154. številka. Ljubljana, nedeljo 10. julija. \IV. !Ho, I88K
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejemat) za a \ 8 11 o - o g o r s k e dežele /a celo leto 1 *» ^1., /a pol leta h g1t> za četrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje debele toliko ver, kolik«.r poštnina ./naša. — Za gospoda učitelje na ljudskih Šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta li gld. r*<l ki., po poŠti prejemali za četrt leta B gold. — Za oznanila sc plačuje od četiristopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska, ."> kr., če se dvakrat, in 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvolč frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — I" I«1 B i 11 v o je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiSi .gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blugovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozru-niln, t. j. admii istrativne stvari, je v rNarodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Slovenci in nemški „schulverein"! ;
u.
—.r.— Očitanje, da smo reakeijonarji in ultramontanci, je vsakdani e in uže tako obrabljeno, rta nas prav nič več ne zbada, Če nas naši nasprotniki z njim pitajo dan na dan. Vsaj vemo, da je našemu Nemcu vsakdo re-akcijonar in Bog zna kaj še vse, kdor ne trobi v njegov rog in kdor neče mej nami v nasprotji z rodno svojo materjo obstati, da se mu pretaka germanska kri po slovenskih žilah! —
Istina je, da imamo tudi mi svoje ideale, svoje uzore, in istina je, da se življenje, katero nas obdaje, morda ne strinja vselej s temi uzori! Istina je, da se nam časih prikrade skrit izdihlej globoko iz prs in da bi morda želeli, da bi bila ta ali ona stvar drugačna.
Nekdaj, pred malo leti, bila je mej nami mlada družba, ki je pri idealnem svojem navdušenji hipoma in nenaravno vsplamtela, ter pošiljala svoje bliske proti — Rimu, mestu proti našim jedinim sovražnikom, takozvanim Nemcem v kranjskej deželi!
Takoj se je skalil vir našega rodoljubja, in naši ustavoverni nasprotniki so takoj prihrumeli na domaČe naše bojišče, ter pričeli loviti v kalni vodi mastne svoje ribe!
Tedaj so še mnogi mej nami v mlade-niškem ognji menili, da je politika uzorna stvar, kakor kak liričen poem, ki se prečita s kipečim srcem in z mokrimi očmi! Ali če je  na  svetu  kaj  prozajičnega, tedaj je to
politika, in če je na svetu kaj življenja, v katerem ne zaveje nikdar sapica najmanjših idealov, tedaj je to politično življenje! —
In Če se ozremo po politične j preteklosti svojih nemških nasprotnikov, ondu je nij najti niti sence uzornoga mišljenju in obnašanja nam nasproti. Ti gospodje so slovenščino sovražili iz golega fanatizma, ter učili tudi svoje otroke, da naj jo sovražijo. Vsak korak, katerega je slovenska narodnost stvo rila naprej, spremljevali so s svojo zasrambo in šale so uganjali z nami — vsi, od grofov-skega Anastazija Grilna do meščanskega Dra-gotina Deschmanna! In še tedaj, ko smo mi v žalostnem domačem prepiru prezirali interese domovinske, zasramovali so ti ustavoverci vse slovensko, naj je uže bilo „klerikalno" ali pa „liberalno".
Konec besedlj je ta, da mi vsi zdaj hvalimo večnega Boga, da so se mej nami ohladile glave in da je potihnil prepir, ki nam je naredil več škode v treh ali štirih letih, kot je bo'le moglo popraviti delovanje jednega ali dveh desetletij. Popolnem smo prepričani, da naše politično življenje ne potrebuje nikake idealične domišljije več, in prepričani smo tudi, da nikomur mej nami ne bode več prišlo v misli, da bi zavoljo tega, kar naši politični nasprotniki imenujejo svobodo in prostost, razbelil si svoje možjane, ter metal ogenj na lastno svoje ostrešje !
Dobro bi bilo, če si to naši  nemški politiki zapomnijo enkrat za vselej, da ne bodo menili, da nas njihovo vedno nerganje  o re akciji in ultramontanstvu, kaj peče.
Mi imamo svoje uzore. Ali uzor vseh naših uzorov ji4, da se ohrani slovenska do-movina, da se nam ohrani slovenski jezik in da se nam ohrani in širi slovenska zavest. Če bi mi morali za vse te darove kupiti nemško svobodo in po nemškem modelu ulito pro stost, potem rajši tavamo v slovenski temi okrog, samo da nam je ohranjena zavest, da zemlja naših očetov ostane slovenska do konca vesoljnega sveta!
In ker se naša duhovščina odlikuje s svitlim domoljubjem, nam nij težavno, v boji stati v jednej rajdi ž njo, ter združeno ž njo orožje sukati proti skupnemu nasprotniku. Jedna velika izkušnja nas je podučila, da nij dobro, Če zapustimo zjedinjeno to bojevanje, ki je v prvoj vrsti bojevanje za srečno bodočnost slovenskega naroda!
Naravno in po vsej političnoj modrosti opravičeno je torej, če tudi zdaj skupno 8 slovensko svojo duhovščino pričnemo boj proti nemškemu „schulvereinu", ki hoče plevel in osa t zasejati v ljudsko našo šolo. Da ta boj ne ostane brez zmage, porok so nam na jednej strani obili boji, v katerih smo premagali političnega nasprotnika s pomočjo slovenske duhovščine, na drugej strani pa tudi britke izgube, a katerimi so se končali boji, ki smo jih bojevali brez naše duhovščine. Če sklenemo še jednokrat s klicem na boj proti „schulvereinu", storili smo vse, kar je potrebno nasproti tako brezvspešnemu početju, kot je vpeljava tega nemškega društva v našo slovensko deželo!
S pota.
IV.
V Berolinn, 2. julija.
