Leto VII. štev. 169.
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v četrtek 30. avgusta 1923.
Posamezna štev. 1 Din.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček rač. št. 11.959. '
Stane mesečno................20	Din,
za inozemstvo................30	Din.
Oglasi: prostor 1X87 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proste.
Letnik V., štev. 34. Četrtkova številka »Napreja«
izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letno 48 Din, — mesečno 4 Din.
Za resnično zedinjenje.
Ker sta se že dva delegata s konference na Zid. mostu oglasila in pojasnila naše stališče napram takozv. sporazumu in zedinjenju v Sloveniji, si dovoljujem tudi jaz kot tretji delegat napisati svoje vtise. Menim pa, da mi ni treba poročati o vseh debatah, ki so se vršile na tej konferenci, ker sta to v „Na-preju" že dovolj točno in jasno storila oba druga delegata. Jaz si dovolim samo malo polemike proti zavijanjem z nasprotne strani.
Že takrat, ko sem prvič slišal o nameravani konferenci ročnih delavcev v Zidanem mostu, mi je prišla na misel zgodovinska zgodba iz križarskih vojn. Takrat so se zreli in . v vojaški umetnosti dobro izvežbani možje borili v Palestini za kršč. vero. Pa vse te vojne niso nič pomagale. Zato so sklenile bistre glave, da bodo dosegli nedorasli otroci, česar niso dosegli preizkušeni bojevniki. Res so jih poslali precejšnje število na vojno. Na ^potovanju pa je to otroško armado napadla fronta morskih roparjev in jih odvedla v suženjstvo.
Nekaj podobnega se mi je dozdevalo o socialističnem gibanju v Sloveniji, ki se naj obravnava in reši na tej konferenci. Po vseh poskusih, sejah, konferencah, kongresih itd. naj splošno krizo soc. gibanja rešijo omenjeni ročni delavci, kar na en mah, na eni sami konferenci, v 3 urah, in to še brez vsakega širšega temelja in informacij v splošnem in detajlih. Pa smo šli vseeno na to konferenco v dobri volji in nadi, brez vsake — vsaj na naši strani — diplomatske prefriganosti, bli smo zato, da po svojih zmožnostih položimo poštene temelje temu, česar niso mogli doseči bolje verzirani.
Na konferenci se nam je zdelo potrebno konstatirati dobro voljo tudi pri mariborčanih kljub temu, da so na konferenco ročnih delavcev raznih strok prišli sami železničarji, kar nas je precej presenetilo.*) Sedaj pa si pobliže oglejmo ves tisti nesramni način beganja delavstva od raznih samozvanih socialistov.
Pri debati o § 6. našega pravilnika ter o tisku smo mi kakor mariborčani takoj poudarjali, da nismo pooblaščeni sklepati tozadevno kaj dalekosežnega. Ko smo se zedinili v tem, naj se kmalu vrši pokrajinski kongres, smo pri tem mislili: vsaka stran naj to stori po svoje. Niti mariborčani niti mi nismo omenjali tehnične izvedbe za sklicanje tega kongresa. In kar si je vsaka stran tolmačila po svoje, so mariborčani izrabljali to proti nam, češ, da pokrajinski odbor noče
Ta ost ni naperjena proti železničarjem, ampak proti mariborskemu odboru, ki dela brez delavstva. Naši delegati so bili v smislu zahtev: 1 rudar, 1 kovinar, 1 tipograf in 1 nekvalificiran delavec, vsi iz različnih krajev (Trbovlje, Jesenice, Ljubljana, Celje); mariborska oblastna organizacija je pa poslala same železničarje, vse iz Maribora, da so bili vsi pod vodstvom diplomata Bahuna, ki je — čeprav železničar — general in odgovoren za mariborsko * socialistično" občinsko politiko. Op. ur.
sklicati kongresa ter da sklepe zidanmoške konference ne izvršuje. Koncem koncev so se zatekli vsi prijatelji zedinjenja (seveda svojega, le zanje koristnega načina) prav do Beograda za pomoč.
Jasno kakor beli dan je, da se mi nikakor nismo upirali sklicanju kongresa, pač pa smo si želeli tehnične izvedbe sklepov zidanmoške konference, in sicer na način, kakršnega določa naš veljavni pravilnik; konferenca tudi tozadevno ni nič druzega določila. Noben pameten človek nam ne bo o-porekal, da imamo pravico odločiti se za to, kar uvidimo kot dobro, če ni nič druzega določenega, ter če imamo tozadevne veljavne predpise. Kdor je objektiven in dostojen in če je spomladi pazljivo zasledoval naš tisk, mora priznati, da smo javno opozarjali vse organizacije, naj redno obračunavajo, ker sicer ne dobijo pravice zastopstva na kongresu. Pozneje smo pokazali še več tolerantnosti in dobrohotnosti s tem, da smo izjavili, da ne stojimo na stališču, da mora vsaka organizacija obračunati baš pri pokrajinskem tajništvu, naj obračuna vsaj v Maribor. Nismo pa mogli odstopiti od zahteve, da morajo vsaj za tri mesece pred kongresom redno obračunati. Poleg tega smo iz doslednosti zahtevali javno objavo vseh obračunov in obračunavajočih. Ce bi nas nič druzega ne sililo k tej zahtevi, hočemo na vsak način kot predstavniki organizacij poznati vse one organizacije, ki si res žele zedinjenja. To smo bili brezpogojno dolžni naši socialistični doslednosti z ozirom na dejstvo, da je socializem tukaj za skupnost in ne za posameznike, da je socializem zmi-raj proti individualizmu. Če torej radi tega našega preciznega stališča nekomu njegovo »socialistično« prepričanje dopušča nas blatiti, naj le blati naprej, pa ne le pri glavnem odboru v Beogradu, lahko tudi še kje drugod. Mi smo prepričani, da bo resnica prišla na dan, kakor priplava olje nad vodo.
Nekoliko naj še omenim famozno Tom-čevo okrožnico. Vsak razsodni socialist bi moral proučavati stavek za stavkom v tej okrožnici in če bi bil količkaj objektiven, bi moral doznati, da je ta okrožnica zvito farizejska in socialpatriotska. Najmar-kantnejše je v njej omenjeno to, kar vsakega individualista najhuje boli, to je progresivni davek. Takoj na prvi pogled vidimo, kam pes taco moli, in »socialisti", ki so se izjavili za to okrožnico, so socialisti le po imenu, v dejanjih pa to biti ne marajo. Vsakemu socialistu je razumljivo in jasno, da mora pristaš stranke, katera s svojim programom stremi za boljšim družabnim redom, vzdrževati to stranko le na temelju pravičnosti. In to imenujejo vsi individualisti »omejevanje osebne svobode" ter se zato bore proti takšni uredbi. Ali so torej takšni »socialisti« odkritosrčni, če vpijejo, da se bore za boljši družabni red, kar je kardinalna zahteva socialističnega gibanja? Ne! In če kdo trdi, da pri nas ni treba gledati na natančnost, je propagator krparije, kar še nikdar ni držalo.
