Neodvisno politično glasilo
za Slovence
%
Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za ceio leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
]j[ Z mesečno prilogo ]|f
$ Slovenska Gospodinja ijl
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Nekaj misli o slovenskem šolstvu. — Konkurenca tuje delavne moči. — Politični pregled. — Štajersko: Narodno razmere na Štajerskem. Razno. Koroško: Neodvisnost sodstva. — Primorsko: Reforma občinske volilne pravico za Trst. Razno. — Kranjsko: Razno. — Prosveta. — Raznoterosti. — Socialno gibanje.
Podlistek: Tri dni.
Kekaji misli o slovenskem šolstvu.
Šolsko vprašanje je med Slovenci najbolj pereče. Lestvica naše šolske organizacije je vsled nemarnosti pristojnih faktorjev, predvsem državo in posameznih deželnih oblasti, na drugi strani vsled pomanjkanja naše lastne inicijative, tako nedostatna in nepopolna, da o kaki orga-nični vzgoji našega naraščaja v slovenskem jeziku in v slovenskem duhu ne more biti govora.
Najžalostnejše jo poskrbljeno v tem oziru z ljudsko šolo na Koroškem, kjer obvladuje ljudsko šolstvo v slovenski pokrajini vseskozi dvojezičnost, ki pa v praksi druzega ni kot germanizacija pod vabljhim imenom.
Slovenska šolska družba, ki razpolaga deloma po lastni, deloma po vsega naroda krivdi le s skromnimi sredstvi, bi morala koncentrirati vse svoje delovanje na Koroško, kjer naj bi čisto sistematično ogradila slovensko ozemlje s slovensko ljudsko-šolsko ograjo.
Slovenska višja dekliška šola v Ljubljani naj bi dobila družico v kakem slovenskem mestu ali trgu na Spodnjem Štajerskem; z denarnimi sredstvi bi morali poseči vmes okrajni zastopi, prizadete občine, slovenske posojilnice . . . Postojnski trg naj bi posnemal zopet kak drug trg na Spodnjem Štajerskem in osnoval slo vensko meščansko šolo; koristna bi bila taka konkurenca meščanski šoli v Krškem, kjer se veliko preveč nemčuje.
Tri dni.
Spisal M. P.	(Konec).
m.
Po noči proti jutru je pričelo polagoma iz megel pršeti. Nebo se je bilo zelo znižalo in jutranji mrak se je gubil nenavadno počasi. Po rebrih so se že pasli voli, tuintam je bilo videti gručo pastirjev, ki so kurili ogenj in sedeli okrog njega na tleh. Dim, ki se je dvigal °d tal, je bil videti kakor steber, na katerega s° opirajo megle, da ne padejo na zemljo in je ne zaduše.
Planinar se je prebudil tisto jutro zgodaj, vstal je in se napravil in odšel na vrt. Prižgal je cigareto in hodil po stezah in zavil naposled Proti uti. Mislil je nekaj docela sentimentalnega, ^delo se mu je primerno, da bi iztegnil roke ia objel in privil k sebi nekoga, ki bi ga imel rad. In govoril bi kaj, čisto od srca bi pripovedoval in tako bi pozabil, da je zunaj tako silno dolgočasno.
Ko je stopil v uto, je opazil v njej vdovo, ki je sedela črnooblečena v kotu in zakrivala z rokami obraz. Njeno telo je bilo vitko in mlado, včasih so se zganile lepo vzbočene prsi in roke so tesneje zakrile lica.
Tudi v Ljubljani naj bi se iz občinskih sredstev osnovala slovenska meščanska šola.
Gledati bi bilo, da prevzame breme plačevanja učiteljskih moči na teh šolah dežela; tudi od države bi trebalo izvabiti večjo podporo — resna naloga slovenskih poslancev.
Takisto na Goriškem je živa potreba po slovenski višji dekliški šoli, ki naj bi jo osnovala dežela, dalje jo potrebna slovenska meščanska šola v Solkanu.
Revizija učnega reda glede učnega jezika na učiteljskih pripravnicah in ljubljanski realki (dežela!) je stvar, ki se mora v najkrajšem času izvesti.
V Mariboru in Celju se morata na mesto dosedanjih vzporednic oz. samostojnih slovenskih razredov osnovati samostojni slovenski gimnaziji s slovenskim učnim jezikom.
Za izdajo potrebnih slovenskih učnih knjig morajo — v hitrejšem tempu — skrbeti slovenski profesorji, in dežela, ki razpolaga v ta namen s posebnim fondom, naj denarno močno podpre to delo 1
To so misli, to so želje, ki se morajo v bližnji bodočnosti uresničiti; pravzaprav tvorijo slovenski temelj slovenske univerze.
Dolžnost vseh narodnih organov predvsem političnih strank je, da zastavijo svoj vpliv in svojo moč v dosego teh šolskih idealov.
Spectator.
Konkurenca tuje delam moči.
Vsakdanje življenje slovenskih produktivnih stanov nas poučuje o veliki važnosti konkurence tujih delavnih moči. Slovenec, kije po danih razmerah prisiljen se v svoji domovini
Planinar je pozdravil in prisedel in tako je molčal dolgo časa.
„Ali je tako velika ta izguba, ki vas je zadela?“
Izpregovoril je skoro tiho in vdova ga ni umela. Odstranila je roke od obraza in mu pogledala v oči.
„Ali ste tako ljubili moža, da ne morete živeti zdaj brez njega?“
Ponovil je glasneje, naslonil se je nazaj in se igral z velim listom, ki mu jo bil pal v naročje.
„Bože moj, jaz ga nisem ljubila.“
Zavzdihnila je nenadoma in zakrila na novo obraz.
„Jaz ga nisem ljubila“ — je ponavljala — „vsaka moja lepa beseda je bila laž, vsaka gesta in zdaj mi je zaradi tega nepopisno hudo. Vi ne uvidevate tega! človek se zave nanadoma, da je storil velik zločin nad nedolžnim in dobrim človekom“ . . .
Dvignila je glavo, zravnala se je in se naslonila nazaj.
„Jaz sem ga varala“ — je rekla potem počasi, „dobrega, ubogega starca. Ana ni njegova, tudi fant ne . . . Glejte, in zdaj jočeta oba in se bojita, da bi prišel njun pravi oče! Lastnega očeta se bojita, ali ni to strašno?“
boriti za svoj obstanek, vedno bolj čuti, kako težka je borba s tujo delavno močjo, ki jo tudi na naš skromen trg prihaja vedno več. Ta konkurenca znatno ovira njegovo hrepenenje, si v domovini priboriti kaj boljšega, kakor pa je socialno stališče kulija. Če je Slovenec že v svoji domovini kuli, ne more biti v tujini, kamor se izseli, nič drugega kakor „Lohndrücker“.