Kedar človek nekoliko bolj nagloma potuje, verujte mi, težko dopisuje; nema ni pravega časa, ni prave dobre volje: niti telesne niti duševne moči nijso tako zbrane, da bi mogel čitatelju kaj čitanja vrednega poslati, ker trudnemu popotniku se včasih naravno vse mišljenje in čutenje utruditi mora. Na potu sem nameraval Vam več kaj iz Berolina poročati, osobito nekaj tukajšnje politične, socijalne in materijalne razmere razmotrivati, vendar teh dobrih ali slabih namenov sedaj ne morem izpolniti, mogoče pa da drugokrat.
Pravega političnega gibanja je uprav zdaj tudi malo v Berolinu; postale so uže zu par tednov politične počitnice: Bizinarka, ni tukaj, kralja ali cesarja nemškega tudi ne; in tako Še drugi veliki politični faktorji bolj mirujejo ter si v silni poletni vročini kje in kje odpo-
čivajo: v politiki prav za prav delajo t. j. politiko zdaj pišejo po naj več le žurnalisti, katerih posel je dotične žurnale s političnimi Članki polniti, ne glede na to, ali jih kdo čita ali ne.
Sicer pa moram reči da se pri nas v Avstriji menda v vsaki vasi, kjer je par „po-litikarjev", katerih pri nas ja nikjer ne po-manjkuje, več o politiki govori, nego sedaj v velikem Berolinu.
Pisal sem zadnjič, kakor v Dresdenu nobenega političnega življenja, „recteu govorjenja nij, to moram denes za Berolin ponoviti.
Tukaj ljudje nečejo o politiki govoriti, ako nemajo kakšnega posebnega uzroka, — kar se mi zejo,xdopada. Reči moram, da mi je Dresden jako simpatično mesto in da mi Sakflpnci v obče ugajajo, kakor so mi Prusi z ■svojim Berlinom od prvokrati, ko sem ta kraj obiskal, nesimpatični bili; pa zato vendar nečem in ne smem po Čutenji soditi in Pruse in njihovo glavno mesto ohrekovati, nasproti: Prusi, akoprem zoperni ljudje, se meni zavolj možatih  lastnosti  mnogega spoštovanja in —
oil naše strani — posnemanja vredni dozdevajo. Prusi so v obče, kakor je znano, najmanj Nemci, temveč po največ le ponemčeni Slovani, in ta narodna mešanica, postala je roditeljica in voditeljica ne samo vsem Nemcem, temveč v mnogem oziru celi Evropi; a čim? po kakšnih sredstvih V .ledino le s svojo trdno, železno vstrajno možko voljo. Prusi so bili mej Nemci jedini, ki so vedeli, kaj so hoteli, ki so imeli svoj vzvišen cilj, h kateremu doiti so vse moči zbirali; tako so došli do postavljenega si cilja. Pruska brezozirnost, hladnokrvnost, brezsrčna premišljenost, natančna preračunljivost, to so lastnosti, katere nijso za prijetno društvo, vendar za dosego vzvišenih svrh. Kakor je v obče ta pruski značaj, tako so tudi vse pruske umetnosti in „mnogokrasni" velikanski Berolin; vse je trezno brez ne-sladne fantazije ali poezije; povsodi je hladni proračunjeni realizmus, kateri nikakor srcu ne vgaja, kakor tudi očesu nekatero je le nekoliko po drugih umetnostnih prizorih razvajeno. Berolin se hvali za lepo mesto kakor Wagnerjeve  kompozicije za lepo  muziko: v
Politični razgled. Wotranjo «ii*>.oio.
V Ljubljani 9. julija. Članki in dopisi o imenovanji fini. Krausa c. kr. deželnim namestnikom za Če s k o Še vedno polnijo predale ustavovernim, avtonomističnim in češkim listom. A kolika razlika in kako hitra prememba! Preteklo je komaj štiriindvajset ur, uže so se spremenile sodbe o češkem deželnem namestniku. Ustavoverni listi so veselja o imenovanji skoraj prišli ob um, češ, zahtevali smo vedno na to mesto generala, zdaj smo ga dobili, ta bode uže ukrotil „uporne" Čehe. Listi češki pa so takrat izražali le zadovoljnost, da je odšel baron Weber, o novem namestniku nijso izrekali sodbe. Naj navedemo tu, kako sodijo zdaj listi. „D. Ztg." pravi: Splošna misel je, d a je imenovanje fml. Krausa signal k „ energičnemu" postopanju proti Čehom i n Nemcem „N. fr. Pr." joka kakor dete po svojej dojnici, ker je izgubila barona Weberja in ne more si kaj, da bi mu ne zapela h valno pesen v slovo. Češki listi jeli so Kdaj nekaj bolj vneto pisati za Krausa in pričakujejo od njega kot „sinu iste zemlje" vsaj nepristranosti: My nepotie-Dujeme protektoru!
Predvčeranjem se je v Petrogrartu prišlo poklonit carju in carici več deputacij plemičev in kmetov iz raznih provincij. Car in carica sta bila o tem izrazu ljubezni zelo ganena.
Iz Belgrada se „Pol. Corr." brzojavlja, da so v bolgarskem okraji Trn nastali nemiri in da so bolgarski uradniki morali pribe-žati na srbsko ozemlje.
Gtrki urno jemljejo nove pokrajine v svojo posest in vse gre mirno od rok.
V Turčiji je vse gnjilo. Komaj se je končala obsodba morilcev sultanovih, uže pri-hajejo zopet drugačne obtožbe. Mahmud Damat-paša toži Nuri-paŠo, da ta slednji nij le dal povelja, naj se sultan umori, marveč da je celo mooilije in dragocenosti ukral in da je za te ukradene reči dobil 1,000.000 steilingov. Nuri-paša priznava, da si je nekaj mobilij in družin reči osvojil, a da je to le malenkost proti temu kar so drugi pobrali in prodali; on toži pa nasprotno Damat pašo, du je ta dal Mustafi nož, da je umoril sultana. To so res lepe razmere!
