moskvi in bil tudi predavatelj kanonskega prava. G. JOŽE RAZMIŠLJA Svetniki Svetost je beseda, ki se danes malokdaj uporablja. In še manj se poudarja bistvo te besede. Kljub temu je to naš poklic, ki je za vse. Bodite sveti, je rekel Jezus, kakor je svet vaš nebeški Oče. Zato se nimamo čemu čuditi, ker je svetost poklic vseh. Ne samo nekaterih svetniških oseb, ki jih je Bog posebej poklical in nam jih je dal za zgled. Oni nam dokazujejo, da je svetost možno doseči, ker so sodelovali z božjo milostjo in so vso svojo voljo zastavili v ta namen. Vsi smo k temu poklicani, ne samo redovniki in duhovniki. Jezusove besede so za vse. Družinski oče in mati se medsebojno posvečujeta, če izpopolnjujeta svoje dolžnosti za družino, to je, živita v skladu z zakramentom zakona, ki sta si ga v ta namen podelila. Dijak postaja svetnik, če izpolnjuje svoje dolžnosti učenja, se pripravlja na prihodnost in tako izpolnjuje božjo voljo. Za vse ostale velja isto. Če človek Bogu ugaja in živi po Njegovi volji, hodi po pravih poteh, ki mu jih kažejo božje zapovedi in tako živi bolj za Boga kot za ta svet ter tako že živi svetniško. Ni potrebno, da napravi kaj posebnega. To so le izredni primeri, ki se ne dogajajo vsak dan. Papež Janez Pavel II. je rekel, da svet danes potrebuje svetnikov. Ne toliko mučencev, ki s svojo krvjo govorijo za Kristusa. Mučencev je že dovolj. Prelite krvi je že preveč. Tudi slovenske. Potrebujemo zglede, ki jih lahko posnemamo in te smo dolžni vsi dajati, ker moramo vsi živeti svetniško, to je, vsi se moramo truditi za nebesa. Vsi smo k temu poklicani in ni nobene izjeme. Če bomo dobro vživeti v božje okolje, nam bo to lažje. Vse ostalo je minljivo in bomo morali zapustiti. Svetost je tista pot, ki nas bo pripeljala do cilja in ki nam bo odpirala vrata, da pridemo do plačila. Bog nam ne bo ostal do[žan ničesar. Poplačal nam bo žrtve, ki so za to potrebne. Če bomo živeli Njemu, bo tudi On mislil na nas. Od nas ne bo zahteval, kar nam ni mogoče doseči. Večje ko bodo naše žrtve, za ene več kot za druge, večje bo tudi naše plačilo. Bolj ko bomo Bogu všeč sedaj, bolj bomo občutili Njegovo pomoč in bolj bomo izpolnjevali Njegovo naročilo: bodite sveti in popolni, kakor je to vaš nebeški Oče. Ta se bo zgodil na predvečer otvoritvene slovesnosti, in sicer ta petek, 25. februarja, pod naslovom Karnevalske zgodbe. Te so rezultat sodelovanja ptujskih, italijanskih, francoskih in ruskih umetnikov, je danes na Ptuju dejal vodja projekta Mladen Delin iz društva Arsana. Prvi del Art Karnevala prinaša glasbeno-plesno kabarej-sko predstavo "En habit de Satie" v izvedbi umetnikov iz Firenc, v drugem delu petkovega večera pa bodo obiskovalci Amfiteatra Gimnazije Ptuj lahko prisjuhnili koncertu svetovno znanega rusko-francoskega tria Čajkovski. Letošnjemu dogajanju na Ptuju je dodana tudi dobrodelna nota, je povedal Brumen. Pripravljajo dva dobrodelna dogodka, in sicer tradicionalni pustni ples na „mastni petek", to je 4. marca, ko bo na Ptuju potekal dobrodelni ples, na katerem organizatorji pričakujejo tudi znane Slovence. Dan zatem pripravljajo tudi Obarjado 2011, na kateri bodo znani Ptujčani, politiki in gospodarstveniki kuhali obaro, izkupiček prireditve pa je namenjen dobrodelnosti. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI BERNARDA PRVIČ NA MARIBORSKEM ODRU V sklopu komornega cikla Narodnega doma Maribor se je v Unionski dvorani predstavila mezzosopranistka Bernarda Fink. Na klavirju jo je spremljal Anthony Spiri, izvedla pa sta dela velikanov glasbe, kot sta Robert Schumann in Gustav Mahler, in tudi slovenskih glasbenih mojstrov. Bernarda Fink je v Mariboru nastopila prvič. MAJHNO VESELJE ZA UPOKOJENCE Večina pokojnin se bo s februarjem povišala za 0,4 odstotka, manjši del, med drugim za tiste, ki so se upokojili po 1. januarju 2010, pa za odstotek. Upokojenci bodo prejeli tudi poračun od 1. januarja, je sklenil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. VELIKO IZBRISANIH JE „NARISANIH" Predsednik komisije DZ, ki se ukvarja z vprašanjem izbrisanih, Robert Hrovat (SDS) je predstavil osnutek končnega poročila komisije. Osnutek je po besedah Hrovata dokaz, da država „izgublja kredibilnost in verodostojnost" zaradi „nedopustne manipulacije s človeškimi usodami". ,,Pravo število t. i. izbrisanih oseb je 18.305 in ne 25.671," je zatrdil. AVTOBUSI IZ MARIBORA Družba Viator Č Vektor je našla strateškega kupca za prodajo Tovarne vozil Maribor, v kateri 140 zaposlenih že od začetka leta stavka. Pogodbo o prodaji so podpisali, vendar kupca za zdaj ne želijo razkriti. Znano je le, da prihaja iz Evrope in da je zainteresiran za nadaljevanje avtomobilske proizvodnje v Mariboru. Novega lastnika so že predstavili predstavnikom sindikata in sveta delavcev. Tovarna vozil Maribor, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dobro leto in pol. PO SVETU PROTESTI V LIBIJI V Libiji se nadaljujejo protesti proti režimu voditelja Moamerja Gadafija. V prestolnici Tripoli so v ponedeljek protestniki zanetili ogenj v glavni vladni stavbi. Televizija Al Džazira je poročala tudi o požarih na več policijskih postajah ter na sedežu državne televizije in radia. Zaradi napetosti v Libiji so se cene nafte med trgovanjem v Aziji zvišale. Protesti povečujejo strah pred širjenjem nemirov po z nafto bogatih arabskih državah in strah, da lahko pride do motenj v nabavi črnega zlata. Negativne posledice bi lahko občutili tudi svetovni trgi. BREZ SOGLASJA Z UKREPI Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev so še vedno brez soglasja o ukrepih za odpravo svetovnih gospodarskih neravnovesij. Kljub temu diplomatski viri poročajo, da pa se pogovori v Parizu razvijajo v pravi smeri. Združene države Amerike npr. od Kitajske in Nemčije ter drugih držav z velikim presežkom pričakujejo, da bodo spodbudile domačo porabo in zmanjšale odvisnost od izvoza. Po drugi strani Kitajska in Nemčija opozarjata, da bi morale predvsem ukrepati države s primanjkljajem, in sicer tako, da okrepijo svojo konkurenčnost. PRAVICE AVTOBUSNIM POTNIKOM V Evropski uniji se letno z avtobusom pelje 70 milijonov potnikov, ki v primeru težav med prevozom trenutno nimajo enakih pravic kot letalski potniki. Evropski poslanci so zato sprejeli nova pravila, ki avtobusnim potnikom na vožnjah nad 250 kilometrov dajejo več pravic, na primer pravico do nadomestila za zamudo ali poškodbo prtljage. Ker pa v Sloveniji avtobusne linije ne dosegajo omenjene minimalne razdalje, potniki po državi novih pravic ne bodo imeli. VOLITVE V NEMČIJI V Hamburgu na severu Nemčije so se davi odprla volišča, na katerih 1,3 milijona prebivalcev izbira svoje predstavnike v nov deželni zbor. To so letos prve deželne volitve od sedmih in predstavljajo preizkus za kanclerko Angelo Merkel in njeno Krščansko-demokratsko unijo. Ta naj bi sicer izgubila, saj javnomnenjske raziskave nakazujejo zmago socialdemokratov. Vprašanje je le, ali bo slednjim uspelo dobiti absolutno večino. BRITANSKI VOLILNI SISTEM Zgornji dom britanskega parlamenta je odprl pot za izvedbo referenduma o spremembah volilnega sistema. Britanci se bodo na volišča podali 5. maja. Referendum o tem vprašanju je bil ključen pogoj liberalnih demokratov za vstop v koalicijo s konservativci po lanskih volitvah. Stranki imata sicer povsem nasprotna stališča glede volilne reforme, kar pomeni, da si bosta premier David Cameron in njegov namestnik Nick Clegg v predreferendumski kampanji stala na nasprotnih