Pri besedah o progresivnem davku v
omenjeni okrožnici je dostavljen prav nedolžen stavek: da se manjšina podvrže večini. Ej, vi farizeji! Na našem (in vašem) zadnjem kongresu smo (mi in vi) s 44 glasovi sklenili, da bo smer socialističnega gibanja v Sloveniji ta, ki jo še danes zagovarja večina treznomislečih socialistov v Sloveniji. Le 4 glasovi so bili proti! Zakaj se niste podvrgli večini do prihodnjega kongresa? Zakaj rovarite in uprizarjate puče? Zakaj se ne poslužite legalne poti za dosego svojih namenov, če ste prepričani, da so delavnemu ljudstvu koristnejši kakor naši.
Socialist, ki stremi za boljšim družabnim redom, ne izvaja terorja napram svojim somišljenikom! Pri nas dobi vsak priliko za sodelovanje; če se hoče kdo udejstvovati in če ima kdo svoje misli, naj prepriča nas in tudi druge, da ima prav. Ce bi vi res zaupali v to, da je vaša stvar pravična, bi se vam ne bilo treba posluževati puča. Sklicevanje na zgodovino, da je bilo vedno tako, tukaj ne drži. Invče se kdo sklicuje, da mora biti soc. pokret enoten, temu priporočamo dravograjsko resolucijo, katere nismo sestavili mi pa jo vseeno zagovarjamo. Enotno organizacijo razbiti v več sekt in potem klicati po zedinjenju, se nam zdi kakor delo norca, ki zažge najprej hišo in kliče potem na pomoč.
Delavstvu so bila poštena pota še vedno najkoristnejša. Neki star pregovor pravi, da dobro rodi dobro, zlo pa rodi zlo. In kdor se poslužuje v dosego svojega namena rajši puča kakor legalne poti, pokaže s tem svoj individualizem v vsej svoji nagoti in takšnemu zavedno delavstvo trajno ne bo sledilo. Vse tisto pa, kar ne mara biti resnično socialistično, radevolje prepuščamo tistim, ki vodijo po temnih, neznanih in ne-sigurnih stranskih potih. Mi, ki trdno verujemo v socialistični socializem, smo prepričani, da bo baš v sedanji težki dobi imel še marsikdo priliko spoznati, da je položaj delavstva tako resen, da vodi le prvovrstno delo, torej le čisti socializem do zmage, ne pa demagogija, farizejsko zavijanje resnice, mlečni, vodeni, individualistični in neodkrito-srčni socializem. Vsi puči, zahrbtnosti, usko-ki in diplomatske intrige v in izven delavske socialistične stranke bodo prejeli zasluženo obsodbo, ker bo treznomisleče, zavedno in resnično socialistično delavstvo prej ali slej prišlo do prepričanja, da boj v lastnih vrstah na ilegalnih temeljih ne vodi proletariata do zmage, pač pa v še slabše kapitalistično suženjstvo sedanjih pomorskih in kopnih roparjev.
Josip Pastorek.
Resnica o Ljudski tiskarni.
Pod tem naslovom je priobčil .Delavec" [št. 32.] članek, v katerem se pisec na vse kriplje trudi dopovedati strokovničarjem resnico o Ljudski tiskarni čisto po svoje. Ne bi temu ugovarjal, če ne bi iz članka čutil, da smo zapostavljeni mi po delavnicah. Tako pa bom.
»Naprej" je trdil, da je iz vsega sedanjega odbora Lj. tisk. v delavnici kot delavec zaposlen faktično samo eden. Na to .Delavčev" pisec brihtno odgovarja, da so drugi pač taki, ki so se nekaj naučili Če pogledamo pa imena, vidimo, da so po
večini sami nastavljencl Iz tega je torej jasno, da smatrajo pri »Delavcu" le nastavljenca za takega. „ki se je kaj naučil in ki kaj zna", to, kar ni nastavljeno, pa so menda kaki individui druge vrste, ki ne spadajo v noben upravni odbor in to zato. da bi res nihče več ne znal. Kako pa naj proletarec v delavnici kaj zna in kako naj v splošnem napreduje. če ga poleg kapitalista obsoja ia vse življenje le v delavnico še proletarski list „Delavec“ ? Ali smo mi v delavnicah res le zato tukaj, da znašamo v strokovnih organizacijah na kup in da ob priliki komu poslužimo še kot glasovalni material?
Jaz sem mnenja, da so tisti, ki so bili vzeti iz delavnice, imeli ne samo dolžnost, ampak tudi priliko, nekaj se naučiti. Dolžnost naučiti se zato, ker so bili iz delavskega denarja pač ravno v to svrho plačani; zato je ponašanje tistih ljudi v »Delavcu" neumestno. Kar se tiče treh imenovanih, ki so bili še pred kratkim v delavnici, vemo n. pr. o Jankoviču, v kakšnih okoliščinah je prišel v kovinarsko tajništvo in kaj sedaj zna v primeri s tistim, kar je takrat znal. Toda namesto da bi bil vsaj nevtralen, če že ne hvaležen, nas traktira — in sicer tudi v ..Delavcu" — s političnimi prenapeteži. Seveda je kaj takega pričakovati le od političnih neznačajnežev.
Kako rad bi marsikateri nastavljenec šel zopet tja, odkoder je prišel, to je v delavnico, nam jasno kaže slučaj Golouhov, o katerem pisec povdarja, da je čevljar po poklicu. Ko ni postal poslanec, pa so ga namesto k njegovemu poklicu hoteli na vsak način spraviti v Ljudsko tiskarno za korektorja, kar bi bilo proti veljavnemu tiskarniškemu tarifu. In ko to ni bilo mogoče storiti, je moral ravnatelj pri nadaljnih tozadevnih inštancah prosjačiti, da se to vsaj iz človekoljubja in sočutja dovoli in na ta način utemelji 500 Din tedensko v izdatkih tiskarne. Zdaj se že nič več ne čudimo, da se marsikdo, če ne gre drugače, trudi tudi potom pučev uveljaviti.
..Naprejevi" čitatelji dobro vemo, da brez sodelovanja duševnih delavcev socialistične družbe ne bo. Toda tudi brez tistih, o katerih ..Delavec" indi- _ rektno trdi. da se še niso ničesar naučili, ker so še vedno v delavnicah, tudi brez tistih socialistične družbe še daleko prej ne bo. Mi dobro vemo, kdo je bil K. Marks, F. Engels in kdo je Lenin, vemo pa tudi. da vsz dosedanji voditelji in prednjaki brez delavstva po delavnicah ne bi ničesar pomenili — za socialistično družbo namreč. Intelektualcev nam je res treba, toda takih, ki z delavcem čutijo, ki razumejo njegove križe in težave in njegovo teptano dušo. ne pa takih, ki ga prezirajo, češ, da se ni še ničesar naučil. Dobrodošli so nam intelektualci, ki se bore rama ob rami z navadnim delavcem, toda intelektualci, ki si domišljujejo, da morajo na vsak način igrati prim, češ, mi več znamo, takih nas Bog varuj!