V Ulomci ji se uže zdaj neumorno deluje in agitira za prihodnje volitve. Stari Biz-mark stoji sredi teh valov in starec se nadeje, da bode njegova politika dobila močna tla.
AngUv^Ua vlada je baje dala vedeti francoske j vladi v Parizu, da bi daljno razšir-jevanje francoskega gospodstva v Afriki angleško vlado primoralo, da zapusti dosedanje stališče nevtralnosti in tudi ona stopi v orožji na-
sproti. Akcija francoska proti Tripolisu bi po menila, da se hoče zopet orijentalno vprašanje spraviti na  dnevni  red in to bi moglo imeti neprijetne posledice. Francoska je takoj umela ta migljaj in za zdaj se je ta projekt odložil.
Vedno se še ne ve natanko, kaj je bil motiv, d* je Guiteau napadel predsednika /j<"iin i en: h držav Gtarfielfla, tudi nij še konstatirano, ali je napadnik blazen, jedni ga označujejo kot tacega, drugi zopet pravijo, da je le ekscentričen.  Garheldu je vedno bolje.
Dopisi.
Od Cirkiilce 7. julija, jlzv. dop.
tem nij prepira: vendar kar se mene tiče, moji UŽeSi in moji živci nikakor nijso ustvarjeni za VVagnerievo umetnost, kakor moji očesi in moj okus nikakar ne za Berolinsko lepoto. Vendno kaj nas briga Slovence pruski neprijetni okus za umetnosti in lepotije! Nas briga pruska V8trajna, trda, možata volja, s katero Prusi svoju moč, svojo oblast, svoj upliv in gospodarstvo vedno bolj in bol) množiti in razširjati hočejo; nas brigajo te sovražnikove lastnosti, po katerih tudi mi močnejši in nasprotnikom silnejši postati moramo; tako da si ne ohranimo samo svoje bitnosti, svojega skromnega narodnega življenja, temveč si tudi za svojo svobodo več upliva, več materijalne in moralne ugodnosti pridobimo. Do zdaj smo imeli mi avstrijski Slovanje borbo le z avstrijskimi Nemci; pa ta borba, huda ko je bila, silna ko je še zdaj, hujša in siinejša še bode v bodočnosti, ko se pruski Nemci z avstrijskimi zavežejo in ta protislavjanska zaveza je uže gotova, goji so v Berolinu, goji se na Dunaji: treba je, čas je misliti nam na prihodnjo neizogibno borbo.
Dr. A h a s v e r u s.
(V
5. dan j u lij a; g. Miha.) Od vseh krajev čuje se, kako splošno in slovesno praznoval se je prvi občni praznik naših slovanskih blago-vestnikov v cerkvi in zunaj nje. Tu pri nas zažgal se je na predvečer velikansk kres. In tam okrog žareče plamtečega ognja zbralo se je na stotine naroda: pelo se je v znak radosti in češčenja, pogovarjalo o boljšej slo-vanskej prihodnjosti, o slogi, o vzajemnosti! Bog vas usliši! A pobožni izdihljaji in pobožne želje brez lastne volje in resnega dejanja nam malo koristijo! Drugo jutro bila je svečana maša se zahvalno pesnijo. Strmel si, ko si gledal tako polno cerkev, kakor ob lepej nedelji! Prav tako! Pri tem prazniku imej vedno pred očmi ter povdarjaj narodno stran. In upajmo tudi, da bode naša domoljubna duhovščina in drugi zavedni posvetni skrbeli zato, da se odslej naši mali Slovenci in Slovenke Često v krstne knjige na ime Cirila pa Metoda zabeležijo.
Ali nam je ta veseli dan vendar grenila neka domača toga! Kajti ravno taist dan izgubili smo iz svoje srede g. Miho. in kdo je g. Miha V Naš povsodi in od vsaceg* tako ljubljeni iu spoštovani g. kaplau Miha Koželj! No, to je mož po Božjej volji. Govori se, da ima vsak svoje sovražnike. A'i g. Miha jih nij imel; k večjemu kacega srpeža ali zavidneža, kajti vse pa je ljubilo, vse spoštovalo, malo, veliko, mlado in staro. In da bi se nam o prilici njega prestave dovolil „suffrage universel", na migljaj bi bilo vse oddalo glas za — njega ter ga objelo z obema rokama: „Gospod, ostani pri nas!" Pa res, bodi pred altarjem, bodi s prijatelji ali mej narodom, bodi v službi
ali ne, vedno in povsodi bil le g. Miha pošten, j \me\\ sm0 tukaj nenavadno hudo nevihto. Nebo toleranten človek, izgleden duhovnik v besedi in 8e je hipoma otemnilo in v par minutah se dejanji, da bi bil lehko takoj odgovor dajal pred je vsuia toca _ kar suha, debela kot orehi. Bogom in ljudmi! „Gratulor vobis Košancis", p0 t05j pa piooa gosta, kakor bi se bil oblak ker ga imate zdaj mej soboj! G. Mihi pa srečo vtrgal. Vinske gorice v Šmiebergu in Ri-