Ne samo slovenskega uradnika izpodriva z boljših mest Nemec, temveč tudi v vseh drugih svobodnih poklicih se mora Slovenec težko boriti s tujo konkurenco. Tudi naš, sicer še precej skromni krožek tehnično izobraženih ljudi, pritiska k tlom tuja delavna moč, ki se importira iz razvitejših dežel. Naše dežele se preplavljajo v malone vseh obrtnih in industrijskih strokah z italijanskimi in nemškimi delavci. Brez dvoma je, da imajo večinoma te tuje delavno moči več kulture in inteligence, kot pa domače. Ali to še nikogar ne opravičuje, da bi domači naraščaj eo ipso smatral in ga upošteval za manjvrednega In vendar je to pri nas že nekako sistematično naziranje. Slovenski zidar ali dekorater ne bo našel doma danes kljub svoji eventualni strokovni zmožnosti priznanja, ki bi ga uvrstil na enakovredno stopinjo mnogokrat zelo šablonskega tujega delavca. Slovenski mašinist, monter, kemik, inžener itd. se večinoma vkljub primerni strokovni naobrazbi niti ne primerja s tujo importirano delavno močjo.
Ta konkurenca tuje delavne moči tlači domačina ne le duševno, temveč v prvi vrsti gmotno k tlom. Načelo, da imajo v prvi vrsti pravico do dela domače moči, se pri nas še no upošteva, dasi je že povsod drugje prodrlo.
Planinar se je domislil na Ano, kako je pravila vsa plaha, da se bo mati omožila. Trepetala je skoro pred bodočnostjo, skoro so ji stale solze v očeh.
Udova je gledala še vedno v strop in nadaljevala je naposled z istim mirnim glasom.
„Jaz nisem zato, da bi to razlagala, ampak strašno mi je, ker si želim njega.“
Nato je pripovedovala svojo zgodovino. Pravila je, da je bila svoj čas učiteljica, in da se je seznanila nekoč z učiteljem važne glasbene šole. Mrzel človek je bil to, kadar jo je srečal na ulici, se je okrenil in odšel v stran, ne da bi jo bil pozdravil. Kadar je šla mimo njegovega okna, se je obrnil proč in v druščini so ji je umikal. Nekoč pa je prišel nenadoma v njeno stanovanje, ves bled je bil, objel jo je z obema rokama in jo je poljubljal kakor blazen.
„Jaz vas ljubim“, je ponavljal, „jaz vas ljubim“ . . .
„To", jo rekla udova, „se ne dogodi v življenju nikoli več. Odšel je po svetu nenadoma, po noči je izginil, in ko ga ni bilo od nikoder nazaj, sem se jaz možila. In potem je prišel čez leta, na ta grad je prišel, pogledal je mene in moža, pomislil je in rekel potem, da je moj sorodnik. In ko sva bila sama, je padel predme na kolena in objel moje noge.*
Ta konflikt med mednarodnimi delavnimi močmi je danes splošen. Znano jo posebno tudi slovenskim izseljencem, da se Amerika poslužuje že postavne sile pred konkurenco tuje, naraščajoče delavske moči. In Francoska je sledila v posameznostih ameriški uniji. Nemški delavci, specialno rudarji, se močno pritožujejo nad vedno večjim uvažanjem cenene delavne moči iz vseh krajev sveta. Lakomni nemški kapitalist so rad poslužuje kulturno zaostalega Poljaka, Italijana, Slovenca, celo Kitajca.
Ne le, da si pribavi s tem velik dol potrebne delavne moči ceneje, temveč on tudi izrablja to cenejšo tujo delavno moč proti domačemu, kulturno višje stoječemu delavstvu. Razno delavske organizacije so že temeljito proučevalo danes perečo vprašanje in zahtevale od-pomoči. Tako je n. pr. sklenila lota 1900 delavska rudarska (soc.) organizacija sledeče:
Občni zbor prosi državno vlado, da prepove import tujejezičnih, zunanjih delavcev v rudarske revirje, ker neznanje nemščine v rudarstvu zelo povišuje nevarnost v istem. Pa tudi brezpravnost tujih delavcev pri zavarovalnih blagajnah nas sili, da v interesu tujcev samih protestiramo proti njihovemu nadaljnemu vsprcjemanju.
Tudi v socialističnih krogih so o tem aktualnem vprašanju različnih nazorov. Pri socialističnem mednarodnem biro-u leta 1909 ni mogel celo tako uplivni mislec, kakor je belgijski socialist prof. Vandervelde prodreti s vojiin človekoljubnim protestom proti zahtevi, da se izključuje življenja in dela iskajoče tuje delavce. Prepoved uvažanja tuje delavne moči primerja prof. Vandervelde najslabši varstveni carini. Nemški delavski odposlanci niso bili istih misli in znano je tudi, da se posebno sicer tako demokratični avstralski delavci upirajo temu na-ziranju in odločno zahtevajo, da se postavno prepove uvoz cenih delavnih moči, kakor so n. pr. Kitajci in Japonci.	(Konec prihod.)
Politični pregled.
Nemške stranke. Nemška socialna demokracija postavi kandidate v 102 nemških volilnih okrajih. Koliko poslancev si bo priborila, je danes težko povedati, ker je vspeh odvisen od vedenja nemških naprednih strank. Dočim je liberalni voditelj dr. Groß rotil naprednjake, da naj združeno nastopijo proti socialnim demokratom, je dunajsko nemško časopisje mnogo mehkejše in se ogreva za kooperacijo s socialno demokracijo. Socialni de-mokratje prihajajo na Dunaju v volilni bo le v dveh okrajih z naprednjaki; drugod jim stoje nasproti krščanski socialisti. Ta stranka je vsled bolezni voditelja, dunajskega župana dr. Luegerja na robu razpada: nasproti
„Jaz sem se vrnil, glej, jaz ne morem živeti brez tebe.“
„Njegov glas se je tresel, in ko je vstal, so bile njegove oči rosne. In od tistih dob sem bila njegova.“
Udova je utihnila in videti je bilo, da premišlja vso tisto romantično minulost svojega življenja. Solze v njenih očeh so se bile posušile in polagoma se je vračalo vanje življenje, da so plamenele kakor v ognju.
Planinar se je ozrl gor po starinskem zidovju in zdelo se mu jo jasno, da je vse to naravno, zakaj tu je dom romantike. Kadar pride noč, kadar se dvigne nad stolpom luna in se razlije mesečina po vlažnem in začrnelem zidovju, tedaj se vrne davni vek. Pridejo vitezi z visokimi čeladami, težki konji gredo po vijugasti poti in splašena beži divjačina proti dolini. Tudi sove je strah, tiho se vspne v zrak, zasovika in izgine kakor misel. Zaropočejo težki sklepi v železnih durih, zašume po stop-njicah svilena krila grajskih gospa. Kakor žamet so lica, kakor tolmuni oči in vlažni lasje kakor pogubno morje.
„Naravno je“, je izpregovoril naposled Planinar, vzdihnil je in si popravil s čela lase.
„Naravno jo, tu je doma romantika“ . . .
Udova je gledala takrat skozi vrata nekam v daljavo, njen obraz je bil ves v ognju in kakor
si stojita klerikalno krilo dr. Lehmanna in pa radikalna struja Steinerja, ki sta nekako enako močni. Da bi preprečili razkroj stranke, no bodo krščanski socialci po smrti Luegerjevi, ki jo je pričakovati vsak dan, poverili strankinega vodstva nobenemu teh mož, temveč princu Liechtensteinu.
Volitve v nemški državni zbor.
Po dvemesečnem boju so volitve končno na celi črti završene. Najznačilnejše dejstvo minulih volitev jo velikanski poraz, ki ga jo doživela socialno-demokratična stranka: vzlic temu, da je naraslo število njenih volilcev za četrt milijona, je v volilnem boju izgubila skoro polovico svojih mandatov. Vzrok toga pojava je silno živahno delo svobodomiselnih meščanskih strank, ki so na volišče prignale visoko število t. zv. novolilcev, ki so pri prejšnjih volitvah vsled svoje politično nezavednosti in indefe-rentizma redno doma ostajale. Centrum, proti kateremu jo bil razpust državnega zbora v prvi vrsti naperjen, je izšel iz volilne borbe okrepljen po številu glasov in mandatov.
Posamezne stranko imajo v novi zbornici sledeče zastopstvo.
Konservativci (pruski junkerji!): 60 (do-sedaj 52), antisemitje: 27 (21), državna stranka: 22 (22), narodni liberalci 56 (51), centrum 108 (104), Alzačani 7 (9), Poljaki 20 (16), socialni demokratje 43 (81), svobodomiselna zveza 16 (10), svobodomiselna ljudska stranka 27 (20), nemška ljudska stranka: 6 (6), divjaki 5 (5).
Novi državni zbor je po svoji sestavi socialno in kulturno reakcionarnejši bolj milita-ristično-imperijalističcn in bolj protipoljski od prejšnjega, vzlic temu da so svobodomiselci in Poljaki narasli.
Davčna reforma na francoskem.
Francoski finančni minister Caillaux (Kejo) je predložil zbornici načrt davčne reforme. Na Francoskem so obstajali doslej štirje direktni davki: zemljiški davek, stanovanjski davek, pridobninski davek in davek „na svetlobo in zrak" t. j. na okna in vrata. Po novem načrtu se te davščine odpravijo; namesto njih se uvede dohodninski davek. Obdačili se bodo dohodki, in sicer oni, ki izvirajo iz kapitala, v mnogo občutnejši meri, kot dohodki od dela. Ljudje, katerih dohodki ne dosegajo eksistenčnega minima, t. j. na deželi 1250 frankov (približno 1150 kron), v mestih 2500 frankov, so davka prosti. Davek bo progresiven: z višino dohodkov bo do gotove mere rasla tudi procenta. — Ta davek je pravičen, ker jemlje tam, kjer je kaj dobiti. Revni ljudje, ki z delom svojih rok komaj toliko zaslužijo, da se prežive, bodo neobdačeni, dočim bodo francoske državne oblasti — stisnilo toliko več iz mošnjičkov onih, ki se rede brez dela od samih obresti.
otrok je bila, ki se domisli na lepo igračo in žari v lica ves vesel in steguje kvišku svoje slabotne roke.
„Zvezdo mi dajte z neba, minulost mi vrnite“ . . .
Tako je izgovorila tiho in komaj razločno, prav kakor v sanjah.
„Težko je to" — je rekel Planinar — „ampak se dogodi včasih.“
Tudi on je še mislil na grad, na tistega muzikanta, ki je šel kakor trubadur po svetu in se je vrnil in je pokleknil pred lepo grajsko gospo.
„Jaz sem se vrnil, ker je strašno brez tebe živeti 1'
Tako je storil in vse njegovo življenje je bila ena sama lirična pesem, prepojena s silnim hrepenenjem. Kakor val je človek, ki ga žene vihar čez široko morje, čez lepe dni in opojne noči in ga vrže naposled ob umazano in blatno obrežje. Planinar je videl, kako prozaična je smrt za tistega, čegar življenje je bila ena sama pesem in zato je ponovil še enkrat in s po-vdarkom.
„Ampak se dogodi včasih!“
Molčal je nato, ozrl se je na udovo, ki je še tako strmela v daljavo in čisto otrpnila v svojih mislih.
Štajersko.
Narodne razmere na Štajerskem.
Colje, 12. febr. 1907.
Ker sovražimo in obsojamo politiko pobeljenih grobov kot smrtnonevarno za slovenski narod, kor si z bobnečimi frazami uspavajo vest naši prvaki in politiki, da morejo mirno „delovati,“ ker so je zadnji čas razvil zlasti v Celju in Mariboru poseben korupcijski sistem v vodstvu slovenske politike, zato hočemo brezobzirno odkrivati rak-rane na slovenskem narodnem telesu in rezati gnojne bule, ki ga razjedajo in uničujejo. Ako hoče živeti na Štajerskem slovenski narod, si mora biti najprej na čistem o svojem položaju, mora položiti račune o svojem razvoju. Kaj smo dosegli Slovenci, kaka je bila naša politika in naši voditelji?
Ako so bile našo politične potezo dobro, naši narodni konzuli, naši voditelji dalekovidni, požrtvovalni možje, ki jih je vodila pri njiho-hovem delu edino ljubezen do domovino, nesebično in globoko rodoljubje, potom bomo šli dalje po začrtani stezi. Ako naši voditelji niso izvrševali svojih dolžnosti, ki so si jih sami naložili, ako vsled neokretne politično taktike nazadujemo, nam je premisliti: Kam pridemo, ako pojde tako naprej? Nočemo biti krivični napram prvorobiteljem, in ne bode zle besede iz mojih ust, dokler nismo pregledali narodno bilance o razvoju narodnih razmer na Štajerskem. Ali čas je, zadnji čas je, da si podamo račun, zakaj iz pobeljenih grobov smrdi?
Prod seboj imam statistične podatke o narodnih razmerah na Štajerskem koncem 19. stoletja, in iz njih naj povzamem važnejše številke, ki so zelo značilne za tek slovenske politike na Štajerskem :
„Glavna jezikovna meja ni edina točka, v kateri prihajata oba naroda v dotiko, kor jo na Štajerskem cela vrsta jezičnih otokov, ki imajo razmeroma veliko večji pomen, kakor n. pr. oni na Češkem. Važni so zlasti zategadelj, ker so na Štajerskem glavno prizorišče narodnega boja, ki besni ponekje že več let z naj večjim srdom in različnim uspehom.
Gotovo jo, da se jo slovanski živelj izza časa Agilolfingov in po bitki na Lurnskem polju moral daleč umakniti pred nemškim jezikom. Še danes spominjajo imena mnogih krajev v nemškem ozemlju kot Gradec, Nemška Bistrica i. t. d. slovensko preteklost teh krajev, in celo kraji, pri katerih bi sodeč po njihovem nazivu domnevali nasprotno, so danes docela ali pretežno nemški, kot n. pr. Windisch - Hartmannsdorf, Slovenji Gradec, Slov. Bistrica i. t. d. Za sedanjost ima samo zadnja, najnovejša preteklost ne-
„Saj še stoji grad in istotako je še romantičen kakor je bil svoje dni."
Spodaj v dolini so se bili oglasili zvonovi, po cesti se je včasih počasi pomikal voz, sključen kmet je šel ob strani in zavpil tuintam, s sirovim glasom. Po holmih so kričali pastirji, vol je včasih zamukal, tekel preko klanca in se izgubil za njim. Nebo se je počasi jasnilo, megla je bila prozornejša in prozornejša in se je tako polagoma izgubljala.
Udova se je zdramila nenadoma roke je skrila za hrbtom in si je globoko oddahnila.
„To še pride . .. Ampak da bi ne bilo zdaj tako strašno, da bi mo ta hip kdo ljubil, kdo objel“ . . .
Planinar je bil ves bled in sentimentalen, vstal je s čudnim nasmehom na licu, sedel je tik nje in jo poljubil nausta. Nato jo je tesno objel, stisnil se je k njej in tako obmiroval kakor mrtev.
„Ali vi me ne ljubite“ — je rekla udova, izvila se je počasi, vstala in odšla po vlažni peščeni poti.
IV.
Tistih vročih mehkih, ustnic, tistih prsi in tistega toplega telesa Planinar nenadoma ni mogel pozabiti. Prišlo je vanj kakor pride hrepenenje v osemnajstletnega fanta, ki vidi lepo
Priloga „Našemu Listu“ št. 13 / dne 15. februarja 1907.
posredni pomen, ker iz nje lahko izvajamo zaključke za najbližjo prihodnjost.
L. 184(5 je bilo na Štajerskem 640.322 Nemcev in 346742 Slovencev, vendar se to razmerje vedno menja na korist Nemcev, in ljudsko štetje 1. 1900. je naštelo 902.343 Nemcev poleg 409.531 Slovencev. Slovenci so torej 1. 1846 znašali še 36% prebivalstva, 1. 1900 pa je njihov delež padel na 31%. Te številke kažejo, da so nahaja na Štajerskem nemški jezik v vednvm prodiranju napram slovenskemu. Relativno je nemštvo od 1. 1890—1900 vsako leto napredovalo za 0.88 tisočink, slovenstvo pa isto-tako nazadovalo.
Sicer je res, da so zlasti v 80 letih vsled zbujene narodne zavesti Slovencev in njihove politične organizacije bili Nemci |spodrinjeni iz marsikaterega političnega mesta, vendar pa so zadnja leta zopet pridobili nekatere izgubljene pozicije.
Na prodiranju nemštva so v prvi vrsti udeležena tri mesta z lastno upravo Maribor, Celje in Ptuj; v teh mestih se mnogo hitreje množi število Nemcev kakor na deželi, tako da zdaj že več kakor polovica vseh spodnještajerskih Nemcev biva v teh treh mestih.
Številke kažejo, da je deseti del spodnje Štajerske že nemški, dejstvo ki meče temne sence na politični razvoj v prihodnosti.
Nemške kandidature. V brežiškem okraju je naznanil svojo kandidaturo baron Moskon, ki bi rad na Dunaju zastopal interese posedujočih slojev in deloval na „narodni sporazum“. Pod-pnali bodo njegovo kandidaturo Štajercijanci, kar kandidata zadostno označuje. — V Celjskem mestnem okraju imajo Nemci velike skrbi in sitnosti; začutilo je naenkrat toliko nemških mož željo po poslanskem mandatu v Celju, da bi bila vlada uvažujoč te razmere, morala celjskemu okraju odkazati vsaj pet mandatov. Poleg že imenovanih se je pojavil v zadnjem času tudi dr. Baum, podpredsednik nemškega Schulvereina; največ šans za izvolitev ima še Marckhl.
Slovenski socialuo-demokratičiii kau-didatje. V brežiško-sevniško-trbo-v e 1 j s k e m okraju nastopi Miha 0 o b al, organizator trboveljskega delavstva. Volilni boj v tem okraju obeta biti zanimiv in živahen, ker nastopi četvero kandidatov. — V celjsko-vranskem okraju kandidira blagajniški uradnik Vinko Vidmar, ki je kandidat tudi v marnberškem-šoštanjskem okraju.
Koroško.
Neodvisnost sodstva.
Načelo, da bodi sodstvo od politične upravne oblasti popolnoma ločeno in docela neodvisno, je
dekle in si želi njenih objemov in poljubov. Nejasno je bilo pravzaprav in smešno, ali če je samo majhno pomislil, je bilo vse mahoma jasno in resno kakor materina smrt.
Tako je hodil Planinar zjutraj tretjega dne po sobi gor in dol, čakal je vse dopoldne, ali udove ni pričakal. Popoldne so pokopali graj-ščaka. Spredaj so igrali godci žalostno vznešene melodije in pogrebcu se je zdelo, kakor bi šel na vojsko. Slabo bo tam, kroglja bo priletela, zadeto bo srce in hrabri vojščak ne bo videl nikoli več svoje lepe domovine.
Udova je šla tik za krsto. Spremljal jo je Kocijančič v dolgi čnni suknji, ki mu jo bila preohlapna. Tudi klobuk ni pristojal njegovemu obrazu, in zato je bil splošen utis docela neprijeten. Udova na njegovi desni ni jokala. Zagrnjena je bila v črn pajčolan, črna obleka 8® je oklepala tesno njenih polnih udov, roke v črnih in svetlih rokavicah so bile majhne kakor igrače. Zadej je šel Planinar z Ano, ki jo šla sključena in vso pot jokala. Planinar je jo to komaj opazil, gledal je na udovo, ki je “da pred njim tako lepa in v tistem hipu se mu je zdela visoka do zvezd, nikoli dosežena. Na to so šli paroma pokojnikov sin, Glinca, Struga, Košenila in potem vaščanje. Moški so Bo šli molče, a ženske so molile večinoma s tenkimi in visokimi glasovi rožni venec.
v vseh modernih državah sprejeto, to se pravi, v vseh modernih državah se vlada rada ponaša z neodvisnimi sodniki. Če pa pogledamo bi-strejše v to neodvisno sodstvo, se nam često razprši ta svetniški sijaj in pred nami ostane gola fraza. Sodnik je pogosto odvisen od politične gosposke in je često zelo uporabno sredstvo za obvladovanje enega plemena nad drugim — plemenska justica, za izkoriščanje enega družabnega sloja po vladajočem sloju — razredna justica, za zatiranje opozic. stranke po vladni stranki — strankarska justica. Če je sodstvo enkrat v taki odvisnosti, potem preneha biti organ pravičnosti in postane izvrševalni organ politične maščevalnosti in preganjanj, organ za prevračanje jasnih zakonov, če govore ti v svoji vzvišeni objektivnosti kdaj zatirancem v prilog.
V Nemčiji opažamo ta pojav v neštevilnih procesih zastran „žaljenja veličanstva“; vsa ta kazenska preganjanja izvirajo iz političnih razlogov in ne zasledujejo drugega cilja kot zatreti opozicijske vladi neprijetne stranke in časopise. Očitna zloraba sodstva za politično osveto se je izvršila nedavno tega v Nemčiji z obsodbo so-cialno-demokratičnih časnikarjev, češ da so razžalili — pruski deželni zbor. Isti pojav popolne odvisnosti sodnikov od državne oblasti in navadne politične zlorabe sodišč vidimo tudi v sodnem preganjanju poljskih urednikov, ker podpirajo šolski štrajk poljskih otrok na Po-znanjskem.
Pod to poglavje spada tudi postopanje madjarske vlade na Ogrskem, ki hoče potom sodišč zatreti narodno in politično gibanje ne-madjarskih narodnosti, ohraniti delavske sloje, tako industrijske kot poljedelske, v jarmu gospodarsko sužnjosti.
Te razpravo nismo napisali brez vzroka; o avstrijskih razmerah to pot ne govorimo, ker ni potrebno govoriti.
Imenovanje. Sin dr. Ruberja, pod čigar predsedstvom v najvišjem sodišču je izšel zloglasni Koroški odlok, je pozvan v ministrstvo. Slučaj!
Primorsko.
Reforma občinske volilne pravice za Trsi.
(Dopis iz Trsta.)
Še tekom tega meseca se skliče tržaški deželni zbor k zasedanju. Najvažnejša točka, ki mu pripada je rešitev volilne reforme. — Kakor je znano, je sklenila vladajoča stranka svoj čas v principu splošno in enako volilno pravico, dobro vedoč, da vlada splošne in enake volilne pravice za deželni zbor ne dovoli. V svojem pričakovanju se ni varala, kajti vlada se je v resnici izrekla pred nekaj dnevi proti takemu
Po pogrebu je sedla udova in z njo hči in sin v kočijo in vsi trije so se odpeljali proti gradu. Petorica je šla počasi isto pot, ali govoriti se ni ljubilo nikomur.
„Tukaj je dolgočasno“ — je rekel že sredi pota Košenila in je gledal po dolini.
„Na pogrebu smo“ — je odgovoril Struga in je zakašljal. Glinca je pravil nato, da je Ana lepa, dobra, sentimentalna, čisto ustvarjena za poeta. Rekel je, da ji bo napisal pesmi in jo tako pred svetom počastil.
„Pred kakšnim svetom?“ — jo vprašal Planinar nepričakovano in zasmejal se je nato prezirljivo in sirovo.
Potem je Glinca molčal, a Planinar je mislil na udovo. Nocoj predno oddidejo, je sklenil še govoriti z njo, še enkrat okusiti tisto nepopisno slast njenega objema, tiste vroče ustne čutiti na svojih. Mislil je na to vso pot do grada, in ko so dospeli vanj, se je izgubil naglo v drugo nadstropje, kjer je stanovala udova. Potrkal je na duri, ki so bile zaklenjene, in udova se je odzvala.
„Kdo je?“ — je vprašala.
„Jaz“ — je odgovarjal Planinar pridušeno, tresel se je po životu in tudi glas mu je trepetal.
„Planinar“ — je rekel.
„Preoblačim se — tako povejte I“
načrtu. Sedaj je stopil deželni odbor na plan z drugim načrtom volilne reforme; ta načrt je nečuven atentat na tržaško slovenstvo, ker mu pusti v deželnem zboru le tri zastopnike. Po novem načrtu bode imel deželni zbor 57 članov, 48 mestnih in 9 okoličan-skih. Voli se tako v mestu, kakor v okolici v 4 razredih. V mestu voli vsak razred po 12 zastopnikov, v okolici, ki je bila dosedaj razdeljena v okraje, volijo prvi, drugi in tretji razred po 2, četrti 3 zastopnike. Krivica obstoja že v tem, da dobi okolica s svojimi 48 tisoči prebivalstva 9 zastopnikov, dočim jih odpade na mesto, ki šteje 120.000 stanovalcev 48. Glavna infamija novega volilnega reda pa obstoji v uvedbi razredov, namesto dosedanjih okrajev. V prvem in drugem razredu volijo ljudje, ki plačujejo velik davek, dalje častni meščani, uradništvo; tudi v okolici bi odslej odločevali meščani, ki bivajo v okolici, ki pa nimajo z okolico prav nobenih skupnih kulturnih in narodnih interesov. V tretjem razredu bi imeli precej odločilno besebo „citadini“, t. j. meščani, ki jih tržaška magistratska klika po svoji volilni potrebi fabricira. In ta 4. razred s svojimi tremi mandati bi ostal zanesljivo v slovenskih rokah.
Volilna reforma v sedanji obliki je za Slovence naravnost nesprejemljiva — tudi glede točke, da v volilnih prizivih v zadnji instanci odloča tržaški mestni svet. Slovenska zahteva mora biti, da se da slovenski okolici vsaj 12 mandatov in da se voli — bodisi skupno, bodisi po okrajih — brez razredov po principu splošnosti in enakosti. Će pa bi uvedba razredov tudi v okolici bila conditio sine qua non, tedaj se naj k dosedanjim upravičencem pripoji še nova kurija, v kateri volijo vsi tisti, ki doslej niso imeli volilne pravice, 12 zastopnikov pa naj se med oba razreda razdeli pro-porcijonalno s številom volilnih upravičencev v vsakem razredu.
Kandidature. V goriški okolici kandidira socialni demokrat Fr. Milost, časnikar v Gorici. V Ajdovščini-Sežani nastopi kot socialistični kandidat Vinko Kermolj, v tržaški zunanji okolici uslužbenec glavnega skladišča Ant. Jernejčič.
Kranjsko.
S prihodnjim petkom začne „Naš List“ izhajati kot tednik v dvojnem obsegu, tako da naročniki ne bodo nič prikrajšani. Naš List ostane slej ko prej neodvisno vseslovensko glasilo; navdaja nas zavest, da Slovenci potrebujemo svobodnega organa, ki ne motri političnih dogodkov skozi barvano steklo
„Ne morem“ — je odgovoril — „ne morem 1“
Ves je bil bled v lica in tudi ustnice so se mu že tresle.
„Odprite 1“
Zakričal je skoro, butnil je v vrata, a nato je nenadoma obstal. Mislil je nekaj, odšel je naposled počasi in s sklonjeno glavo dol po stopnjicah.
In kmalu nato so se poslovili. Odpeljali so se z vlakom, Struga je pravil o udovi, a Glinca je govoril o Ani. Planinar je sedel sključen v kotu pri oknu in molčal. Mislil je na tiste ljudi, ki ne poznajo življenja, ki niso doživeli vse življenje enega samega spomina vrednega dogodka niso spoznali do smrti niti enega zanimivega človeka. Kakšni so ti ljudje, je mislil, kakšni filistri, kako se jim zdi vse nelogično, nemogoče in nečuveno.
Kocijančič je sedel v nasprotnem kotu, in ker je bilo vse tako tiho, in se je delal počasi pust jesenski večer, je postajal sentimentalen.
„Kam pojdem nocoj, kam pojdem?“
Govoril je tiho sam s seboj in mislil na tisto pot, kamor bi ga sililo srce samo.
Ko so izstopili na postaji, je srečal zunaj tisto mladenko izza visokih oken, ki ga je sprejela nocoj z veselim smehljajem.
„Kod ste hodili, ko sem vas tako težko čakala?"
strankarskih obzirov in ki ne glede na levo in desno z vso odločnostjo zastopa resnico in pravico. Ker se nam je posrečilo pridobiti večje število stalnih sotrudnikov, bo list glede bogastva in zanimivosti vsebine ustrezal vsem zahtevam; tudi vsestranski želji, da bodi list poljudnejše pisan, bomo ugodili.
Izdajateljstvo in uredništvo.
Naš List in Slovenski Narod. Slov. Narodu dela sive lase misel, kaj da bo z Našim Listom, ko začne slovenska gospodarska stranka
—	tako je ime novoustanovljeni stranki — izdajati lastno glasilo. Da si ne bo po nepotrebnem delal hudih skrbi, povemo, da je ustanovitev strankarskega glasila nove stranke za Naš List Čisto irelevantno dejstvo. Naš List ostane, kakor je bil v preteklosti, tudi v prihodnje neodvisen organ, neodvisen tudi novi gospodarski stranki nasproti, ker se nam zdi to stališče edino možno in pametno. Naše razmerje do slovenske gospodarske stranke so bode vravnavalo torej po delovanju nje same
—	saj to je edino pravilno.
Ljudje okrog Naroda so silno najivni
—	to končno ni nič slabega; so pa tudi silno nerodni in svojo najivnost razobešajo, kjer morejo — dobrovoljnim ljudem v veselje. Hudo-mušnež je potegnil enega izmed njih, da proda Naš List narodno-napredni stranki. Dotičnik je vzel ta dovtip kot suho zlato in krošnjar! ž njim po svetu. Res ne moremo pomagati!
Kandidature soc.- demokrat, stranke. Prva vstopi v volilni boj s kandidatsko listo socialuo-demokratična stranka. Volilnega boja se stranka na Kranjskem vdeleži v 5 volilnih okrajih t. j. povsod, kjer predstavlja organizovano industrijsko delavstvo upoštevanja vreden politični faktor. — V Ljubljani kandidira — kakor smo že poročali — Etb. Kristan, ki je kandidat tudi v slovenskem koroškem okraju. Sicer je volilna geometrija, ki je odtrgala faktična delavska predmestja kakor Šiška, Vič, kjer bivajo bataljoni socialno-demokratične stranke in jih vteknila v okolico, za stranko neugodna, vendar predstavlja tudi v mestu samem tako realno moč, da ji pristoji močen vpliv v volilnem boju. Ce se bi stranki posrečilo, spraviti svojega kandidata, ki ima tudi med intelektualnimi sloji obilo privržen-stva, v ožjo volitev, je njega izvolitev nedvomna.
—	V ljubljanski okolici kandidiraj. Petrič, namestnik strojevodje drž. železnic; moč socialno-demokratične stranke v tem okraju leži v ljubljanskih „predmestjih“, dalje v Dolu, Vevčah in Medvodah. — V radovljiškem okraju nastopi Josip Kopač, tajnik v Trstu, ki se poteguje za mandat tudi v idrijsko-lo-gaško vrhniškem okraju. Kakor v dru-
Vprašala je čisto mehko, oklenila se je njegove roke, in kakor je bilo vse neumevno, se je zdelo Kocijančiču na tisti večer vse jasno! Kdo bo preživljal sam te jesenske večere, kdo bo mlad in bo hrepenel in ne bo maral doseči?
Zavila sta v park, sedla sta v temen kot in govorila tiho, skoro šepetaje.
„Koliko je bilo hrepenenja?“ — se je domislil Kocijančič in se je tesnejše oklenil svoje ljubice.
„Jaz nisem umela sama sebe. Ni mi bilo jasno“ — je pripovedovala — »nekaj je bilo v srcu, jaz nisem vedela, kaj je bilo, do zadnjih dni. Oprosti.“
Njene ustne so gorele kakor plamen in mlade, razvijajoče se grudi so se burno dvigale.
Okrog je bilo tiho. Od daleč je prihajal preko vejevja trak oddaljene luči, včasih so ga zakrile sence, potem ga na pol odkrile, potem popolnoma. Tuintam je rahlo zašumel list, odtrgal se je od veje in padel na vlažna tla. Od-daleč je prihajal šum mesta, drdranje voz in glasovi delavcev.
„Zakaj te ni bilo tako dolgo?“ — je vprašala. „Čakala sem na te tri dni in ti trije dnevi so bili daljši kakor vse moje življenje. Kaj ne, ti me imaš rad, tako rad kakor nikogar na svetu?"
Imela je vanj uprte velike črne oči, ki so bile tisti večer skoro svetle.
gih okrajih je odvisna tudi tukaj usoda socialistične kandidature od vedenja naprednih ljudi zunaj socialno-demokratične stranke. Organizovano delavstvo je vsled pičlo industrije na Slovenskem prešibko, preslabotno, da bi si samo izvojevalo volilne zmage. — Najinteresantnejša je brezdvomno kandidatura v litijsko-za-gorsko-višnjanskom okraju, ker bode na socialno-demokratičnem programu kandidiral — Ivan Cankar. Najznamenitejše slovensko literarno ime! V politični areni dosedaj še ni vihtel svojega kopja. In vendar! Kot dramatik je neusmiljeno raztrgal vodilno politično družbo; nje zaleganost in hinavščina je izvabila njegovemu ostremu peresu pereče satire. Rodil se je Cankar v kmetih ; med kočarji in ljudmi, ki s svojimi potnimi sragami namakajo tujo zemljo, ki polnijo z delom svojih rok tuje zaloge. Dobro pozna otožno osodo teh ljudi; v svoji umetniški duši jo je preživel. V njegovih kmečkih povestih tvori ta nemirna usoda, ki se izraža v izseljevanju, mistično ozadje. Pisatelj Cankar priporoča kandidata Cankarja.
Piše se nam: Primeren prostor za „trgovski dom“ bi bil stavbni prostor, kjer je nekdaj stal knežji dvorec. S tem bi se spet oživil prilično zapuščen del mesta in tam bi se dala postaviti impozantna stavba z restavracijo, kavarno, prodajalniškimi prostori, stanovanji za oddajo proti plačilu in tudi manjšimi stanovanji, katera bi se brezplačno oddajala onemoglim trgovskim sotrudnikom. Sodimo, da bi se stavba rentirala. Prostor naj bi se kupil, kakor hitro bo toliko fonda, da se more plačati. Zidalo bi so lahko na kredit, saj so stavbni krediti zelo nizki. Torej „videat“ društvo „Merkur“ !
V krškem okraju kandidira davčni ad-junkt Janko Stare, ki v svojem volilnem oglasu obeta znižanje zemljiškega davka in pristojbin, ki tarejo kmečko ljudstvo; nadomeste se naj z dohodninskim davkom, ki naj zadene imovitejše sloje.
Strankarski shod jugoslovanske socialne demokracije v Trstu je sklenil ustanovitev neodvisnega strankinega tajništva, ustanovitev tiskovne zadruge, ki bode izdajala Rdeči Prapor trajno kot dnevnik, poleg tega pa zalagala druge publikacije. Končno se je sprožila na zboru misel, da dobi jugoslovanska socialno-demokratična stranka zastopstvo v mednarodnem tajništvu in na mednarodnih zborih.
Prosveta.
Akademija. V nedeljo, dne 17. t. m. predava ob pol 5. uri pop. v „Mestnem domu“ prof. dr. Gorjanov! č-K ramberger iz
„Kakor nikogar na svetu" — je rekel, a mesto da bi jo poljubil, se je zamislil.
„Zato smo hrepeneli, zato?"
Njegov glas je bil tih in razumela ga je šele, ko je ponovil.
„Za sam ta trenotek toliko hrepenenja?“ —
„Blazno je“ — je dostavil naposled in je vstal in se je poslovil. Rekel je, da je vznemirjen nocoj, in je odšel naglo proti mestu.
Ko je prišel v svojo sobo, je sedel v temi na zofo in ostal je tako pozno v noč. Čutil je, da je zdaj njegovo srce čisto prazno, ker vidi, da ni večera tistega, kar je nedavno ljubil. Tistega ponosnega dekleta, ki ga prezre na ulici, ki ne mara ne zanj, ne za njegovo umetnost, tistega ni. Živelo je samo v sanjah, a v resnici nikoli. In vse življenje se mu je zdelo otročje, komedija starih bab, ki razlagajo sanje in stavijo v loterijo.
„Kar je lepega“ — je rekel — „so sanje, je laž" . . .
Vstal je in je hodil po sobi in kakor se je bil naglo vznemiril, se je tudi kmalu pomiril. Prižgal je luč, sedel je za mizo in odprl knjigo, čital je, a naveličal se je mahoma in se je razpravil.
Zunaj po svetu je bilo takrat že vse tiho. To, da se je čul na ulici korak, je bilo redko.
Zagreba o predmetu:Diluvialni človek — Homoprimigenius — in njegovo razmerje nasproti modernemu človeku (z demonstracijami.) Prof. Dr. Gorjanovič-Kramberger, geolog in paleontolog, jo član raznih‘j učenih društev v Zagrebu, Berlinu, Frankfurtu, na Dunaju in Lip-skem. Razkril je tako zvanega „krapinskega človeka" in poročal o tem na geološkem kongresu v Solnogradu. -7- Pri tej priliki izrekamo željo, da bi naši slovenski srednješolski profesorji hodili predavat po slovenskih mestih in trgih izven Ljubljano in prišli tako malo med ljudi iz svoje šolske ekskluzivnosti.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v petek (par) se vprizori sloveča Kienzlova opera „Evangeljnik,“ ki se odlikuje po krasnem, veledramatičnem libretu in moderni, fini glasbi. To opero si je izbral dični naš baritonist gospod Jan Oufednik, za svoj častni večer. — V nedeljo popoldne (nepar); „Maček Spaček“, zvečer (nepar): „Lucia di Lamin e r m o o r. “
„Izdajavec“. Zgodovinska povest iz turških časov. Spisal F. V. Sle m e ni k. Str. 130. — L. 1873. je izdala Družba sv. Mohorja, ki je takrat štela 21.892 udov, poljudno povest „Izdajavec“, ki je pri bralcih našla mnogo priznanja. Večkrat se je izrekla želja, naj se knjiga ponatisne, ker bo dobro došla čitajočemu občinstvu. Družba je tej želji ustregla iu „Izdajavec“ je sedaj izšel v drugem natisku. Stane mehko vezana za ude 80 vin., za neudo in po bukvarnah 1 K, po pošti 20 vin. več.
Raznoterosti.
Premcmba časa. Pariški časopis „Petit Parisien“ je vprašal svoje čitatelje, koga smatrajo za najznamenitejšega moža Francije. Odgovorilo je nad 800.000 ljudi in izid tega „ljudskega glasovanja“ kaže velikanski prevrat v naziranju, ki soje v 19. veku izvršil v Evropi. Pred 100 leti je veljal Napoleon za največjega moža v Franciji, danes pa Pasteur, ki je našel način za zdravljenje od steklih živali popadenih oseb, način, ki se vporablja v tako imenovanih Pasteurjevih zavodih, nastanjenih po velemestih. Pred stoletjem so ljudje častili strahovalca narodov, ki je žrtvoval tisoče in tisoče dragocenih življenj, ki je do kolena gazil po človeški krvi, le da je zadostil svojemu nebrzdanemu slavo-Ijubju in dosegel cesarsko krono ; danes spoštujejo veleuma-dobrotnika, ki odpira z močjo svojega duha človeštvu nova pota. Za Pasteurjem sta dobila največ glasov slavni pisatelj Viktor Hugo (Ig6) in znameniti svobodomiselni politik Gambetta, ki je osnoval sedanjo radikalno stranko na Francoskem in se prvi pred skoraj štiridesetimi leti zavzel za ločitev cerkve od države, ki se je sedaj, 25 let po njegovi smrti izvršila. Znane so njegove besede, ki jih je zaklical francoskemu narodu: „Klerikalizem, to je naš neprijatelj!“ Koliko časa bodemo morali še čakati, da se iz šol, kjer se vzgajajo bodoča pokolenja, izključijo knjige, v katerih se vtepa v mlade duše zgodovina krvavih nasilnikov na prestolih, dejanja kronanih morilcev? Kdaj bodo ljudi, ki z vojskami povzročajo prelivanje ljudske krvi, začeli zapirati v blaznice? Kdo ve ?
Socijalno gibanje.
Hijenizein. Velike nezgode so često priložnost, da posamezniki okradejo nesrečne žrtve in napolnijo svoje mošnje na njih stroške. Ne mislimo na hijene, ki se v nočni temi priplazijo na mesto žalostnih dogodkov, ne na ljudi, ki ropajo mrtve in umirajoče na bojišču, ki kradejo ob velikih potresih in požarih. Grozni hijenizem ki hoče s tatvino izkoristiti nesrečo drugih, se kaže tudi na druge načine. Trgovska zbornica v San Frančišku je izdala spis o tem, kako so izplačevale posamezne družbe zavarovane vsote nesrečnežem po zadnjih potresih v Kaliforniji. Navedena je cela vrsta zavarovalnic, ki so veselo zagrabile za ugodno priložnost, da bi izkoristile skrajno bedo zavarovancev in jih — okradle. Ne sicer v obliki navadne tatvine; za to se ti gospodje preveč premeteni. Pogajali so se s posameznimi zavarovanci in jih z grožnjo, da izgube vso svoto, pripravili do tega, da so se ubogi siromaki zadovoljili s 40°/0—60% zavarovane vsote, ostalo pa so spravili sami v lakotni žep.
Tolstoj o kmečkem vprašanju. Tolstoj je objavil članek o kmečkem vprašanju. Tolstoj vidi — kakor znani ameriški narodni gospodar Henry George — glavno zlo v zasebni lastnini: v izključni pravici poedinih izkoriščati zemljo, tako da je ta možnost drugim kratko in malo odvzeta. Kmečko prebivalstvo, ki nima nič ali le malo zemljo v svoji lasti, to krivico trpko občuti in vse hrepenenje teh slojev na Ruskem gre za odpravo tega zla. Sredstvo v dosego tega smotra vidi Tolstoj v uvedbi zemljiškega davka, ki naj bi nadomestil vse ostale davke in katerega višina bi se ravnala po dohodkih, ki jih zemlja prinaša svojemu obdelovalcu. Visok davek bi prisilil veleposestnike, da bi se odrekli svoje zemlje in jo prepustili nje obdelovalcem, t. j. malim kmetom in poljskim delavcem. S tem da bi odpadle vso ostale davščine, bi se zboljšalo stanje delavnih slojev.
so zasluži veliko denarja, uko so z mojimi (Ekstrakti) izdeluje žganje in likere na mrzli poti. Kdor z mojimi izvlečki (Ekstrakti) manipulira, mu jamčim za najboljši uspeh. Kdor se to izvrstne kupčijo hooo vzdoležiti, naj pošljd svoj natančni naslov pod imenom „Prva tovarniška tvrdka 80400“ na anončno ekspedicijo Ed. Urnim,Dunaj, I., Rotcnturm-strasso 9.
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplcmo in zlato medaljo.
Patentirana v 30 državah.
Soaett. ISckutzmark«
sv Streha prihodnjosti!
iz portlaiul-cementa in peska
PraktiČBia !	Lepa !
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje kažnjivo.
[ich dien j
Allein echterBalsain
aus der Schutienjel-Apothek: des
A.Thierry in Pregrada bei Rohltsch'SauerbriMfL
Edino praVi je le
Thierry-jev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali (1 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 6.—.
za vso še tako zastarane rano, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.60.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Naročila jo nasloviti na
Dobiva so skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Žene
Zastajanje krvi itd. ozdravlja P. Ziervas, Kalk b. Köln (Nemčija) št. 245. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo jo hitro pomagalo.“ — (Prosi so povratno poštnino.)
I
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidravlične vidre in sesalke. ----
JOSIP WE1BL
J- Sprtterja «I,
j obhajilne mize, ograje na ® ! 11 mi SHS I mirodvoru, vežna vrata, «fi 0imiejno omrežje, stolpni
Slomštkoie ulice 4. j S,,“1;,""1-
Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9 60, boljšo vrste K 12’—, bolo puhasto naskubljeno K 18'— K 24’—, snežnobelo puhasto na-kubljeno K 30’—, K 36'—. Razpošilja so franko po povzetju. Zamenja so ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsel, Lobes 369, P. Plzen, Češko
PFAFF šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprckosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr. Tschinkel
Ljubljana o Kočevje
v gradu, j 55
) Mestni trg 9.
-oo-
R a p o s i I j a «s; e blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
utmerHjubSjatta
testni trg nasproti rotouža, preje n Kranju
priporoča svojo veliko, izborno zalogo iinih
= švicarskih tter ^
brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnizjih cenah.
da je mojo blago ros fino in dobro, vsi	KStmKM0&.£ je to> c^a ga raZpošiljam po celom
svetu. Na stotino pohvalnih pisem jo vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Rimska cesta 2.
Kišlevps nlice 5.
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
z warbuiek^! -
BgBSB	piam so ^eppekosljiva E
Klavirji, harmoniji, tudi samoigraltti, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševanja iu poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
Hü** Pozor1 gospodje ire mladeniči S
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že voč nogo 30 let, so mi jo posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to jo KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti iu dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
c 1 *otor* JTur^išio
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
'WSS'

Tiskovine
za industrijo, trgovino in obrt
od navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Tisk umetniških razglednic.
Postrežba točna.

m
TISKARNA KNJIG IN UMETNIN
A. SLATNAR V KAMNIKU
IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJSE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. □ □ IZVRŠITEV VEDNO □ PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH. □
Založništvo
„Našega Lista“ s prilogo „Kamničan“ in „Slov. Gospodinja“ ter „Oglasnika“. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica.

Pozor starši!
i
s šolskim letom 1907/8.
Podatki pod naslovom „Konvikt“ poste-restante v Ljubljani.
Tri goldinarje
“.oMS toaletnega mila (odpadkon)
z vijoličnim, rožnim, heliotrop, moSusovim, šmarničnim breskvinim itd. duhom.
Razpošilja proti povzetju podjetje Manhattan Budape.šta, VII. Bezerödy ul. 3.

Poshusite
in priporočite = izdeihe ~ z
f t/Pmgi Vlil. C«nil?zdstonj.
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, postnih znamkah ga. A. Kaupa, Berlin S.W. 296 Lindenstrasse. 60.
£e „Zvezdna“ cikerija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
ie nravi slovenski izdelek!
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nogo 30 let, se mi je posrečilo izitajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR štev. ‘2. Povzroča da postanejo lasje dolgi iu gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K (iO h, 2 lončka 5 K. Naroča naj so
samo od mene pod naslovom
7 M	vimiÄio
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
Oglejte si --- MftjiprJp]«l»t|| ofrmpn slamoreznic, čistilnic,
naj večjo zalogo	311UJGV» mlatilnic, gepelnov in
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI ----------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 iu na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.
<>
Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninskn stroko spadajoče predmete.
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Möller
vinotržec v Domžalah
-------— (Kranjsko).----
&ŠSSSaS5SSS8&&3SBSSSSSS9
Priporočajte povsod ..Naš List“
Ustanovljeno leta 1832.

Priznano
najboljše
......oljnate barve
zmleto s stroji naj novejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po linosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
f^dolf Hauptmann
v JLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža,
----- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
$ llustrovani ceniki dobe $e brezplačno. ^
BSBSSBI
Najcen.in najhitrejša vožnja v Ameriko j e s parniki ,SeveronemškegaLloyda‘
iz Bremna v New York
s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm H.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem G.drosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.	(	1
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za
vse proge ameriških železnic dobite v	edino le pri
Sdvardtl Tavčarju, Kolodvorske ulice št. 35
v	v «»ir j»»? naSpr0{j občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“.
Odhod iz Ljubljane je vsak forek, četrtek in soboto. - Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brez-
plačno. — Postrežb« poštena, reelna in solidna.	\ *_
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Oaiifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi našo društvo posebno ugodno in izredno cono čroz (»alveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno.
Tu so dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale delo sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, ~
Singapore v Avstralijo itd.
..............in i m um wiwum lll■lll^llllllTln
ro
O
i
BiTIIRB
Hrup
vzbujajoče!
Namesto
£8 BC
samo
7 K
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
savn® 7 kron.
Tovarna za ure: J. König. Dunaj
VIL, Wostbahnstrasso 36-203.
o \_i tv o a vi u. vi Ctr y> o „i *1