Tudi to ne odgovarja resnici, da je imel okrog Ljudske tiskarne vsakdo priliko sodelovati, če je le hotel, in da je izostal le tisti, ki ni hotel. Resnica je n. pr., da delnic prve emisije še tisti niso dobili, ki so pri samem načelstvu pravilno zanje zaprosili in je bilo tudi pravilno sklenjeno, da jih dobe. Morda ima novo načelstvo le kak politični vzrok, da dotičuim ne mara delnic dovoliti!?
Torej ni vse tako, kakor se trudi pisec našim strokovničarjem predočiti. Mi bomo znali še marsikaj pojasniti in nam je dobro umljiva ..Delavčeva" obljuba, da ne bo več odgovarjal. Po navadi tisti, ki ne more več iz zagate, ostane odgovora dolžan. In pri naših pojasnilih se ne bomo skrivali za nobenimi kompetentnimi odbori. Tisti odbori ne bodo vedno vsakemu povsod na razpolago, ki se upa o delavcih trditi, da se še niso ničesar naučili. Naj le prihajajo ob volitvah po glasove: polagoma se bo pokazalo, kaj že znamo!
Eden iz delavnice.
Pregled.
V. katoliškega shoda se spominjamo samo v toliko, da ugotovimo skupno mišljenje dveh navidezno se lasajočih skupin: klerikalcev in naprednjakov, vsaj tistih, ki so se zadnje čase radikalno pobarvali. Obe vrsti buržoazije sta bili zastopani pri pompoznih svečanostih, obe vrsti pa bosta prav kmalu zopet metali druga drugi strele v obraz, da goljufata delavstvo za njegovo vero. Oči se čisto polagoma in počasi odpirajo, toda odprle se bodo.
Razdor v federalističnem bloku. Dr. Korošec ih dr. Spaho se počasi otresata vpliva pobeglega Radiča in vlečeta na dan pred volilne ovce vsak svoje zdihovanje po avtonomiji. Prav z mirno vestjo lahko počenjata budalosti. ker slepcev ne bosta zgubila in precej kalinov jima bo še zmeraj ostalo za plezanje po politični lestvi.
Nad 100.000 rudarjev v Češkoslovaški republiki je 20. tm. ustavilo delo in stopilo v splošno stavko. Povod stavki je bil. da so podjetniki zahtevali znižanje mezd.
Neki 25. letni dijak je v Pragi na ulici oddal 4 strele na Daskalova, bivšega ministra v Stambo-lijskega kabinetu. Umrl je takoj, ko so ga pripeljali v bolnico. Atentatorja so izročili sodišču.
Vprašanje reškega problema je provizorično rešeno, to se pravi, med reško državo, katero naj upravlja provizorična paritetna komisija, in med našo državo se postavijo prijateljski odnošaji. Bo že, bo že.
Tudi Madžarska bo dobila za svoje posojilo od Društva narodov na vrat kontrolni organ v o-sebi nekega denarnega komisarja.
V Nemčiji je zveza usnjarjev organizirala že 95 odstotkov vsega zaposlenega delavstva usnjarske stroke.
Znani ameriški iznajditelj Edison je zaprosil znova za patent na svoj izum, ki je že tisoči po številu. Edison je še čvrst in kljub visoki starosti čil.
Rudarska stavka.
V Trbovljah so sklicali neodvisneži v ponedeljek dne 20. t. m. shod rudarjev na nekakšen čuden način, kurirji neodvisnežev so po hišah agitirali za shod s pripombo, da se bo vršit ob 3. popoldan, vendar pa naj gre delavstvo šele 10 minut pred tremi na shod. In v resnici se zbere ob 3. pred gostilno „Pravdič“ precejšnja množica ljudi pričakujoč od shoda rešitve iz težkega položaja, v katerem se nahaja, a varali so se. shod ;,e je vršil brez vsacega predsedstva, govornik, ki js nastopil prvi, ni povedal ničesar druzega kakor s ne fraze, kakor je pač navada neodvisnežev, napadal socialiste z izdajicami in še druge take čedne reči. Med drugimi čednosfmi je izustil tudi to, da je sodr. Krušič oni, ki je rekel, da je imela Trb. družba prav. ko je odtegnila vsemu delavstvu „plave“ v znesku Din 120.
Ker sem v tem oziru izzvan, da obrazložim vso zadevo rudarjem, pa na shodu tega storiti nisem mogel, ker na shodu ni bilo predsedstva, govornik pa, ki je končal svoj govor, je takoj skočil skozi okno ter zbežal, sem primoran celo zadevo v časopisu pojasniti..
Načelnik druge rudarske skupine Anton Zupančič III. je sklical za dan 18. t. m. zastopnike vseh org. na skupno sejo. katera naj bi rešila važno vprašanje stavkujočih rudarjev. Omenjene seje so se udeležile vse org. vsaka z dvema zastopnikoma in sicer: Za drugo rudarsko skupino Zupančič in Košir, za Unijo slov. rudarjev ss. Krušič in Breznik, za zvezo rudarskih delavcev Bedenik in Aškerc, za Jug. strokovno zvezo Hribar in Keše, za Narodno soc. zvezo Hudarin in Perko. Na tej seji sem odkrito povedal, kako se delati ne sme. in kako je Trb. družba prišla do tega, da je delavstvu odtegnila 120 Din. Ako bi se koalicijski odbor, ki je sestavljen iz klerikalcev, neodvisnežev in narodnih socialistov, zavedal, da mora biti vsaka stavka naznanjena podjetniku, rudarskemu glavarstvu in politični oblasti, in če bi jo naznanil, bi se Trb. prem. družba ne mogla poslužiti službenega reda § 29, [odstavek e] ter odtegnili delavstvu od zaslužka z a prvih 8 dni stavke kazen po 15 Din. to je 120 Din. Ker stavke ni naznanil, nosi koalicijski odbor to krivdo, da se je Trb'. družba lahko tega § poslužila. To sem jim povedal, kar sem smatral za svojo dolžnost; ljudje, ki ne razumejo delavskega gibanja, se naj nikar v njega ne spuščajo, ker s takšnim načinom boja delavstvo ne more doseči zaželjenega uspeha. Izgovarjali so se, da je stavko napravila masa. Nato sem jim moral povedati, kako in na kakšen način je bila napravljena, da je ni sklenila masa, marveč da so jo sklenili tisti, ki so bili pri obravnavi 19. julija 1.1. in še nekaj drugih Ljubljančanov v Ljubljani v železničarskem domu 19. julija. Vzlic temu,'da seje obravnava še 20. julija nadaljevala, so se odpeljali na večer kurirji v vse revirje, ter si dobili doma še drugih pomagačev. ki so celo noč letali od hiše do hiše ter prigovarjali delavstvu, da naj ustavi ob petih zjutraj dalo, da bodo lažje obravnavali, kar se jim je tudi posrečilo, da je delavstvo stopilo nepremišljeno v stavko, brez vsacega vodstva, ker tisti, ki so jih nahujskali, nočejo prevzeti odgovornosti ter so s tem pokazali, da jim ne gre za to, da bi delavstvo doseglo uspehe, marveč samo za to. da stavkajo, kar se je tudi njihov zaupnik sam izrazil. 'Vkljub temu. da ni Unija slov. rudarjev pri celi akciji se popolnoma nič aktivno udejstvovala kakor toliko, da njeni člani stavkajo, je skušala potom svojin zastopnikov še v zadnjem momentu rešiti, kar se še rešiti da, ter stavila po sodr. Krušiču na omenjeni seji predlog, ki se glasi: Pooblasti se II. rudarska skupina kot zakonita predstavnica delavstva, da podvzarae potrebne korake v svrho rešitve kritičnega položaja stavkujočih rudarjev, v pomoč si pa naj pozove ljudi, da ji pomagajo, katere smatra za kompetentne. Koalicijski odbor px hi je vložil zahteve, se pa naj izjavi, ali vstraja do pičice na svojih prvotnih zahtevah, ali je voljan kaj popustiti. S tem predlogom so se strinjale vse organizacije razen zastopnikov ne-odvisnežev kot večinske grupe, katera na noben način ni hotela, da se delavstvo reši iz te katastrofe. Izjavili so se, da bodo sklicali v to svrho shod, da se ljudstvo o celi zadevi informira, na shodu pa se ni nobena beseda o celi zadevi spregovorila.