verjetno posebno zato, ker rimska cesta vodila je tod po Panonskem v Ptuj. Glede na to in na okolnost, ki ptujska okolica spadala je k spodnje j Panoniji to na to, ka je Metod v isti razlagal bosanske resnice ter vvel v bogočastje slovenski obred, oglasili so se pismeno belan-ski vernjki haložki skupno k župnikom pri sv. oči Levu XIII., naj raci dozvoliti, da bode se na 5. (len julija in na dalje po nedeljah in svetkih sv. meša pevala v posvečenej staro-slovenščini. Itak dosle nij odgovora; miso v prazdnik ss. Cirila i Metoda smo oskrbeli, takisto dotične staroslovenske pesni za ta god. Ali kar se nij ilnes /.vršilo, zgodi se jutri ali pojutršnjem, Lev XIII. ne prezre vernih Slovencev. Da pa verniki Ilaložani pokažejo svojo presrčno ljubezen do slovanskih aposto'ov, kurili so na bednik o mraku krese po vseh valovitih holmih, po višinah in ni&inau, možnarji so gromeli in zvonovi prijazno pritrkavali opo-minajoči Slovence na veliki pomen bodočega dneva. Na Cirilovo in Metodovo rano budila sta klenk in strel ljudstvo na molitev in pozdrav blaženih godovnjakov. Slovesna božja služba, pesem: Tebe Boga hvalimo in primeren govor je izredno navdušil pobožno občinstvo, ktero je skupaj z duhovništvom iskreno prosilo vsemodrost in previdnost vsemogočni-kovo, da se zjedini slovanski svet v veri, jeziku in zdravih družtveno-državnih nazorih. Nek župljan vzkliknol je ves poln pobožnega duha: dnes je nov vuzem ali vzkres; resnično si pogodil jedro duešnje svečanosti, čulo seje tudi med ljudstvom: dokler bode krščanstva in slovenstva, naj se ta den tako slovesno in še svečanejše sveti, kakor dues, vsaj za nas Slovane ima najmenje tolik pomen, kakor god bv. Petra za Rim. Sklepam navajajoči mesno molitev iz nove za prazdnik ss. Ciri'a in Metoda letos v Rimu sostavijene in v cerkveni slovanski jezik prevedene meše: „Pomolim (o) se. Vsemogi veko večni Bože, iže, blaženima iz-povednikoma tvojima i arliierejoma Cirilom i Metodom slovenski je jeziki (narode) k pozna,-niju imene svojego priti dal jesi: podazd (podaj); da jejuže prazdoikom slavim (o) se, v toju sdruženije sjedinim (o) se."
Iz Hlu^euslie  IliMtrice   8. julija, jlzv. dop.] (Toča.) Sinoči ob V26 uri zvečer
in zdravje, in tudi drugod tacih ovac pa prijateljev, kakeršnih je vreden po pravici in resnici.
P. S. Ker se še vedno ogiblje tako in tako ter povpraševa, kedaj ima biti narodna slavnost sv. Ciril pa Metodova t Logatci, vedite, da dan nij določen, dokler ne dojde rešena prošnja od ministerstva, kar se je uže dvakrat javno povedalo.
Iz Haloz 8. julija. [Izv. dopis.) (Pro slavljenje ss. Cirila in Metoda.) Hvalimo slavne moževe, kterimi je gospod mnogo slave učinil po velikosti svojej od početka, .lihova telesa počivajo v miru, ime jih pa živi od roda do roda. Sir. 44. Slovanska verouči-telja Ciril in Metod potujoča v Rim pevala sta, kakor poroča resni letopis od Povodnja, v Ptuju sv. meso v slovenskem jeziku in sicer v cerkvi, čije tisočnica obhajala se je 1844. leta jako slovesno navzoči ogromne množice pobožnega ljudstva slovenskega. Narod tudi pripoveda, ka sta v Jarenini sred Slovenskih goric meševala v kapeli sv. Jeronima, kar je
toznoju so popolnem uničene. V slavnem Braudnerji štrle goli trsi kvišku, od daleč se vidijo vinogradi čiBto rujavi, kajti trs nijma zelenja več in kar vidiš, to je gola zemlja. Menj poškodovane so tudi občine Visovlje, Noova gora, Juršna vas, Toriška ves, Tinje, Gabrnik, gorenja in dolenja Poljskava i. t.d. — Po nekaterih občinah je nevihta drevesa izruvala, pri Pragarskem so bili močni vrtinci, ki so senene voze kar pokoncema preobračali, da so potem kolesa molela kvišku. Na Klopcah je vihar prevrnil voz naložen z dvema po-lovnjakoma vina. Mej Pragarskim in Račjem je vsled hude ure moral baje ustaviti se celo železniški vlak, kajti vrglo je celo en vagon iz tira.
Tičev je vsled toče mnogo ubitih. Tudi otroka na polji pozabljenega je toča poškodovala tako zelo, da bo menda umrl. Škoda je jako velika in posestniki hodijo denes se po-vešenimi glavami okolo, marsikomu je toča vzela zadnje upanje, bodočnost kaže le — be-raško palico.
Iz  I .mora 7. julija.  [Izv. dopis.]