bregovih. Konservativci želijo ohraniti veljaven večinski volilni sistem, po katerem je kandidat, ki prejme največ glasov, izvoljen neposredno. ,,GALLUS" V BARILOČAH ^ Na gostovanje v tem argentinskem letoviškem kraju jih je povabilo Združenje „Camping musical", ki prireja tedenske koncerte v Bariločah, izvajateljem pa nudi za to brezplačno bivanje v njihovih tamošnjih lastnih prostorih. V Bariločah so imeli Gallusovci uspel koncert v četrtek 9. II. Drugi koncert v soboto 11. II. na prostem je moral biti zaradi slabega vremena odpovedan. ^ O Gallusovem koncertu, 9. februarja, o pesmih, ki jih je zapel za rojstni dan starosti bariloških andinis-tov in dobremu prijatelju Slovencev Freyu ter o vtisu, ki so ga s svojim petjem napravili v Bariločah slovenski pevci, nam je poslal poročilo naš prijatelj dr. Vojko Arko. ^ Potovanje Gallusovih pevcev in večdnevno bivanje v Bariločah, tem najlepšem in najpomembnejšem argentinskem planinskem letovišču, je bilo za večino slovenskih pevcev veliko doživetje. To pričata poročili, ki nam jih je s pevske turneje poslal Joža Vomber-gar. _ SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto 11. februarja sta se poročila s poročno mašo v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu Miha Vidmar in gdč. Julka Bohinec. Za priči sta bila: ženinu Janez Janežič, nevesti pa njen brat Lojze Bohinec. Mladi par je poročil č. g. Janko Mernik. Pri poročni maši in med poročnimi obredi je lepo pel kvartet Dekliškega Mladinskega doma, ki ga je nevesta nekaj let vodila kot predsednica. Mlademu paru želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Svobodna Slovenija, 23. februarja 1961 - št. 8 RESUMEN DE ESTA EDICION Liberalni demokrati si po drugi strani prizadevajo za uvedbo delno proporcionalnega sistema s preferenčnim glasom. IRANSKI JEDERSKI PROGRAM Kot poročajo ameriški mediji, so ameriške obveščevalne agencije v zadnji oceni o iranskem jedrskem programu ugotovile, da se iranske oblasti še^niso odločile, ali bo Iran izdelal atomsko bombo ali ne. Štiri leta nazaj so sicer ameriški obveščevalci menili, da se je Iran že leta 2003 odpovedal izdelavi jedrskega orožja. Nacionalni direktor za obveščanje James Clapper je sicer preteklo sredo v ameriškem senatu povedal, da tehnični napredek Irana pri plemenitenju urana potrjuje oceno, da obstajajo znanstvene, tehnične in industrijske zmogljivosti za proizvodnjo jedrskega orožja enkrat v prihodnosti, če se bo vlada za to odločila. HRVAŠKI NAPREDEK V EU Hrvaška si lahko oddahne. Evropski parlament je namreč potrdil resolucijo o njenem napredku v pogajanjih za priključitev Evropski uniji. A to za vlado v Zagrebu ne pomeni počitka, saj bo morala hitro zavihati rokave. Boj proti korupciji, spodbujanje kulture politične odgovornosti in sodelovanje s haaškim sodiščem so izzivi, ki jo še čakajo. BREZ POGOVORA MED KOREJAMA Pogovori med Severno in Južno Korejo niso prinesli uspeha. Severnokorejska delegacija je, ko naj bi se pogovori nadaljevali, zapustila dvorano, deset minut pozneje pa je že prečkala mejo. Dogovoriti se niso mogli niti za naslednje srečanje. Odnosi med korejskima sosedama so se močno poslabšali marca lani, ko je Seul Pjongjang obtožil napada na eno izmed južnokorejskih vojaških ladij, v katerem je umrlo 46 ljudi. Pjongjang je obtožbe zavrnil. Napetosti so se še zaostrile, ko je Pjongjang novembra lani bombardiral južnokorejski otok. DR. MERŠOL, A 30 AŇOS DE SU MUERTE El pasado 15 de febrero transcurrieron 30 aňos desde el fallecimiento del doctor Valentin Meršol. En su recuerdo se ofreció una misa en Ljubljana. El médico Meršol, en el ejercicio de su profesión, prolongó la vida a muchas personas que recurrieron a sus conocimientos en Eslovenia y posteriormente en Cleveland, donde se asentó tras la segunda guerra mundial. Pero la figura del Dr. Meršol fue importantisima en el campo de refugiados en Vetrinj. Cuando quedó claro que las fuerzas aliadas británicas con mentiras entregaban a los domobranci y otros combatien-tes anticomunistas a manos de los comunistas yugoeslavos, se supo que pensaban hacer lo mismo con los civiles que "por unos días" dejaron Eslovenia. En ese momento, el doctor Meršol utilizó sus conocimientos para convencer a los oficiales británicos del error que cometerían. Sus esfuerzos fueron exitosos y se decidió que regresarian a Eslovenia sólo aquellos que asi lo decidan por propia voluntad. Con esto logró salvar la vida a miles de civiles, que tiempo después se formarian las organizaciones eslo-venas por el mundo ^ La misa se ofreció en la capilla del instituto San Estanislao, donde el Dr. Meršol se graduó en 1913. La presidió el padre Globokar y en sus palabras expresó la importancia del valor de una persona que sabe utilizar sus capacidades en bien de los demás, como el Dr. Meršol, que intercedió con los británicos - por sus conocimientos del idioma, entre otras aptitudes - para salvar miles de personas en el campo de refugiados de Vetrinj en la región austriaca de Carintia. (Pág. 2) SEMINARIO En el segundo envio sobre el seminario docente en Eslovenia nos informan que visitaron un centro didáctico de ciencias, conocieron un nuevo material didáctico (esquema de la lengua) para la enseňanza de la lengua eslovena como segundo idioma o idioma extranjero. Previamente a la presentación estuvo el ministro para los eslovenos por el mundo Prof. Boštjan Žekš. Otras autoras de textos similares para aplicar en la enseňanza mostraron cómo adaptar los contenidos a grupos especificos de alumnos. Visitaron la muestra interactiva por los 20 aňos de la independencia eslovena que recorre Eslovenia, para que todos puedan visitarla. El último dia del seminario realizaron la evaluación del mismo que fue muy positiva en tanto conocimientos e ideas a aplicar en los cursos. El cierre fue con una conferencia de prensa de la que participaron también el secretario de estado Boris Jesih, en tanto que desde el ministerio de educación estuvieron Roman Gruden y Brigita Rupar. (Pág. 3) IDIOMA ESLOVENO EN LA UBA En marzo se abrirá la inscripción para el curso de idioma esloveno en la Facultad de Filosofia y Letras de la UBA. El idioma se enseňará en grupos de diferentes niveles, según los conocimientos previos de los interesa-dos. Los cupos son limitados (20 alumnos máx.). El curso es anual y gratuito (sólo se abona el material de estudio). Debido a los problemas en la cursada del 2010, en el ciclo lectivo 2011 no habrá un nivel inicial, para quienes no poseen ningún conocimiento de idioma (el primer nivel está destinado a los alumnos que el aňo pasado ya cursaron el nivel inicial y cumplieron con todos los requisitos). Los alumnos que poseen algún conocimiento del idioma y se están inscribiendo en el curso por primera vez tendrán que presentarse en el examen de nivel el 21/03 de 18 a 21 hs ó el 22/03 de 17 a 19 hs. Favor enviar previamente un mail a la Prof. Mojca Jesenovec mojca@podgana.net. La inscripción al curso se extenderá del 15/03 al 22/03 en la Secretaria de Extensión Universitaria y Bienestar Estudiantil e incluso via mail inscripcionesseube @filo.uba.ar (consignar nombre completo, teléfono y grupo al que se inscribe). El curso comenzará el 23/03 para los niveles 1 y 4; el 31/03 para niveles 2 y 6, y el 1°/04 para niveles 3 y 5. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Saši Podržaj, Nevenka Jelenc Čop in Katica Cukjati. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O