Nastopil je še drug govornik, neki študent, ki je bil. še povrhu maskiran z očali, v imenu rajnen-burških rudarjev, ki jih pa prav malo pozna, kvečjemu iz časopisov, ter razlagal, da stopi ves svetovni proletariat za nami, da nas uo podpiral ter je navedel prav otročje lahkomiselno, da nas bodo slovaški rudarji financielno podpirali, na drugi strani je pa omenil, da so vstopili v generalno stavko, kar je gotovo vsakemu jasno, da tisti, ki sam stavka, ne more drugih podpirali, ker je sam podpore potreben, tako kakor Trb. rudarji. To sem
moral napisati, ker sem bil na shodu napaden, pa se na njem nisem mogel zagovarjati, da vsa javnost ve, kako se pri nas godi.
Vam delavcem pa povem: dokler se boste pustili farbati od raznih maskiranih študentov in drugih takšnih nepoznanih ljudi, bodo vsi Vaši boji zaman, ker s kričanjem raznih kričačev in z nav-duševanjem raznih frazarjev ne boste zmagali. Vsaka zmaga je odvisna od resnega, premišljenega organizacijskega dela, ker org. je predpogoj za uresničenje boljše bodočnosti. Prepričan sem, da v tej stavki se bodo marsikateremu delavcu odprle oči ter bo spoznal kriva pota, po katerih je hodil, ter se povrnil nazaj na ono pot pravega razrednega boja za uresničenje boljše človeške družbe, v kateri bo vladalo bratstvo, svoboda in enakost.
Ivan Krušič.
Razno.
Naročnikom „Napreja'\ Zaradi nerednega izhajanja dnevnika v avgustu smo prisiljeni naročnikom vrniti del preveč plačane naročnine. Storili bomo to na ta način, da nam pošljejo naročniki za
september samo po 5 Din, iz inostranstva pa po 7 Din.
Socializem je nujna por moe proletarcu. Socializem v »sedanji družbi je podoben oblaku, i* katei*ega šele po= casi začenja rossiti na suho zemljo dež.
Tako nam piše delavec, ki zaradi bede ne
more več plačevati dnevnika in bo imel odzdaj samo tednik ..Ljudski glas". Ta delavec dela tam, kjer je zdaj zbrano največ bogastva, na Bledu ...
Kapitalistični komunizem. Večkrat imam priliko gledati, kako je vajenec usmiljen napram pomočniku. Treba bi bilo pravzaprav narobe, ker vajei ec ne zasluži niti za stanovanje in hrano, pomočnik pa vendar precej več. Toda pomočnik hoče živeti gosposko, pa mu zmanjka denarja takoj po plačilnem dnevu, potem pa še za cigarete nima več, vajenec pa ve, da mora vzdržati do drugega plačilnega dne, zato ne živi gosposko, ampak varčuje prvi dan prav tako kakor proti koncu. Toda žal, njegovo varčevanje mu ne pomaga veliko, ker mu zapravljivi pomočnik vse izvleče, vajenec pa nima poguma, da bi ga zavrnil. Če se n. pr. izgovarja, da nima več tobaka, se čudi pomočnik: „Kam si pa vsega dal, saj si ga včeraj kupil?" Če pa vajenec vpraša, kam je pomočnik dal ves svoj zaslužek, dobi odgovor, da vajenca to prav nič ne briga. Komunizem tena po-močnika je popolnoma po znanem načelu vseh velikih ’ in malih kapitalistov: »Kar je tvoje, je moje, kar je pa moje, te nič ne briga".
Volilne spletke pri občinskih volitvah v
Češkoslovaški. „Arb. Ztg.“ piše: Pred več ko enim letom določene nove volitve v občinske zastope je češkoslovaška vlada razpisala za 13. in 16. septembra. Ta razpis jasno kaže, s kakšnimi zvijačami hočeta vlada in koalicija zametavati te volitve. Razpis znači pa obenem tudi politični škandal, katerega ne prekaša niti ogrska ali kakšna druga na pol aziatska država. Dočim so koalicijske stranke že pred tedni natančno poznale volilni termin in so uravnale svoje predpriprave po tem, kar je zelo odločilnega pomena pri kompliciranih administrativnih in tehničnih določbah občinskega volilnega reda, so ves čas sistematično vodile za nos opozicionalne stranke. Nemška socialnodemokratična stranka ima dokaze, ki kažejo te goljufive spietkarije praških vladnih organov. Naravnost nezaslišano pa je. da je tajnik češkoslovaške socialnodemokratične stranke, kateremu je bil čisto gotovo znan natančni volilni termin, na številna vprašanja ponovno podajal napačne podatke.
Ta „napad“ čitamo v ..Arbeiter-Zeitung", ki nam jo naši bogovi večkrat dajejo za zgled, češ da nikdar ne napada". — Kako naj se sodrugi ubranijo takih vladnih spletkarij drugače nego z javnostjo ? In kako naj se napadeni tajnik brani, če bi bil napaden samo zahrbtno, recimo po gostilnah in kavarnah, da on ne bi vedel, kdo napade širi, ljudstvo bi pa vse vedelo zanje, ker nevedneži hitreje razširjajo razne čenče, nego pa resne dogodke. Tajnik se bo za svojo osebo najbrž iahko branil, morebiti bo dokazal, da tudi sam ni vedel za termin volitev. Problem namreč ni v nacionalističnem boju med Nemci in Čehi, ampak med kapitalisti in delavci. Kapitalisti imajo boljšo organizacijo in vec denarja, tudi jih je manj in so bolj izobraženi, oni se v treh lednih lahko pripravijo na volitve. saj delajo vse z demagogijo — delavci pa imajo demokratični ustroj in v 3 tednih komaj za-dosle vsem zahtevam, saj še kandidate težko izberejo! Zato morajo imeti dobre organizacije zavednih sodrugov, ki so vedno pripravljeni na vse. Ker je češna stranka v vladi, nemška pa ne, zato mislijo nemški sodrugi, da jih češka stranka goljufa, v resnici pa goljufajo kapitalisti tudi češko stranko prav tako kakor nemško, ali pa še bolj. Kajti nemški sodrugi niso pričakovali od vladne koalicije nič dobrega, zato so se pridno vse leto pripravljali na volitve, čeprav niso vedeli ne ure ne dneva, češki sodrugi so si pa mislili najbrž, saj so naši ministri tudi v vladi, nam bodo že povedali, saj je
še čas itd. Gorje tistim, ki se zanašajo na pomoč od zcjoraj, sami ,)a roke križem drže in se nič ne brigajo za javne zadeve! Vselej bodo tepeni, če ne od nasprotnikov pa od ..prijateljev". Zato smo mi tako odločni nasprotniki sodelovanja z meščanskimi strankami. Če hočejo meščanske stranke isto kakor mi, naj delajo po našem programu, javno naj se piše o vsem, da bo ljudstvo vedelo kako in kaj in da bo samo znalo soditi, ne pa da mora pri volitvah kar na slepo zaupati tistim par bogovom, ki sami vse vedo, ker delajo tajno za zeleno mizo.
Občinske volitve so se izvršile te dni v Srbiji in Črni gori. Radikali so pobrali dve tretjini vseh občin, demokrati pa povsod močno nazadovali. V Beogradu so dobili radikalci večino (6559 glasov], demokratski blok si je priboril 4987 glasov, komunisti 1505 [za 371 več nego pri zadnjih volitvah!] socialisti 312 {za 244 manj nego zadnjič!], srbska stranka 172 glasov. Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani se je borila naša lista skoro proti vsem malomeščanskim frakcijam, ki so se 12. avgusta združile v novo ..socialistično" stranko, oz. ki so položile ..lernelj za to zedinjenje". Naš položaj je bil tem slabši, ker smo imeli v lastni sredi ljudi, ki so nam za hrbtom paktirali z meščani in njihovimi lažisocialisfičnimi podrepniki. In še slabše je bilo, da je tkzv. centralni odbor SSJ v Beogradu razen redke izjeme te elemente podpihoval. Vseeno se je na parolo o redu in organizaciji našlo 295 zavednih socialistov, ki so svojo krogljico vrgli v svojo skrinjico. „Glavni odbor" SSJ. tisti, ki povsod v dejanju razkazuje svoje načelo o brezorganizacij-skem socializmu, je v svojem torišču stal samo komunistom nasproti, ki ne uživajo v proletariatu nič prevelikega kredita. Dobil pa je samo za 17 glasov več nego mi v Ljubljani. Toda Ljubljana ima 70.000 prebivalcev, Beograd pa 110.000! Razentega je to-časno, žal, malo proletarcev, ki vidijo stroga načela in stroga dejanja, silno dosti pa takih, ki podlegajo zapeljivemu, nediscipliniranemu. »zedinjevalnemu" mišmašu, kakor ga priporoča baš beogradski odbor. Toda številke sedaj ne govore proti nam, temveč proti inišmaševcem. Ali bodo gospodje sedaj blagovolili oprijeti se logičnega zaključka, da v bodoče tudi z neredom in koruznimi zvezami niti v Srbiji ne bo več mogoče naloviti si mandatov, ko so zvračali krivdo na naš red, da ni izšel pri skupščinskih volitvah iz Slovenije noben socialistični poslanec ! ? Če je red kriv, da ni bilo poslancev, zakaj pa so oni navzlic neredu nazadovali ?
V Kopenhagnu se je vršil 20. avgusta XVIL mednarodni protialkoholni kongres. Otvoril ga je notranji minister dr. Kragh. Posebno živahno so kongresni govorniki pozdravljali države, v katerih je točitev alkohola prepovedana, t. s. Zedinjene države Ameriške in pa Finlandija. Zastopnik Islandije se je obračal do inostrancev za pomoč, da bi prisilili Islandijo k podobni prepovedi, in je žel burno priznavanje. Avstrijsko republiko je oficielno zastopal generalni konzul v Kopenhagnu, seveda samo na papirju, kar se ne bo zdelo čudno tistemu, ki ve, kako težavno bi bilo avstr, zastopniku poročati o protialkoholni tendenci sedanje avstr, vlade. Avstrijsko delavsko abstinenčno zvezo so zastopali narodni svetniki ss. Holzl, dr. Kurz in dr. Wlassak. Na predvečer so nastopali pozdravni govorniki iz številnih držav, stvarno delo kongresa pa se je začelo v ponedeljek popoldne z referatom Haralda Westergaardsa o statistiki alkoholnega vpliva na zdravje. K temu poročilu, ki ga posnemamo po Arb. Ztg. bi jako zanimivo pristojalo vprašanje: Kdaj bodo zastopani na kakšnem protialkoholnem kongresu tudi Jugoslovanski delavski zastopniki? Mi menda še nadalje ostanemo, kakor smo bili. ..
Domače je le domače, so dejale nekdaj naše gospodinje in zahtevale povsodi le domače testenine „Pekatete“. — So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
O TRBOVELJSKI STAVKI
se piše vse mogoče in nemogoče. Kapitalisti imajo vse polno časopisov, v katerih Trboveljska premo-gokopna družba lahko na premeten način zlorablja položaj in ga je tudi z uspehom že zlorabila — poluradno se že piše. da je ta stavka politična!
Kdaj je stavka politična? Kadar hoče delavstvo s svojo stavko doseči politične cilje. n. pr. bo politična tista stavka, kadar bodo v Trbovljah stav-kali delavci zato, da že enkrat preneha gerentstvo in se postavi občina pod upravo izvoljenega občinskega odbora. Za zdaj pa stavkajo rudarji samo zato, ker s svojimi zaslužki ne morejo izhajati, kakor je za veliko večino rudarjev popolnoma gotovo in nesporno.
Toda političarji so se te stavke poprijeli zato, da rudarjem dokažejo svojo ljubezen. Vse stranke bi hotele rudarjem natveziti, da so jim one priborile kak priboljšek, ali pa da so jih vsaj one obvarovale pred polomom. Najkapitalističnejša stranka, radikalci, so rudarjem obljubili, da ne bo vojaštva v Trbovlje — in tudi na to obljubo so vjeli enega ali dva kalina. Ko so klerikalci uvideli, da znajo rudarji tudi misliti, so se postavili in poslali poslanca v Trbovlje, da govori za stavko! Taka dejstva so vsekakor politična in proti temu bi se morali rudarji postaviti in reči: Za stavko in proti stavki naj bodo le rudarji, ne pa tisti, ki ne vedo, kaj se pravi v rudniku delati. Če bi bilo tako. bi ne mogel nihče govoriti o politični stavki, pa tudi stavka ne bi mogla tako dolgo trajati, ker bi razni gospodje iz pisarn, ki delo samo markirajo, nikakor ne hoteli delati tako dolgo brez upa zmage 1 Tako pa se ve-
sele ne le gmotnega priboljška, ampak tudi napredovanja itd. Vsega tega bi ne bilo, če bi ne bila vlada priskočila kapitalistom na pomoč s svojo prepovedjo shodov, tako da se rudarji ne morejo med seboj dogovarjati in da zvedo samo razne čenče in pa tisto, kar spušča Trb. premogokopna družba potom kapitalističnega tiska v svet. Seveda se rudarji ne morejo zanesti na nobeno vest, na nobenega zaupnika, na kako pomoč, samo trdo življenje jim je pred očmi! Kako vse drugače bi bilo. če bi bili rudarji sami med seboj! Združeni v eni sami. močni organizaciji, o kateri bi vsi vedeli, kakšna je in kdo jo vodi in kdo je zanjo odgovoren! Do tega pride takoj, ko bodo rudarji vsi z lastno glavo sodelovali. Takrat tudi zaupnikom ne bo treba skrivati se — kajti pri razrednem boju je vsako skrivanje neumestno in nepotrebno, tem bolj, ker povzroča tudi med lastnimi vrstami nezaupanje, ne le med tistimi, ki bi ne zaupali niti, če bi skrivača videli.
Misel razrednega boja je zelo preprosta in lahko razumljiva za vse. ki delajo. Toda nemogoče je izvršiti jo, če je ne izvršujejo tisti sami, ki delajo. Niti tajni niti	javni	duhovniki	ne	morejo narediti tega. kar je v	rokah	delavstva	samega. Najprej
se organiziraj, potem se udeležuj sestankov, da boš vedel za kaj gre in poznal svoje sodruge. [pri tem boš spoznal tudi potrebo čitanja!] potem se udeležuj volitev, da si boš volil za zaupnike tiste, ki jim zaupaš, da so res	tvoji	sodelavci	in	da kaj znajo,
potem boš imel vodstvo,	ki mu ne	bo	treba tvojega
zaupanja v stavki loviti, potem tudi kapitalisti ne bodo več mogli tvojo mezdno stavko proglašati za — politično.
Iz stranke.
Ker smo podkupljeni od kapitalistov, posebno od kapitalističnih tiskarn, zato imamo denarja kakor črepinj. Da bomo s svojim kapitalističnim strupom lahko več delavcev zastrupili, zato smo znižali septembersko naročnino na .Naprej", kakor je razvidno iz prve današnje notice pod »Razno". Ker je pa še zelo veliko delavstva nezastrupljenega. nam vsi milijoni ne bodo zadoščali, prav tako ne kakor nam vse ljubeznjive tiskarne ne morejo natiskati dovolj strupa. Zato prosimo vse, ki so že zastrupljeni. naj se nikar ne poslužijo znižanja, ampak naj tudi za september pošljejo vso naročnino. Čemu smo jih pa zastrupljevali, če oni zdaj ne bi marali strup nadalje širiti med še vedno nedolžnim narodom?!
Brežiški okraj. V nedeljo dne 9. sept. se bo vršilo v Brežicah pri Grobošku ob 9. dopoldne protestno zborovanje zaradi izigravanja agrarne reforme od strani kapitalističnih strank.
V Čatežu se je v nedeljo 29. t. m. vršil občni zbor KDZ in je bilo sklenjeno, da se organizacija obdrži, ne pa da se priključi brežiški, kakor je bil prej namen. Udeležba sicer ni bila velika, pa za te žalostne čase je tudi 20 udeležnikov precej. Izvoljeni odbor daje upanje, da bo zdaj po razšiščenju delo lepo napredovalo. Sklenjeno je bilo tudi. da se mora brezpogojno upoštevati program in pravilnik. Razun ..Napreja" in ..Ljudskega glasu" ne priznavamo nobenega lista in naj nam jih razni advokati nikar ne pošiljajo, ker jih ne bomo plačali.
Za mesec junij je obračunala še sledeča organizacija: 20. Mežica 81; zadnji izkaz 1036 članov. zdaj skupaj 1117 članov.
Za mesec julij so obračunale še sledeče organizacije: 4, irbovlje 122; 5. Zabukovca 17; 6. Hrastnik I. 42; 7, Ljubljana 30; zadnji izkaz 87 članov, zdaj skupaj 298 članov.
Tiskovni slclad.
Od 1.1. do 13. VIII. smo	prejeli	.	Din	12.002'—
Z. B. neizrabljene diete.............„	30'—
preplačilo na „Soc. in vera".............. 1 —
K. Kisovec, Ljubljana................„	11'—
Od 1.1. do 25. VIII. skupaj	. . .	Din	12.044'—
Dopisi.
Iz Slovenjgradca. Nekaj takih delavcev je med nami. ki radi minule stavke govore, da bodo odstopili od organizacije, češ. kaj bi plačeval, če pa or-ganizacija nič ne ukrene in samo denar pobira, laki naj dobro premislijo, ker organizacija opozarja delavstvo dan za dnem, da ne bo uspehov, dokler se ne bo delavstvo bolj brigalo zanjo — a vse zaman. Torej ne dela organizacija napačno, temveč delavstvo, ki se zanjo ne briga, dokler ni vse lačno. Vprašal sem nekega župnika, kako to. da je toliko ver na svetu, in ali bodo tisti vsi pogubljeni, ki niso katoliške vere. Odgovoril mi je: ..Tiste, v kateri si rojen, se pošteno drži. pa ne boš pogubljeni" Ti. delavec, premisli, kam spadaš, drži se tega. kar ti je zapovedano, pa ne boš za svoje proletarsko zveličanje ogoljufan. Seveda, če misliš samo na gladka pota, ne boš nič dosegel. Naša vera, socializem, potrebuje zavednosti in sporazuma med vsemi zavednimi. — Delavec.
Slov. Bistrica. V nedeljo 12. t. ra. je imela orlovska mladina okrožni zlet v Slov. Bistrici. Tudi iz Maribora je dohitelo par Orlov in Orlic z godbo, kot spremljevalec seveda tudi gosp. prof. Jerovšek, veleposestnik v duhovniški obleki. Ta gosp. prof. je močnega glasu, zato je prevzel pridigo oziroma slavnostni govor pred mašo na trgu. Slišal se je daleč na okrog, čeprav ne bi bilo treba, ker ni bilo tako veliko radovednežev. V glavnem se je seveda
zavzel za versko org. mladine, povedal, da se ljudstvo mora v glavnem držati papeževih, škofovskih in duhovniških načel ter da morajo člani Orla vse močnejšo agitacijo razviti, da se org. čimbolj razširi, ker imajo tudi »brezverske- stranke svoje organizacije. Omenil je nadalje ljubezen do bližnjega, navedel slučaj Samaritanca, ki je pomagal oropanemu in ranjenemu človeku, ter več še lepših drugih vzgledov, katere je ljudstvo že velikokrat slišalo in jih še danes vedno rado posluša. Povemo pa gosp. prof. Jerovšku kakor vsem njegovim pristašem, da že predobro poznamo vaše klerikalne svete obljube, in vemo, da znate samo ljudstvo slepiti žnjimi, da ne spregleda. Po teh obljubah pa ni nikjer dejanj, čeprav jih že skoro dva tisoč let med ljudstvo mečete. A enkrat mora biti vsega tega konec. Le poglejmo malo bliže v samostane, v škofije in v fa-rovže. Tam se dobro vidi, kako so viničarji, hlapci, dninarji z organisti vred pri slabi plači in hrani od vaše ljubezni do bližnjega lačni in razcapani. Tukaj začnite svojo ljubezen do bližnjega izkazovati, svoje svete obljube in dobrote v dejanju kazati; potem vam bomo verjeli. Dokler pa ne prenehate s tem izkoriščanjem in kopičenjem bogastva na račun tujih žuljev, vam vaših lepih besed zdravo misleči človek ne more verjeti in tudi z vami ne pojde. Vemo tudi, da vam naše org., katere delujejo res za koristno izobrazbo vsega delavnega ljudstva, kot trn v peti tiče. ker vam ni všeč. da bi ljudstvo resnico in pravico spoznalo. Zato tudi ustanavljate svoje organizacije pod krinko verstva kot prava sredstva za vzgojo moderne sužnosti in drugo vse za brezversko proglašate. Ali zapomnite si gosp. klerikalci, da vaše svete obljube, četudi pred sveto mašo. ne bodo pomagale in ne več dolgo zalegle, ker ljudstvo bo začelo spregledovati in s svojo pametjo misliti in to bo vaš pogin. Poglejmo si tudi delo vaših poslancev, koliko so storili za blagor ljudstva, ko so se v prvi vrsti potegovali za priboljške tistim, ki so najmanj priboljška potrebni, to so duhovniki itd. Ni čuda. če vidiš potem take ljudi dostikrat nezavestne od alkohola v gostilni in to seveda na škodo ljudstva. Drugič kaj več.
Črna - Žerjav. Spomin na nesramnost, ki si jo je proti nama 4. VIII. dovolil neki delavec, bivajoč v Prevaljah in zaposlen pri obratni železnici, nama ne da molčati. Z najhujšimi besedami bi bil komaj dovolj obsojen, saj je njegovo obnašanje dokazalo, da je pozabil — če je sploh kdaj vedel —, da je treba ljudi na potu v službo pustiti na miru. Ali meni morda, da so delavke iz Žerjava njegovi stroji? Ker drugače bi si ne mogel dovoliti takih nesramnih šal in jim poškodovati obleko. Če mu da paznik preveč olja za vagončke, naj si ga vlije v možgane, da bo pametnejši. Zapomnite si, da me delavke iz Žerjava ne trpimo takih šal niti s strani naših sodelavcev, še manj pa od vas. Če vam to ne ugaja, pa se spametujte! — Prizadeti dve delavki.
Vestnik Svobode.
Okrožni zlet DTE v Šoštanju dne 9. sept-1923. Spored: od 9. — 10. dopoldne sprejem go* stov na kolodvoru, sprevod v mesto, slavnostno zborovanje na glavnem trgu in vaje D. T.E. za popoldanski nastop. Ob 12. obed. Ob 2. pop. zbirališče pri hotelu ..Kunst” in skupen odhod na telovadišče. Nato nastop članic in članov D.T.E. iz Mari-bora. Studencev. Celja. Trbovelj, Ljubljane, Šiške in Šoštanja s prostimi vajami z olimpiade v Pragi 1. 1921 in nastopi na orodju. Po nastopu veselica na vrtu hotela »Jugoslavija" s sodelovanjem rudarske godbe iz Trbovelj.
Na predvečer, dne 8. septembra, se bo vršil pevski koncert v dvorani hotela ..Union"; po koncertu prosta zabava.
Vstopnina je določena za goste z zletnimi izkaznicami, ki bodo upravičevale na polovično vožnjo po južni železnici, na 6 Din za vse prireditve. Za osebe brez izkaznic bo pa vstopnina sledeča: I. prostor 15 Din. II. in III. 10 Din. Pri tem je vključena že tudi vstopnina na veselični prostor. Na predvečer pri koncertu bo za one brez zletnih izkaznic posebna vstopnina.
Organizacije, ki se nameravajo zleta udele* žiti naj to takoj javijo Zletnemu odboru z navedbo, koliko zletnih izkaznic bi potrebovale, da se jim morejo te takoj poslati. Te izkaznice se bodo oddajale organizacijam po 50 para za posamezno in vsak gost, ki se bo na zletu v Šoštanju izkazal s to izkaznico, plača potem pri blagajni 6 Din vstopnine za vse prireditve. Oni denar pa. ki ga bodo organizacije prejele za prodane izkaznice [to je po 50 para za komad], naj te po možnosti še pred zletom obračunajo Zletnemu odboru, ali ga pa vsaj prinesejo s seboj na zlet in tukaj obračunajo, da ne bo neprijetnih .zakasnitev pri obračunih. Tudi naj vsaka organizacija izvoli iz sebe potrebno število rediteljev, n. pr. na 10 — 20 oseb po enega, ki naj gledajo na red in disciplino in ki naj bodo označeni z rdečo prevezo na levi roki. Po možnosti naj poskrbe tudi za rdeče znake, na katerih naj bo razviden kraj. Organizacije, ki imajo prapore, naj jih prineso s seboj.
IZ SLUČAJNO NAJDENEGA IZGUBLJENEGA DNEVNIKA.
Šel sem danes po celjskih ulicah in se kar tako ustavil pred Korenovo pisarno, baš ko so dospele privatne depeše o najnovejšem gospodarskem
polomu SSJ. Prinašali so jih njegovi pomočniki, pa ne pekovski, temveč politični, in jih seveda živahno komentirali med seboj.
Bil pa sem na potu, da poiščem anončni zavod. v katerem bi se priporočil za kako trgovino [magari pekarno], to pa zato, ker absolutno nisem več pristaš bernotovske ideje, po kateri bi morali vsi ljudje delati in bi svet tako ostal brez gospodov. In zvedeti sem hotel, kako bi se dalo »zediniti se" na kakšen kšeft, da bi mi bolje šlo obratovanje s pomočniki in vajenci, ki bi delali v prvi vrsti zame, za mojo ženo in še druge osebe, ki bi mi pomagale z razlaganjem programa o ..dobrotnikih".
V politiki sem se odločil namreč postati prvovrsten strateg, ki vleče svoje poteze brez ozira na program, samo da ni pri tem prizadet profit. Pri taki reči pa mora biti program samo geslo, lastna osebnost pa vse.
Ko sem tako stal pred oknom, sem slišal skrivnosten pogovor, kako odstraniti vse ovire, ki jih uprizarjajo ljudje, verujoči v organizacijo. Ker nisem prijatelj tajnega prisluškovanja, sem kmalu odšel, ampak dovolj sem bil slišal, da sem imel nove snovi za premišljevanje po poti.