(Radgonski schulverein) je dobil apetit na nače narodne šole v Ljutomeru; kajti graška „Tagespost" prinaša v št. 171. od tamkod neki dopis, v katerem neka puhla glava reklamira naš slovenski Ljutomer za nemški vater-land, taist Ljutomer, ki so ga naši učitelji — slovenizirali! Enkrat pred šestimi leti se je neki c. kr. okrajni glavar tudi v tem smislu i/javil, da so naše šole v Ljutomeru pre uže strašansko slovenizirane. V slovenskem kraji sloveniziiati, — to pojmijo ie nemški možgani takšnih gospodov, ki so se prišli borit za nemško kulturo v Ptuj. Radgonski prušak strmi nad tem. da celo nemški I. razred realke, kojega je osnoval nepozabljeni dr. Gottweiss, ki je v svojem testamentu celo odloČil, d n učitelj te šole mora biti rojen Slove n, (der Lehrer soli ein Slave sein) ima Slovana za učitelja, kateri prej nij niti za nemške šole apiobiran, kar pa nij res, ker omenjeni učitelj je sposoben za češke in nemške meščanske šole in razen tega iz slovenskega jezika za meščanske šole izprašan. To samo le omenim, ne da bi to smatral kot reklamo za tega učitelja. (Jroza Nemcem: Ljutomer je za nemški „Reichw izgubljen! Morda napravi „Deutseher Verein" kmalu kakšen mi sijon pri nas, da bi nas spreobrnil na nemško kulturo, kakor je storil v Ptuji! No toliko pa uže morem naprej reči, da se nas bode malo prijela nemška kultura, ako bodo takšni gospodje, kakor je storil rojen Ljutomerčan, nas Slovence le psovali, naš jezik, naše šege le grdili, po nas le pljuvali. Čudno, da omenjeni Ljutomerčan, ki je prevzel pri „Deutschem Vereinu" rolo pedagoga, ne kompetira kamo na Prusko, saj ima tako lepo nemško ime s končnico „ič"; tam „draussen im Reich" bi zanj najbolj pristojno bilo! Našim častitim g. učiteljem, mej katerimi se morda sem ter (Je najde tudi kak polovičak, kot Slovenec svetujem, naj se ne dade nikakor motiti s tem nemškim apetitom, in če bi prav izhajal iz borusovske Radgone; kajti ona pre stoji kot „doppelte \Vacht" novogrmanske piklhaube. Odločni narodnjaki, značajni možje so zanesljivi, ne zapuste svojega rodu, svojega jezika, svoje domovine, svojega cesarja; polovičaki pa uže od nekdaj so bili možje, kojim nij nič svetega; polovičak izdaje svojega očeta, mater, brate; on nema srca, niti Človeškega občutka, pa takšni ljudje naSi učitelji v Ljutomeru, — Bogame — nikdar ne bodo!       Mi . . . ič.
■z It < »i»rs it iokraja 3. julija. [Izv. dop.] (Praznov anj e Rešnj ega telesa v Škednji pri Trstu.) „Danes tukaj, jutri tam", in tako me je dobrohoten veter zanesel na dan sv. Petra in Pavla v Skedenj. Ta dan so praznovali Škedenjei sv. Rešuje telo in svršetek misijona. Procesija, katero je vodil g. župnik Martelanec, vila se je mogočno po glavnej, okusno okinčanej ulici. Vreme je bilo lepo, ljudstva mnogo. Izborno petje se je pri procesiji vrstilo s tamošnjo narodno godbo. Pri maši, katero je bral g. misijonar Janez Stare so pevci peli Riccijevo mašo tako izvrstno, da so se celo nekateri tržaški muzikarji prav dobro o njih izrekli; osobito lep jejbil „Benedietus", katerega je g. Andrej Sancin pel solo. Tudi Riccijev „Veni ereator" in „TedeumM je delal čast pevcem. Občudovati je bilo njihovo trdnost v taktu, a tudi harmonija se nij pogrešala. Petje je bilo s kratka izvrstno, da je človeka kar povzdignilo; veleučenega g. misijonarja je ganilo do solz.  Ob 6. uri zvečer je bila misijonska pri-
diga za slovo, in na to blagoslov, katerega je opravljal milostljivi g. škof Jurij Dobrila sam. Litanije in misijonske pesnice, ki so se pele, je tamošnji gospod učitelj Jakob Čenčur sam vglasbil.
Milostljivi g. škof je bil z opravilom tako zadovoljen, da je dnhovščino in učiteljstvo k sebi v svojo palačo v Škednji povabil, ter se zahvalil gospodoma, ki sta svečanost tako povzdignila. Tu smo se nekoliko mudili; kar pridejo pevci pred palačo in zapojo par prav lepih zborov. Najbolj je dopadal „Slepec". Po-slovivši se pri g. škofu, vrnili smo se k g. župniku Martelancu. čas ločitve je tudi tu prehitro prišel.
Javno čestitati moramo neutrudljivemu g. učitelju Čenčurju, kateri neprenehoma dela na polji cerkvenega in narodnega petja. Slava pevcem, katerih glasovi se zdaj tako milo in zopet tako krepko in mogočno razlegajo ob obalih jadranskega, nekdaj slovanskega morja ! Končno čestitam pa tudi Škedenjcem ; ki imajo take možake v svojej sredi!
Domače stvari«
— (Slavnostne „Bese de") za nedeljo večer napovedane na vrtu čitalničnem ne bode, ker zaradi prihoda Nj. ces. visokosti nadvojvode Albrehta v Ljubljano vojaški godbi nij moči sodelovati. Beseda je zatedelj prelo-ložena na prihodnji teden. Dan, se bo naznanil po Časnikih in plakatih.
— (Slavnost v šišenskej čitalnici) se ne obhaja danes radi slabega vremena in družin zaprek. Slavnost bode prihodnjo nedeljo.
— (V čitalnic n ej restavraciji) je drevi mesto slavnostne besede koncert godbe tržaškega komunalnega gledališča. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 15. kr.
— (Štipendiji za umetnike.) „Wie-ner Zeitung" prinesla je razglasilo, v katerem se razpisujejo za umetnike štipendiji, katere oddaje ministerstvo za nauk in bogočastje. Prosilci morajo biti nadepolni umetniki, ki za svoje nadaljno izobraževanje nemajo sredstev, in sicer umetniki v pesništvu, v glasbi in v obrazovnih umetnostih iz kraljestev in dežel v državnem zboru zastopanih, ki mislijo da imajo do podelitve take ustanove kaj pravice. Prošnje naj se vlože do 15. avgusta 1881. l«ta pri dotičnih deželnih oblastvih. V prošnji mora prošnjik: 1. opisati svoje dozdanje izobraževanje in svoje osobne razmere; 2. povedati, kako hoče ustanovo za svoje nadaljno izobraženje porabiti, 3. predložiti svoje umetnostne poskuse, katerih VBak posamezen mora z avtorjevim imenom posebej zaznainenovan biti.
— (Pripravnico za učiteljice) in ž njo združeno vadnico so predvčeranjem zaprli, ker sta dva otroka v istej hiši hudo zbolela na skrlatici.
— (Surovost.) Mestni magistrat je spomladi na Poljanskem nasipu zasaditi dal lep lipov drevored. Lipe so se večinoma lepo prijele; te dni pa je neki surovež tri najlepših drevesc zaporedoma v sredi odlomil. Ta-cega lopova bi trebalo ostro kaznovati.
— (Tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo) se bode skoro preselilo iz Dolgih ulic na Valvazorjev trg v hišo, kjer je bila preje finančna direkcija in glavni apalto tabaka. Poslopje se znotraj popolnem popravlja, bode pa kmalu urejeno.
— (Mesečni živinski sejm) 8. t. m. je bil jako slab, Čemur je bil najbolj kriv veliki črešnjev sejm,  ki je bil še Ie pred krat-
kim. Kupcev, posebno tujih, je bilo še precej, a živine goveje, kakor tudi konj, le malo.
— (Potres.) Iz Št. Jarneja na Dolenjskem se nam piše od 8. julija: Danes o polu-jednej uri popolunoči prebudil je precej močan potres ljudi iz spanja. Prišel je od severa in šel proti jugu. Čutili so se trije glavni sunci in kakih pet sekund vzdvigovala in zibala se je zemlja, da so okna šklepetala in podobe na stenah se majale. Nekateri slišali so tudi votlo podzemeljsko bobnenje, ki je to natomo prikazen spremljevalo. — Isto tako se nam piše iz Kostanjevice na Dolenjskem od 8. julija: Danes okolo polujedne popolunoči se je čutil tukaj precej močan potres, pred katerim je bilo čuti votlo bobnenje. Zibanje je bilo čutiti nekako od vzhoda proti zahodu.
— (Velik požar) je bil predvčeranjem v Stobu pri Domžalah. Zažgala je o po-iudne po neprevidnosti neka žena, pripravljajoča kosilo in ne popolnoma v jednej uri stalo je trinajst hiš z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji v plamenih Bila bi gotovo vsa velika vas pogorela, ko bi v odločilnem trenotku ne bil veter potegnil proti severu. Le jeden gospodar nij bil zavarovan, iz mej ostalih pa je bilo zavarovanih devet pri banki „Slaviji", trije pa pri graskej vzajemnej zavarovalnici.
— (N e m š k a u g 1 a j e n o s t in doslednost.) Občina Ralsdorf na Štajarskem imela je izročiti nekemu svojemu občanu Iv. Forma-cheru odlok kr. sodbenega stola ve.raždinskega s katerim se ta Formacher oba vešča kot hipotekami verovnik v nekej relicitaciji. Ker je bil odlok hrvatsk, ga nij hotela občina Ralsdorf sprejeti, ampak je odločno dostavnico z odlokom poročila kr. sodb. stolu v Varaždin s tem le odgovorom: „Wenn Sie mit Deutsche verkehren, haben Sie deutsch zu schreiben. Gemeindeamt Ralsdorf a in 21, Juni 1881. L. S. Der Gemeindevostehr: Josef Ranz". Kaj pa nam odgovarjajo Nemci, kedar mi terjamo, naj se nam v domačej deželi — dopisuje slovenski?
Razne vesti.
* (Tako zdaj delajo!) Časniki pripovedujejo, da je bivši župan in posestntk ume-talnega mlina v Brandeisu I. Jenička pobrisal jo v Ameriko zapustivši 200.000 gld. dolga.
* (Narodno slavnost) bodo obhajali v Parizu 14. t. m. v spomin na dan, ko so priborili bastiljo. V Parizu bodo javna poslopja na mestne troške razsvitljena; ti troski bodo znašali okolo 430.<)()(> frankov.
* (Z 1 i m o n a d o o t r u p i 1 i) so se vsi potovalci na parabrodu dne 4. julija v \Var-rensburgu (Missouri). Osem iz mej teh je uže mrtvih, in sto druzih je tudi uže na kraji groba.
* (Vzorna anonca.) Vinotržec v Parizu priporočal je svoj etablissement v javnih listih tako-le: Pred kratkim sem bil radi ponarejanja vina obsojen 50 frankov kazni, zatorej sem se odločil, od danes naprej prodajati čisto vino, liter po 90 centimov.
Narodno-gospodarske stvari.
Peronospora  vitieola,   nova  trtna bolezen.
Spisal K. Kramar asistent im Dunaj i.
Jako razdevajoča bolezen, katera se je iz Amerike v Evropo zanesla, preti našim vinogradom. V začetku se je zaradi podobnosti zamenjala s trtno jajčasto plesnjijo (Oidium Tuckeri), pozneje so pa spoznali, da je zopet nova nevarna trtna bolezen v Evropi.
Izvrsten strokovnjak F. pl. T h U m e n poroča, da so to bolezen opazili najprvo na Francoskem leta 1878. Leta 1870. se je jela uže silno širiti, pa Ie po nekaterih okrožjih. Še tisto leto pa se je zanesla po celej Fran-
coskej deželi, ter je v vinogradih neizmerno škode učinila. Razširila se je uže po vsej zgornji Raliji in odtod je prišla tudi v Av Btrijo. Opazila se je ta bolezen lansko leto na Dolenjskem meseca avgusta in septembra, ietoa prikazala se je pa uže začetkom junija in sicer močneje, kakor prejšnje leto.
Pl. T h ti in en meni, da se bo ta bolezen v enem ali dveh letih rn/. tresla do vseh evropskih vinogradih. Uzrok jej je neka škodljiva gljiva, katero imenujejo učenjaki „Peronospora viticola.