Torej to drži: če hočem imeti v svoji novi podjetnosti kaj uspeha, se moram odreči javnosti in tudi progresivnemu davku, ki sem ju bil dosedaj še kolikor toliko zagovarjal kot delavec, ki malo zasluži in veliko dela. Zadnje čase sem se pa spremenil, ko so mi rekli, da delavci brez zedinjenja, to je s trdovratnim zagovarjanjem javnosti in progresivnega davka, ne bomo nič dosegli. Še bolj so me potrdili v tej veri, ko so mi dali prečitati imena sedanjih zedinjevalnih apostolov. To so po večini
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ. Odgovorni urednik I. Pirc. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.
Pa Im a
Na kakOVOSt morate paziti,
a ne na ceno
kadar kupujete uutni polpctnike. Zahtevajte od Vašega črevljarja izrečno samo prave Palma kaučuk poipetnike in kaučuk polplale in odklonile vsako ponarejenost.
pft snažni nusrtni sobi iščeta dva samca v
Krškem, Vidmu ali v bližini, eventuelno eno z dvema posteljama. Ponudbe na upravo ..NAPREJA" Krško, tiskarna br. Rumpret.
ljudje, .delavci*', ki nič ne delajo, drugi zelo malo, a živijo tako, kakor sem o sebi povedal, da bi rad živel in kakor bi tudi drugi delavci, ki si zedinjenja želijo, nič ne imeli proti temu, da bi tako živeli. Jasno je potem, da se zedinjevalnim apostolom izplača, prezirati delavske pravilnike.
Krono pa je odnesel razlog, s katerim so me nagovarjali v dnevih, ko sem se udeleževal Korenovega puča. Rekli so mi namreč, naj odstopim sploh od vsake pravilne organizacije in tudi od svoje strokovne, od stavbinske, češ, da Leskošek tam vse požre. Ne da bi me ujeli na ta razlog sam na sebi. ker sem za diplomatične laži vse preveč pameten in tudi Leskoška predobro poznam, ampak nevede so me s tem napotili, da sem začel nad tem razlogom premišljevati, kako da malo hasne tvoji lastni osebi, če se trudiš delati v vseh stvareh pravilno. Delaš in delaš, ubijaš se in morda celo stradaš, pa ti pride na koncu kak namazan falot, ki ti vrže v obraz, da se rediš iz delavskih žuljev. Na pr. baš tisto z Leskoškom. Dobro ga poznam. Suh, je kakor so suhi pekovski pomočniki v Celju, pije nič in tudi kvarta ne po cele popoldneve v kavarni z buržuazijo. Dela za dva, poje pa za pol človeka. Kar se [tudi po njegovem trudu] prispevkov nabere, ne gredo po njegovem žrelu in jih torej ne sne toliko, da bi jih nič ne ostalo, temveč se napotijo po najkrajšem potu v Ljubljano, kjer imajo sedem tajnikov in še nekaj pisarniških pomočnic. Menda zato mu niso Ljubljančani že dva meseca nakazali nobene plače. Edini prispevki, ki ostanejo v Celju, so pri Uniji stavb, delavcev, a te upravlja centralni odbor, ne pa Leskošek. Njemu plačajo samo delo, ki ga lshko vsak vidi. No. pa pridejo sedaj faloti in nagovarjajo delavce, naj od-
stopijo od organizacije, ker jim vse prispevke Leskošek požre! Kdo bi pa za svojo poštenost hotel potem še riskirati, da ga razobesijo kakor umazano, mokro cunjo!? Ali ni v teh razmerah boljše, da se rajši vpišeš med falote, ki dobro žive in nosijo rejene trebuhe in so obdani povrh s slavo častitljivih lastnosti in čednosti! O ne, jaz zase ne bom riski-ral Leskoškove usode: jaz uidem med falote! Tako so me vendarle ujeli na svojo laž, a zato, ker so mi z lažjo dali pogledati resnico! Pa še z drugo sleparijo so me obrnili na pravo pot — namreč na pot koristolovstva. Po Celju širijo med stavbin-skim delavstvom govorico, da je Leskošek kriv, če še ni bilo pogajanja za to delavstvo, Takoj sem spoznal, da je to eden tistih manevrov, ki se jih poslužujejo pomagači reakcije, da se otresejo ljudi, ki ne marajo paktirati s kapitalisti in ki imajo vse zapisano, ljudi, ki so za načela javnosti, ki odpirajo delavcem oči in ki se postavljajo, če treba, proti korupciji tudi - socialistov, kateri živijo eni od kon-sumentov, drugi od prispevkov bolniških blagajn, tretji od klientov, ostali pa in vsi skupaj vred od ljudske neumnosti in neorganiziranosti. Ti ..socialisti" delajo pa manj nego za četrt človeka. In bi seveda še nadalje radi tako delali. Imenitne stvari človek spozna! Imena teh raznašakev pa so: . . .
(Op. ur.:	Žal. se tukaj ti zanimivi zapiski
[najbrže kakega doslej organiziranega dalavca) naenkrat pretrgajo. Da pa bralcem stvar pojasnimo: te izgubljene zapiske smo čisto slučajno našli, ko smo se iz Celja preseljevali v Krško. Silno nas je zanimalo nadaljevanje, pa je dotična stran manjkala. A se bomo potrudili, da jo najdemo! Sodrugi v Celju, pazite in pomagajte nam pri tem delu in kakor hitro boste imeli uspeh, nam ga sporočite!]
Žika
je najboljši in najbolj zdravi nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu :
Prežama	d.	z.	o.	z.
Ljubljana — Rož. dol.
m.
v\ Slavenska banka d. d., Zagreb.
s Podružnica: LJUBLJANA, Sv, Petra cesta št. 24. s
Delniška glavnica Din 50,000.000'—
0	in	rezerve	preko	Din	12,500.000'
^	Vloge	čez	Din	125,000.000-
^	Podružnice:
n Beograd, Bjelovar. Brod n. S.. Celje. Dubrovnik, Gornja Radgona. Kranj, Maribor, Murska Sobota. Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Vršac. Wien.
fB
V
p
Ekspoziture:
Jesenice, Rogaška Slatina [sezonska], Škofja Loka.
Agencije:
Buenos Aires. Rosario de Santa Fe.
Afilijacije:
Slavenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t..
Budapest, Vaczi utca 35.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
i
51
s
S]
fc
H
n
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
0V/A/^
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG. BROŠUR ITD.
Stereotipija	Litografija
Ancl. Jakil
Prodajalna LJUBLJANA, Poljanska cesta štev 13.
Bogato skladišče mošlclh, ženskih, i o otroških čevljev ias telečjega boksa v vseh ba«vah, go» vedjega boksa in rjave lcravine.	s::
Solidno delo!	Nizke	cenel
rR60U5KF) BRDKR D.D. UUBLlflnfl
PODRUŽNICE:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenj gradeč Slovenska Bistrica
ŠELENBURGOVA ULICA ST. 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
Kapital in rezerve 13in. 17»SOOO.OOO.
Brzojavi; Trnovska.	Tel.:	139,	146,	458.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana [menjalnica v Kolodvorski ulici]