Opisuje se Peronospora viticola takole: Konci avgusta ali pa o začetku septembra pokazujejo se v nižjih legah, če pade prva megla ali Če za zelo gorkimi dnevi neprenehoma dežuje, na spodnji strani pri tleh le žečih listov manjše in večje, snežnobele, precej debele plesnjive lise, katere so v začetku na gosto ob glavni listni žili, kmalo pa pokrivajo skoraj celo spodnje stran. Na vrhu lista se prikažejo rumenkaste in rudečkaste lise, katere pozneje rujavkaste postanejo. Listi se kodrijo in grbanČijo, kakor vsled solnčnih žarkov, se posuše in odpadejo. Pa ne samo listov se prijemlje ta bolezen, ampak tudi rozg (trtnih mladik), katere bo napno in in pripognejo. Grozdja sicer ne napade ta gljiva, pa vendar kriva je, da ono ne more dozoreti; vsled odpadlih redilnih listov, ostane kislo, nezrelo.
Kakor smo uže omenili, prouzroči to bolezen le z drobnogledom vidna plesenj. Peronospora viticola, katera je jako podobna znani plesnji (Peronospora infestans). Tudi slavni rastlinoznanec prof. de Bary trdi vsled svojih preiskav, da ta bolezen preti vsem evropskim vinogradom, ker jej ne godi le evropsko ozračje, temveč ono pospešuje še njeno rast in razširjenje veliko bolj, ko severna Amerika s svojim suhim poletjem. To je tudi najbrže uzrok, da se je ta bolezen na Dolenjskem zaradi vlažno gorkega vzračja prikazala uže v začetku junija, na Francoskem pa stoprv avgusta ali septembra meseca.
V zadnjej številki kmetijskega lista „Oestr. landw. Wochenblatt" piše F. pl. Thiimen, da se je v severnej Afriki pokazala ta bolezen uže koncem maja; ravno tako tudi v južnih krajih severne Amerike, kjer je veliko škode v vinogradih učinila. On misli, da je uzrok temu letošnje gorko in mokro leto.
Kot sredstvo zoper to bolezen se priporoča: Potrgati vse liste in mladike, na katerih zasledimo to plesenj, pobrati vse odpadle, ter jih zunaj vinograda sežgati, potem pa moramo napadene trte močno žvepljati. Pa to še ne zadostuje; treba je tudi še zdrave trte žvepljati in jih tako zoper plesenj zavarovati.
X. izkaz o darilih za Jurčičev spomenik.
Do sedaj je bilo nabranega   . 1032 gld. 40 kr. jedni srečka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin.
Tema so dodali:
Kovač Janez    v Preserji pri Kranji — „ 20 „
Petelin Andrej „      „       „      „ — „ 20 ,
Rogelj Štefan  „      „       „      „ — ,, 20 „
Sabec Luka     „      „       n      n ~ » 20 »
Luzar Janez na Dunaji..... J „ — „
Blaž Gregor v Reki...... 5 „ — n
Dr. Kapler.......... 5 „ — „
Urbanec Ivan v Ptuji...... 2 „ 7 „
Cikale Mat. na Dunaj i..... 5 , — „
RoŠ Sebastijan   v Zagrebu    ... 2 „ — „
Kregar Janez     „      „        ... 2 „ — „
Dr. Krištof         „      „        ... 2 „ — .
Dr. F.               „      „        ... 0 „ - j,
Dr. W.              „      „        ... }.-?..
Dr. Kosirnik       „      „        ... 1 „ — „
Dr. Švrljuga       „      „        ... 1 „ — „
Dr. Smirmaul      „      ,,        ... 1 „ — „
LeBkavac D.      „      „        ... 1 n — „
l.ončarevič          „       „         ... 1 „ — ,
Mjestič              „      „        ... 1 „ — „
Wessely             „      „        ... 1 „ — „
Slesinger A.       „      „        ... 1 „ — „
Arko Mi halj       „      „        ... 1 „ — „
Krapš l'Yan        „      „        ... 1 „ — „
Vezjak Valentin „      „        ... 1 „ — „
Bajor Alojzija    „      „         .   . 1 - — ,
Skupaj   .   . 1077 gld. 27 kr.
jedna srečka ljubljanskega posojila in jeden c. kr. cekin.
l*OMlUIIO.
Notranjski pevci!
Kdor želi pri veselici, katero napravijo Notranjci v teku tega meseca v Dolenjem Logatci na čast prvih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in za Jurčičevo ustanovo, kakor je hilo uže večkrat v „Slovenskem Narodu" oglašeno, pri p«t|i sodelo-VMti9 naj se oglasi, da dohode note onih pesnij. katere se bodo skupno pele.
V Dolenjem Logatci, dne 1. julija 1881!
Adalbert Ribnikar.
Tulci.
8. julija:
Pri niiiu-i: llanrekovič, Zwolfer, Wolf, Svoboda, Goldman z Dunaja. — Jovanovič iz Trsta. — Ohrtandl iz Celovca. — Weber, Csik iz Pešte. — Fa-sola iz Pavie. — Atteins iz Gradca. — Kavič iz Zagreba.
I.{sluten uredništvu. (Gospodu K. K. v Beru. Radostno sprejmemo prijazno Vašo ponudbo. Baš v tej stroki ipa se ve da ne samo v njej) pogrešamo rednih veščih sodelavcev; Vaši cenjeni Bpisi nam bodo zatorej vselej dobro došli.
Gospodu A. S. v K-ru. Se vr da smete zalite vati slovensk poziv: da ga hoste pa tudi dobili, za to Vam nijsuio porok! Pri zaslišanji odgovarjajte, kakor Vam drago, nihče Vas ne more siliti, da bi upotrebljavali jiv.ik, katerega ne umejete. Zahtevajte slovenska vprašanja in odgovarjajte! nanju slovenski. To je Va'ia pravica.
Gospodu .1. KI. v R-ci. Poslani znesek smo izročili (»d boru, ki nabira darove, in se Vain v njegovem imeni zahvaljujemo zu Vaš trud. Občinski Vaši mogotci se bodo pač potolažili: možje le z nova svedočijo svoj veleum, če hote znositi se nad Jur-čičevim spominkom, ker so se malo — blamirali nam nasproti in smo jim mi za kazen povedali šaljivo, da nas oni ne bodo v kozji rog ugnali s — puragnili ! — ZdravBtvujte!
Zahvala.
VodBtvo prostovoljne požarne brambe v Kranji izreka vsem udeležovalcem in podpornikom kegljanja na dobitke, katero je blagajnici požarno hrambo nepričakovano velik dohodek 179 gld. 37 kr. naklonih), posebno pa g. P. Majdiču, lastniku umetnega malina v Kranji, ki je pri svojej hiši za ta namen kegljišče napravil, ga društvu brezplačno prepustil in sv» Čavo ob tvojih troških preskrhel, ter gospodom odbornikom, ki so trud in čas darovali uredovanju kegljanja, iskreno zahvalo.
V Kranji, dne 7. julija 1881.
Požarne brambe načelnik: (400) F. Sajovio.
Tržne cene
v Ljubljani 9. julija 1.1. Pšenica hektoliter 9 gld. 59 kr.; — rež 5 gld. 8.r> kr.; — ječmen 3 gld. f>7 kr.; — oves 8 gld. 25 kr.; —- ajda 5 gld. 85 kr.;  — proso 5 gld. 03 kr.;
— koruza 5 gld. HO kr.: — krompir 100 kilogramov
4 gld. kr.; — fižol hektoliter 8 gld. f>0 kr.; masla kilogram — gld. 8 1 kr.; mast — gld. 78 kr.; — špeh trišen — gld. 6(i kr.; špeh povojen — gld. 72 kr.;
— jajce po l'/s kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjsko meso GO kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 05 kr.;
— slame 1 gld. 78 kr.; —  drva trda 4 kv. metrov
5 gld. 50 kr.; — mehka 4 gld. 20 kr.
Dunajska borza 1). julija			
(Izvirno telegralično	poročilo.)		
Enotni drž. dolg v bankovcih .	.   77 gld.	55	ki.
Enotni drž. dolg v srebru	.   78 „	60	n
Zlata renta........	•   93 „	90	n
1860 drž. posojilo   .   .       . .	. 133 „	15	n
Akcije narotino banke.   .   . .	. 835 „		n
Kreditne akcije......	. 357 ,	50	n
	. 116 „	95	n
Srebro.........	•     "~ »	—	i»
Napol..........	.     9 »	29'/.	n
	•      ° n	50	n
		95	n
V I ;nhl(.iiM.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
ar klobukov in kap; ~vs
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleke
črez poletje v shranjevanje.     (133—20;
Delavci,
OBobito taki, ki umejo (403—2) dobijo stanovitno opravilo v našej tovarni v
Gradei, „Wiener Sctauhwaarcn-Fabriks-Actien-Gesellschaft",
prej D. II. Pollak «V II. HorwiU.
Zahvala.
Vsem, ki so v bolezni in smrti mojega nepozabljenega soproga gospoda
Karola Gulića
svoje sočutje izrekli, vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast ter ga spremili na zadnjem poti, posebno čest. duhovščini, g#. uradnikom političnega sodnijskega, davkarskega in poštnega urada, občinskemu pndstobii-štvn, šolskemu vodstvu, žaiidarmerijskemu i o vodstvu finančne straže, gospodom častnikom in gospodom podčastnikom 72. brani-bovskegabataljona, vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki bo prišli od blezu in daleč, za darovane krasne vence izreka najtoplejšo zahvalo
(404) žalujoča udova.
Elisa Ncliweigrcr9 roj. pl. Caccato naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih mladoletnih otrok Vinka, u«Usu. Antona in Alfreda £icbw<'iger in v imenu nenavzočnih sorodnikov žalostnim srcem vest o nenadnej smrti svojega Iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda
Jurija Schweigerja,
o. kr. policijskega nadkomisarja,
kije dnč 5. julija zvečer oh 10. uri v 57. letu svoje starosti, previden se sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal. Truplo dražega umrlega se je v četrtek dne 7. julija o polu 7. uri popoludno blagoslovilo v hiši „Neuo Welttt št. 123 in bo potem preneslo na pokopališče sv. Ruprechta. (405) Maše zadušnico so se brale soboto dnč 9. t. m. ob 10. uri v stolnej cerkvi.
Celovec, dnč 10. julija 1881.
Dve lepi sobi
h kuhinjo, sredi mesta, dasta so za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administrac ja „Slovenskoga Naroda1'.
Knjige za šolska dar la,
slovenske in nemške,
lično vezane, v obilnoj i zbirki priporoča
J. Giontinijeva knjigarna
■v Ljiil>ljttiii. (399—1) B ergfrxiaao-vo
ifV mjilo zoper
s katerim  se pege popolnem  odpravijo;  1 kos 45 kr. Prodaja .Ion. Svoboda, lekarnar v Ljubljani, na Preširnovem trgu. (U><> —16)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, leher, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga gla\ a boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo po '/• žličko vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majheuiiu ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Nvobotln v Ljubljani, a flacon 80 in 50 kr. av. velj._(247—17)
EPILEPSIJO
(hožjast) omdravl indiJMkf zeltškl aok9 ki se
kot posehnoBt, da kot jedino sredstvo z najboljšim vflpenom rabi zoper božjast. ^21S—8)
Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in napoBled popolnem odpravi.
Dobiva se flaeon po 20 kr. v skoraj vBeh lekarnah Avstro-Ogerske, a v Ljubljani ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Truk6csy, v Jieinn pa prireje vate lj Kudolf Sinlii, nm t. lekarnar.
S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja.
Izddtelj in urednik Mukso Ar m i t.
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarneJ.