3 a 239.
h

.
'















■





Ä7
|l>	-lil-
l|l- •l|l |l-	-lil-
-l|l-	■■lili'	'l|l'
•l|l'	l|l

WBOKBOSOBOBSHMI
•l|l'
•l'	l|
•l|l'
■|i	l|
•l|l»
■l|l'	'l|


'L 'Yl ':Vi	^ riJLin
Vrazove za tisk pripravljene slovenske pesmi.
Objavlja dr. M. Murko.
Vraz je pisal Prešernu iz Gradca 19. novembra 1837, torej pred svojo preselitvijo v Zagreb, da se je že v spomladi prejšnjega leta pridružil navdušenim mladim Ilircem, in pravi dalje: „Mit Slovenien hab’ ich es abgethan, zumal da ich auf meiner letzten Reise alle meine Schriften, die ich von dem Jahre 1832 — 36 in slov. Sprache b e s a s s, verlor. Seit dem vorigen Jahre schreibe ich nur Illirisch. Was Herr Kasteliz von mir besitzt, sind daher als ,0 p e r a p o s t h u m a‘ zu betrachten.“1 Na podlagi tega pisma poročata A. Fekonja1 2 in K. Glaser3 z obžalovanjem, da so se razen nekaterih malenkosti vsi Vrazovi slovenski pesniški izdelki izgubili. Na srečo je pa dobil Vraz svoje slovenske spise zopet v roke in z veliko Vrazovo zapuščino slovenskih narodnih pesni so prešli leta 1868 tudi oni v last Slovenske Matice, ki jih je bolje ohranila nego Matica Ilirska, oziroma Hrvatska svoje, kajti pri ti se je izgubila vsa „ilirska“ Vrazova ostalina, natisnjena in nenatisnjena, med drugim „cjelovite študije, najvažniji i najzanimljiviji svjedoci njegova kriticizma.“4 Med Vrazovimi narodnimi pesnimi je njegove obilne slovenske pesniške prvence zapazil prof. K. Štrekelj ter dal meni priliko, da sem jih karakterizoval v razpravi „Miklosichs Jugend-und Lehrjahre“.5 Bolj obširno je pokazal njih veliko važnost
1	Dela St. Vraza, V. 163, I.etopis Slov. Matice 1875, 165.
a Kres m. (1883), 617.
3	Zgodovina slov. slovstva II. 187.
4	D. Drechsler, St. Vraz, 156.
5	Forschungen zur neuen Litteraturgeschichte, Festgabe für Richard Heinzei, 535 sl. (ponatis 43 sl.).
272	Časopis za zgodovino in narodopisje.
za razumevanje vsega poznejšega pesnika in kritika v svoji študiji Branko Drechsler,1 ki je tudi eden epigram, kos satire proti „čbelarjem“ 1 2 in osem sonetov3 popolnoma objavil. Za našo književno in kulturno zgodovino so Vrazovi slovenski pesniški poskusi še posebe zanimivi, ker se iz njih lahko prepričamo, kako težko se je vstvarjal in širil naš književni jezik. Ne smemo se čuditi, da Prešeren nekih Vrazovih pesni, ki so mu ugajale (die meinen vollen Beifall haben), ni spravil v „Illyrisches Blatt“, kajti bile bi bralcem preveč nerazumljive (zu unverständlich), saj sta njih „štajersko narečje“ še Prešeren in Kastelic „včasih le na pol razumela“.4 Drechsler5 6 sicer misli: „Bilo je tu više netolerancije tadašnjih jezično-pravopisnih gloženja negoli istine,“ ali omenil sem0 že, da Prešernu in Kastelcu njih sodbe ne smemo zameriti.
Moglo bi se pač reči: sodiš preostro po obljavljenih poskusih, ki jih Vraz ni namenil javnosti. Vendar ohranile so se tudi Vrazove slovenske pesni, ki jih je sam pripravil za tisk v „Kranjski Čebelici“. Graški krožek slovenskih romantikov, iz katerega sta prišla St. Vraz in Miklošič, se je sicer hotel, kakor Vraz7 sam pravi, otresti kranjščine in v duhu časa pisati v svojem narečju „po slovenskem, t. j. kak dober štajarski Slovenec govori“, ali v poetični praksi se je tudi graška mladina, ki je prihajala iz vinorodnih goric med Muro in Dravo, iz slavne „prlekovine“,8 oklepala hote in nehote vzora pesniškega jezika, ki ga je nahajala v „Čbelici“, posebno v Pre-
1	St. Vraz, 29 sl.
2	Tam, 14 — 15.
3	Tam, 32 — 36.
4	Letopis Matice slov. 1877, 158.
6	St. Vraz, 13.
6 „Ljublj. Zvon“ 1910, 37.
1 Džla V. 140.
8 Namesto prej se govori tam „prle“, t. j. prvlje, lep star komparativ, ki je tako značilen, da so dobili po njem „prleki“ svoj ime; primerjaj copaki za Čehe (co pak = kaj pa), so taki za neke Slovake, jesteovci okoli Kostura v Makedoniji, ki govorč jesti namesto je itd. Tako je nastalo že v starih časih mnogo narodnih in plemenskih imen.
šernovih umotvorih. Vraz in njegovi tovariši pa so seveda tudi želeli, naj ljubljanski almanah zanese njih pesniško slavo med slovenski svet, in šele po daljšem času, ko „Čbelica“ ni več rojila, so ji hoteli 1. 1837 stvariti tekmeca „Metuljčka“.1 Vraza samega je mikalo že 1. 1833 v Ljubljano in 1. 1834 se je res seznanil s Prešernom, Čopom in Kastelcem1 2, s katerimi si je od tega časa dopisoval.
Za Vrazovo sodelovanje pri „Čbelici“ nahajamo dokaze v njegovih pismih. Prvi je pač iz 1. 1835, kajti v konceptu, ki je bil namenjen samemu uredniku, Kastelcu, pozdravlja Vraz3 4 na koncu Čopa in Prešerna ter pravi, da „niti učeni g. Čop“ ne bo razumel njegovih „ščrbekarij“. Po takem je bil Čop še živ ali Vraz še vsaj ni vedel o njegovi smrti (6, julija 1835). Zadnje bi bilo verjetno, ker obenem poroča Vraz, da je v Gradcu „ravno Volkmcr na svčtlo zišel“, in še v drugem nedatovanem konceptu1: „letos in ravno tega hipa je tukaj z Lajka-move tiskarnice zišlo delo najmre: „Pesme in fabule duh. gosp. Volkmera, izdal Ant. J. Murko“. Ta izdaja5 6 pa nosi letnico 1836, katero navaja tudi J. Pajek v životopisu A. J. Murka.0 To se seveda ne vjema z živim Čopom, ali tudi drugi podatki istega koncepta ne. Miklošič se imenuje „pravnik tretjega leta“ kar je bil 1. 1834/35,7 in o A. Murku se pravi „nema še več 26 let“, kar daje 1. 1835, ker sc je narodil 8. junija 1809. Sicer pa je predgovor samega Murka podpisan ,,V’ Gradci 2. Januara 1835“. Volkmerjeve „Fabule ino pesmi“ so torej izšle 1. 1835. Moglo bi se misliti, da še le proti koncu leta in da jim je knjigar po znani navadi pritisnil že prihodnje leto, ali to se ne strinja s
1	St. Vraz, Dšla V. 156, 159.
2	B. Drechsler, St. Vraz, 10, 11.
2 Dela V. 145 — 148.
4 Tam 149.
6 Glej natančni naslov, Fr. Simonič, Slovenska bibliografija, 572.
6	Letopis Matice slov. 1880, 245.
7	Moj spis Miklosichs „Jugend- und Lehrjahre“, 25 (v ponatisu, Heinzei-Festschrift, 517).
podatkom, da je bil Miklošič takrat pravnik tretjega leta.1 Po takem je letnica 1836 nastala po pomoti ali pa iz prevelike knjigarjeve spekulacije.
Smemo torej sklepati, da je pred Čopovo smrtjo ali pa ne dolgo po nji nastal koncept pisma, v katerem Vraz prosi „za božjo voljo“, naj mu Kastelic vrne „šušmarije“, poslane po Smoletu za natisk v „Čbelici“, ker so nerazumljive kakor Jean-Paulovi spisi ali pa Apokalipsa in jih hoče poboljšati. Istem pismu pa je Vraz „priklenil“ za „Čbelico“ pesmi „od •treh akademikov, kteri se vseh slovenskih jezikov učijo“, in še „šest narodnih pesem, ktere prosim z oglasom vred v „čbelico“ postaviti.“ Ta „oglas“ je bila gotovo Vrazova pesen, speta v duhu narodnih pesni, torej odmev, jek, odziv, po primeru Fr. L. Čelakovskega, ki je izdal svoj „Ohlas pisni Tuskych“ 1. 1829. Vraz si je nekaj iz te knjige prepisal {Ostalina zv. XVII., 1. 88) in v njegovi ostalini (tam, 1. 95) se nahajajo tudi „Odglaski“. Ime je torej na koncu nekoliko prikrojil slovenskemu jeziku, ali rabil je tudi izraz „Pesničke v duhi narodnem“ in ena taka njegova se je tudi ohranila v Kastelčevi ostalini (gl. dolej „Prelja“).
Kdo so bili oni trije akademiki, ne vem, pač pa javlja Vraz1 2 v istem letu 1835., da je Miklošič „že mnogo v vrstnem in prostem spisal peru“ (t. j. poeziji in prozi) za „Kranjsko Čbelico“ in neki drugi časopis3, „kterega bo sam redigoval“, in med štirimi akademiki, ki so se pri njem „rosiski“ učili, imenuje Ivana Dragutina, t. j. Šamperla4, ki „bo tudi v Čbelico neke drobtine dal“.
1 Cenzurnih aktov iz te dobe, ki bi nam pri rešitvi tega vprašanja dobro došli, aihiv štajerskega namestništva ne hrani več.
* Dčla V. 149.
3	Ime tega časopisa bi bilo „Cvetice“ (I. Macun, Književna zgodovina Slovenskega Štajerja, 93). Dne 2. aprila 1837 piše Vraz, da sta on in Miklošič pripravljala „einen Rivalen der „Čbelica“, der mit ihr um die Gunst der Blüthen buhlt“, in je Miklošič pisal tudi nekaj, „jedoch weiss ich nicht den Namen dieser Blüthen“ (Vraz, Dčla V. 156, 157).
4	Gl. K. Glaser, Zgodovina slov. slovstva, II. 191, 258.
Najbolj važno pa je za nas, kar je pisal Vraz Prešernu 1 2. aprila 1837: „Die auf dem beiliegenden Halbquartblatte enthaltenen 4 Stücke bestimme ich für die „Čbelica“, gesetzt, dass sie Herr Kastelic nicht des Serbismus oder gar des Russismus beschuldigt; soll das der Fall sein, so überlasse ich sie gänzlich Deiner Willkühr: Du kannst sie krainisieren oder ad acta legen etc.“ Ta rokopis (imenujmo ga B) se je ohranil med Kastelčevo zapuščino v ljubljanski licejski knjižnici, kjer se nahaja v zvezku „Slovenische Volkslieder gesammelt von Michael Kastelic“ poseben zavitek „St. Vrazove pesmi za Čbelico“, na kar me je najprej tudi opozoril prof. K. Štrekelj.
Pred seboj imamo dva zložena četrtinska lista, torej štiri strani male osmerke, napisane s črnilom v novem „češko-ilirskem“ pravopisu, v „gajici“, ki še pa Vrazu vendar ni gladko tekla, kajti na drugi strani v sonetu „Perjateljima na tujem“ piše razfpčt (verz 2.) in sburkano (14), torej Bohoričev / in s za s in s, v sonetu „Ples“ v. 3. pa je blatim popravljeno iz blatim. To kaže, da rokopisa nikakor ne moremo staviti v začetek 1. 1835, kajti novi „pravopis“, ali bolje povedano črkopis, je začel sam TJaj uvajati v „Danici“ še le od 14. marcas in Vraz sam je pisal svoje pesmi v bohoričici še 12. in 25. „malega travna“ (gl. dolej). Nekatere besede je tolmačil Vraz na straneh prvih treh pesmi, pri zadnji pa na koncu (tiskajo se zdolej brez znamenja). S svinčnikom pa je pisal popravke v tekstu in glose na robeh M. Kastelic, ki je enako in vendar še v mnogo večji meri popravljal tudi druge rokopise za „Čbelico“; nemške prevode manje znanih slovenskih besed je pisal pri tem z „nemškimi“ črkami (ti popravki in dostavki se bilježijo s K). Glosirane besede in deloma tudi druge so z rdečim svinčnikom podčrtane.
Na 4. strani nahajamo ta odlomek Kastelcu namenjenega pisma:
• Džla V. 158, Letopis Matice slov. 1875, 164.
1 Gj. Šurmin, Hrvatski preporod, 211.
•25t6	' Cäsopis za zgođovmb; ih'narodopisje.
Diese Lieder ürberschiekte ih Ihnen,': theuerer Freund, bereits durch Herrn Ahčin (ni fallor), jedoch in einer noch schwachem Hülle. Wenn sie noch nicht unter der Fresse sind, so bitte ich wol verbindlichst, sie im vorliegenden Gewände zu substituiren. Wenn ich Ihnen noch mehrere geschickt haben sollte so bitte ich si[e] bis auf die 12 Stück Nationallieder zu ignoriren. Die Unterschrift bleibt J. C. nach Ihrer Orthographie J. Z. ich schrieb hier nach der ceho - ilirischen, weil sie mir Gewohnheit ist, und weil ihr unsere Jugend, selbst der junge
Greis M_______1 und Herr Professor Quas, der sie vielmal grüsset,
hold sind, -r- Der 23jährige Übersetzer Navuk v peldah1 2 ist hingegangen, unde nemini redditus(!) Er ist der Verfasser der durch H. Ahčin unter dem Nahmen Iršovčan überschickten Lieder. H. Dr. Frefhern —
Iz vsega razvidimo, da je Vraz vsaj trikrat poslal prispevke za „Čbelico“, najprej po Smoletu, drugikrat po nekem Ahčinu in slednjič po Prešernu. Eden prvih dveh rokopisov (imenujmo ga A) je še ohranjen na dveh četrtin^kih listih, ki sledita rokopisu j9; na prvem, katerega dolnja polovica je popisana v treh stolbcih, nahajamo prvo pesem „Žalostnica“ ro-kopisa B brez začetnih dveh verzov pisano „v Radgoni 12. malega travna 1835“, drugo izvirno pesen brez prve kitice, zapisano „v Ilovcih 25. malega travna“, in s številko IV. označeno „pesmičko v. duhi narodnem“; na drugem lističu pa. nahajamo šest narodnih pesen s številkami II., III., V., VIL, (gl. Štrekelj, Slov. n. p. I. 125) X., XI. Ves rokopis A še je na-
1	Anton Murko, ki si je s svojo slovnico (1832) in s slovarjem (1833) pridobil velike zasluge za slovenski književni jezik posebno na Štajerskem, ali ni mogel slediti višjim pisateljskim težnjam svojih rojakov. V stvari so sc precej tako razlikovali kakor na Kranjskem privrženci Metelka- Kopitarja in pa Čbeličarji.
2	Lepe zgodbe in koristne povesti za otroke od P. liga J a i s a .. poslovenil Janez Dragotin Šamperi (gl. Simonič, Slov. bibliogr. 174). Šamperl se je narodil 17. maja 1815, umrl pa 21. avgusta 1837, (Jož. Pajek, Kres III., 45) torej je bil le 21 let star. Kriva je tudi oblika Iršovčan, kajti občina, v kateri leži njega rojstni kraj Gomila, Se zove Irsovci (v fari Sv. Urbana pri Ptuju).
pisan v bohoričici, kar se dobro vjema z aprilskim datumom dveh izvirnih pesni. Kakor se vidi v rokopisu B popravljene izvirne pesni niso bile vse v enem prejšnjih rokopisov, ampak Vraz je izbral izmed prej poslanih, pesni štiri, katerim je popravil zunanjo obliko (Hülle). - *
Žalostnica.
Rokopis B.
L
Bla si mlada, bla si prosta, ko, ki ne še sonce sulic' vanj sipalo rozin cvSt, ko ki zliljeni metulic
z:
:,u
• ■H -::
x [)$ ^5^okoPis A-
hzlzl .Im ri:dll' :r-*7


va-nj. fipalo, roshin žvet. ko, ki brsh — sliljen metulik
gane krilca v ran polet ’—	"gehčl krilze v ran’ polet
tfj mi dala mökc dosta	kö mi dala m6ke dofta,
ktere čutil dolgo let.
ktero zhutim dolgo let.
Dala sercu möke dosta; kmalo vrelo, kmalo stalo 10 medlevaje nekokrat, ustne pćle Tvojo hvalo kim nektara nehtla dat. Tvoja šega lopa prosta — misel neče je nehat.
......	,.,	,. 1 T *. f......	,,	.	.
Dala frzu möke dofta; kmal fkakalo, kmal fpet ftalo, medlevaj e nekokrat, ustne pele tvojo hvalo kim hladila nehtla dat. — Tvoja fhcga lepa prosta, mifel ni je mozh nehat.
15 Tvoja šega lepa prosta — ai istina, al bla senja? proč je proč na včke proč, slaba le ostala tenja spet se skrila zarja v noč: 20 to mi dalo möke dosta, da je v cvetju cvet že proč.
Tvoja fhcga lepa prosta — bla 1’ istina, bla li fenja? Prozh je prozh na veke prozh; le oftala vboga tenja fe sakrila sarja v nožh: to mi dalo möke dofta kaj s popikö zvet she prozh.
To mi dalo möke dosta, kar ni vtergala smert niti prej ko huda börja cvčt,
25 smela b’ z božjih skledic piti v raj pemesši čisti' cvčt. varöh bila b’ Ti tam prosta men do kraja stliskih let.
J. C.
To mi dalo möke dosta, kaj ni vtrgala fmrt niti, prej ko sgodna burja zvet; fmčla b’ s boshjih fklediz piti neffhi v raj tvoj zhist polet: varuh bla bi dufha profta tam do konza vezhnih Ičt.
V. Z. v Radgoni 12. dan malega travna 1835.
B. 1 prosta = nedolžna. * ki —ko A. prvotno: ostala jele. ,l prvot-K. J sipalo, K. 4 liljek = Puppe K. no:s popi ko j. metulic, K. 6 k’gane K. «tif (?),?to-_. ,,
rej tis K. moka=bol, žal, rana. 13 črta je popravek črez piko. prosta,
K. 14 K’ misel K. 16 prvotno: Bla istina, bla—li senja. Bla K. '"tenja = Schatten K. « Smčla K. piti, K.
S8 stlisko = schwankend = glitzend.
B II.
Sonet.
Perjateljlma na ptujem.
Vi v mislih sta mi, kdar mi misli vlastne; ki sta mi kar razspet Bog pušavniku, kar včlbldd v morji pesnatem pötniku, golöbu oko golöbice strastne;
Ki sta mi kar so ranjenemu mastne hladila, kar kip ljube ljubezniku, kar vetrec samem cvetu, kar vöznlku perjateljkinje v ječi misli lastne.
Še v misli Vama, zvesta ko trojica smo prosti rajali v Slovenskem zraki prepolne serca vlasti, serdec lica?
Kje sta dušici? Oh blodimo, gorje! v različnih krajih ko tri ladje v tlaki, ki razločilo jih sburkano morje.
J. C.
Prijateljima er črez pri. — 1 vlastne = domače. 2 razspet Bog = cruciflx. f je vstavljen pri popravljanju. — 3 včlbldd = camelus. — 4 golöbice, prvotno je stal ostrivec nad i. Strast = Leidenschaft. — 5 ki sta mi to, kar ranjenemu K. mastne Balsam K. — 7 vöznik = taj ki je v ječi (vözo) zapert, kar je vöznfku K, vozniku Kerker (!) K. — 9 trojica t nad T. trojica = trije. — 12 blodimo = irren K. — 13 tlaki = Drangsal (!) R.
B. III.
Sonet.
Ples.
Nad cvetjem Ti lepö metulj perheče; prešerna noga malo se ga tekne, koj spet jo s zlatim truplom vred odmekne ter v zrak ko pisan robec odmigeče.
Lepö vetrič s pečolatom trepeče, ko rado dekle ga od lic zamekne — če stopne, se naduje, ter spet vklekne, al lepše Ona ko na raj se vteče.
Ni vidit tej plesavca, tal ne hiže, le jeno glavico, ko ura nogi, ter nadrinjak ki ga serce podiže.
Kak se vertl! za njo poglćd se spuša, in vsaka misel se zapleta v krögi, da zadnii skor ne včm, kam mi je duša.
J. C.
1 ti K. perhetati = ferfoleti. perheče = flattern K. — 3 zlatim iz slatim. — 6 zamekne iz od — 7 nad spet nekaj nečitno s svinčnikom kakor sich, vklekne nad v kakor o. vklekne zusammenfallen K. — 8 se vteče = zateče K — 9 Ni iz Ne. tej nejasno, moglo bi biti lej. tal, K. hiža per nas toliko ko per Vas hiša. — 13 krög gerški y6pct(i nemški Reigen.
B. IV.
Sonet.
Razločen!.
Let dolgih, dekle, dvojka že pretekla,
Nestorove bi se mi biti zdele; da neb’ lasjč in lica cvetja mele, ter gladka brada mlajšega me rekla ...
Oh pojd po me posvetnega zsred pekla, kam nekšna m’ cape na pogled debele moč pervezavši z zvoljCne dežele, če ravno branil sem se, me odvlekla.
Kje si mi Ti? Krög mene so device, a jaz ko drug Odyssej le kraj brega obračam proti jugi s srcom lica...
Domačega dimfi zagledat nega,
jam v mramor še spremenil se na klopi
gledäje skoz po svoji Penelopi.
J. C.
6 cape Binde K. — 7 v rkp. pogrešno — pervazavši. — 12 nega, lokalisem namesto ni. — 13 jäm skračeno nam. ja bom, kak Polaki jam nam. ja siem (!). to(e?)ga se v narodnih pesnih več najde.
A. II.o
(Prva kitica se ni ohranila).
2	V kakim sdaj shiviva, vreme bö fe brsh sakrilo v mrake: pop ti djal pelinza ferne
v frze — fhkoda dufhe take! —
3	5 Prozh do fladki tč priliski
nefh net okom m’ ljubit fmčla; finek vifil bö na siski, s mlekom kral Ičpoto tčla.
4	Zhuj! — ker bofh presgodej farna,
10 men presgodej vezhni zhafi:
fkleni k febi me rökama, trikrat vij kol mene lafi.
5	Naj fhtriz tvojga moje Öko. naj na frzu frze vpije
15 naj ogenj, ki fpi globoko, uftna s uftnicoj prelije.
6	Dovolj fhc mi toti vshitek kratek vshitek, tć pa ■— frezhno — t£ naj fpreme me pozhitek,
20 ki me v vlaft premekne vezhno.
7	Ko böm she namir na blanji leshal blöd nafkrish — rokama, fpet, zhe mal v pöfvetni sanji blo ti vshitka, sbud’ ga nama.
8	25 S liza pezholat mi sgoni,
— naj fe ftrafhit uftne modre! — uftam ufta fpet povrni, koj böfh oshivela odre.
9	Begnöla bö fmrt fplafhena,
30 (Kreposti fe ogne hudo,)
dok kre mene bofh, ljublena nebö djala me pod grudo!
V Ilovzih 25. malega travna V. Z.
* Številka je moja. Številke kitic se nahajajo v izvirniku, s številkami od 5 do 5 štejem verze. — 5, 2 vpije — bije K. 4 ustnico K. — 8, 2 naj fe ftrafhit fürchte nicht K. modre blau K. — 8, 4 odre Bahre K.
A. IV.»
Pefmlzhke v duh! narodnem.
.	. * i
1. Prelja.
„Brni, brni kolovrat naj fi fpredem rokovad, glaf fe glafi pefmizhka naj prisovem ljubega.“
Pride ljub’, fe vtrga nit, hvale nebo sadobit: perotnico kregala, ljubega objemala.
» Številka v izvirniku. 2 rokovad — kodela K. — 5—8 pride ljubi, zadi skrit, kušne v usta — vtrga nit. K. Konce je pe takem Kastelic pokvaril.
Vraz in Kastelic sta s svojimi glosami in popravki že pokazala oblike in besede, ki so bile kranjskemu Slovencu ne-
razumljivi ali!iiriivvsaj niso mogle ugajati. Qstalon pa je še marsikaj, kar je ti^eba v glavnih .potezah omeniti. .<
Za' bolje razumevanje teh tekstov moramo: pa najprej vedeti, da znamenja nad samoglasniki večkrat ne kažejo naglasa, ampak izgovori’ Tako predstavlja d'zakrit samoglasnik, ki ga Vraz sam piše tudi z u : varöh B I. 27 = varuh A (primerjaj mačćha, St. Vraz, Narodne pčsni ilirske, 78), börja B I. 24, kar je Vraz naravnost pokvaril \z biirj a A; genöl A I. 5, begnöla A II. 29, ne bö A II. 32, koj bdš 28, Yökama 11 (: sama) kö börii 21 nimajo naglašenega'o,i v primerih kakor bö se 2 je ta naglas le postranski, ki se nahaja v Veizih. Tudi ć ni vselej naglašen: Idpoto A II. 8 čitaj lepöto. Posebno čuden je ostrivec pri vzhodnoštajerski (glej dolej) enklitiki dö (— bodo) A II. 5 in pri kratko naglašeni besedici /e = tedaj: td A H. h, 18, 19. Bolj iazumljiv je po starem slabem pravilu krativec brez naglasa': ni je AT. 14, vöshiku B H. 7 (i;’ p6t-niku, Ijubežniku). A rabi Vraz* 1 samo' pri skrajšanih besedah: j&nl B IV. 13 = ja böm,‘;n£5 A II; 6 = ne boš, «d/ A II. 26 = nehaj, kim B I. 12 = kojim.
V glasoslovju še najbolj opaža vzhodnoštajerski e namesto polglasnika za kranjski a: senja B I. 16 (Menjaj, tekne B III. 2, odmcknc 3, samekne 6 (: vklekne), pretnekne A II. 20; vendar tudi sa«;'/ A TI. 23 zaradi rime: na blahji. Sčm spada tudi genöl A I. 5, ker je e naglašen, kar je V^až tudi primerno pokranjčil: gane B II. 5.
'i :	.	. » t . .
Za polglasnik .piše Vraz enkrat po kranjskem vzorcu i:
nadrinjak B III. 11 — midrnjak (glej Pleteršnik Slovar) iz
. 1 • 1 ' ' ',
nadra (= nedra) + « n + jak.2 Beseda se nahaja tudi v Vrazovih Narodnih pesnih (str. 72), odkoder ima Pleteršnikov Slpvar krivo razumljeno obliko nadrinjak. Ritem narodne pesni, še bolj pa Vrazovega soneta kaže jasno, da nosi a naglas.
Kr e mene A II. 31 = kraj.
i: .,t4 . ;;r<i..... v ■	>ij . .} •
* Primerjaj tablic» v Vrazovih Narodne pćsni ilirske, XIX.
1 Miklosich, Vgl. Gf. II. 244.
Zmehčan », l sta se v vzhodnoštajerskem narečju izgubila: aadnič B III. 14, jeno 10, ljublena A II. 31. £ za šč (pušav-niku B II. 2, spuša B III. 12) Kastelca in Prešerna ni motil, ker gorenjščina ima isti prehod. Več občutka je imel književni kranjski jezik za neodkrhan i na začetku: mele B IV. 3 = imele, s svoljene dežele 7 = iz izvoljene.
V duhu vzhodnega narečja je samoglasniškemu koncu pritaknjen^': tij B I. 6, tej (ako ni lej) III. 9. Vzhodna, naravnost kajkavsko-hrvaška 1 je končnica ic \ metulic B I. 4 = metulik A, za metuljek, metuljček. Za takratno književno kranjsko končnico ic rabi seveda Vraz ec : vetrec B II. 7, robec B III. 4.
Vzhodnoštajerska je zloženka rokovad A IV. 2, bolj pravilno rokovat (Pleteršnik, Slovar) za rokovet Handvoll, ein Bündel Flachs, staroslov. r^koj^tb, rqkov^tb iz roka + j<;ti (jem-ti).1 2 Gblika je nastala po analogiji besed hvat = 1. seženj, vzhodnoštajersko. 2. Griff, hvätati greifen. Na vzhodnem Štajerskem nahajamp še več takih dvojnih oblik, n. pr. branovlak, branovlek3 Wagendrittel, navelj, naval4 5 kegelförmiger Haufen Heu.
Izmed oblik je treba omeniti: dat. jugi B IV. 11 namesto jugu, samem cvetu B II. 7; lokale na i: v morji B II. 3, sraki 10, krogi B III. 13, zizki A II. 8, vendar na srcu 14; instr. s sercom B IV. 11, s ustnicoj A II 16. Kastelca in Prešerna so takrat še lahko motile vzhodne oblike zložene pridevniške sklanje: mlajšega B IV. 4, posvetnega 5, domačega 12, ljubega A IV. 4, 8 itd. namesto — iga
Vzhodnoštajerska posebnost je nega — ni v negativnih eksensticijalnih stavkih6: Domačega dimu zaglčdat nega B IV 12. Enake so oblike pomožnega glagola bodem: jäm = ja bom B IV. 13, nčk — ne boš A II. 6, d6 = bodo A II. 5.
1 M. Valjavec, Rad jugoslav. akademije, kn. XLVI, 73.
! Miklosich, Etymol. Wb. i03.
• Miklosich, Vcrgl. Gram. II. 380.
4	M. Valjavec. Rad jugoslav. akademije, kn. XLV, 104.
5	Prim. mojo razpravo: Enklitike v slovenščini, Letopis Slov. Mat.
1891, str. 21; 1892, str. 62; Archiv für slav. Philologie, XIV, 101 — 103.
Sicer ima tudi kranjščina podobne oblike, vendar te je treba tolmačiti iz enklitičnega skrajšanega bom, pri vzhodnoštajerskih pa ves paradigma -m, -S, -de; va(ve), ta(te); trto, te, do te iz enklitičnega bodem, kar dokazujejo posebno oblike -deš, -de, do.'
Vzhodnoštajerski je adverb tč =- tedaj: proč dč sladki tć prilizki A II. 5, tć pa — srečno 18, tč naj sprejme me počitek 19, tej (?) B III. 9.
Vzhodna posebnost je veznik kaj iz ka (prim. Vraz Nar. pesni 72: Ona postavi vahte tri, ka njoj od moža rekle bi) v pomenu da in ker \ To mi dalo möke dosta £a; s popikö cvet že proč A I. 20—21 = je v cvetju cvčt že proč B; To mi dalo möke dosta, kaj ni vtrgala smrt niti A I. 22 — 23. Ta. kaj je Vraz v drugi reakciji (B) mehanično pokranjčil v— kar! Na vzhodnem Štajerskem se res govori kaj za relativni kar! Prvotni pomen iz nehaj skrčenega näj (glej Pleteršnik, Slovar) je Vraz tudi prevzel iz svojega narečja: näj se strašit ustne modre A II. 26, s Kastelčevo pravilno prestavo: fürchte nicht.
Iz besednega zaklada so prave vzhodnoštajerske posebnosti: capa B IV. 6, dok A II. 31 = dokler, möka BA I. 6, 22, za kar je književni jezik sprejel hrvaško-srbsko tujko muka,'1 nekokrat B L 10 v pomenu manchmal (Pleteršnik, nekikrat einmal, einst), pečolat Flortuch B III. 5, A II. 25 (glej Pleteršnik pačolat), prhetdti, -čem flattern B III. 1 (primerjaj prhutati pri Jurčiču), tenja Schatten, vöznik jetnik B II. 7. Semkaj spada tudi odmigeče B III 4, ker v zahodnih krajih se glasi sedanjik glagola migetati, migetam. Vzhodna beseda je tudi tenja (ein bestimmt begrenzter) Schatten, Schattenbild (Pleteršnik, Slovar), kajti Janežič in Cigale imata jo le iz vzhodnih virov. 1 2
1	Tam, Letopis 1891, str. 41—43; 1892, 69—70; Archiv, 107—111.
2	Glej moj članek „suženj, muka“ v časopisu Wörter und Sachen
I. 110.
Mnogokrat izpušča Vraz sedanjikove oblike pomožnega glagola biti. V duhu slovanskih jezikov (izvzemši ruskega, ki je vse te oblike izgubil) in tudi našega se izpušča pomožni glagol tretje osebe pri participih, n. pr.: (srce) kmalo vrelo, kmalo stalo B I. 9, to mi dalo möke dosta BAL 20, 22, ustne pele tvojo hvalo 11. Sicer pa tudi te konstrukcije niso pri nas navadne, popolnoma nemogoči pa so stavki: Kdar (so) mi misli vlastne B II. 1, Še (je) v misli vama 9. Enako se v slovenščini tudi ne more izpuščati pomočnik prve in druge osebe: tij (ti si) mi dala möke dosta, ktere (sem) čutil dolgo let B I. 6, 7 = kö mi dala möke dosta, ktero čutim dolgo let; ustne. . . kim nektara nehtla dat B I. 3, to je: katerim nektara nisi hotela dati. Ta sintaktična ‘ posebnost, ki se nahaja v vseh znanih Vrazovih slovenskih pesnih, dokazuje samo, kako težko se je Vraz boril z jezikom; morebiti je nanj vplivala tudi ruščina.
jako malo nahajamo v tukaj natisnjenih Vrazovih pesmih slovanskege tujega blaga, čemur se čudimo, ako pomislimo, da je bil Vraz pri Kastelcu na slabem glasu zaradi „serbizmov“ in „rusizmov“. Tu jih skoro ni. Iz dubrovniško-dalmatinskih pesnikov si je Vraz izposodil kim B I. 12 = kojim, katerim, od Srbov in Rusov je bržkone vzel pridevnik strasten leiden-schaftlibh B II. 4. Zanimivo je, da so si Vraz in njegovi graški prijatelji izposodili za domovino od Čehov vlast: prepolne serca vlasti B II. 11, ki me v vlast premekne večno A 11.20, misli vlastne B II. 1 = vaterländische Gedanken (prim. misli lastne 8). Tudi gen. plur. serdec B II. 11 sta zakrivila češčina1 in ruščina in pa Vrazovo etimologizovanje. Čudimo se Kastelcu, da se mu je zdelo potrebno ustne modre A 11.26 glosirati s blau. .	f
Tudi te pesmi dokazujejo, kako se je Vraz hote in nehote vedno bolj oklepal književne kranjščine, posebno pesniške.1 Proti duhu njegovega jasno polnoglasnega narečja so mnoge elizije z apostrofom in brez njega: ran’ polet A I. 5, ran B, dat B A I. 12, nehat 14, b’ 25, 27, men 28, A II. 10, neb’ B
t .r
1 I- Gebauer, Histörickd mluvnice jaz. čes. III. 1. 167.
Vrazove za tisk pripravljene slovenske pesmi.	285
IV. 3, m’(= mef) 6, A II. 6, skor B III. 14. pojd IV. 5, zbud’ A II. 24, glas’ se A IV. 3, ljub’ 5.
Take skrhane oblike so seveda dobro došle Vrazovim verzom v staršem in mlajšem rokopisu. Enako je rad rabil tudi kranjski naglas na pr. lepo B III. 1, 6, dimil IV. 12, genitiv, ki je na vzhodnem Štajerskem popolnoma neznan.1 V rokopisu A še je Vraz po izgovoru svojega narečja pisal samo-glasniški r, v rokopisu B pa že dosledno v duhu kranjskega književnega jezika er.
Sploh opazujemo, da je Vrazov jezik V rokopisu A mnogo bolj enoten in prikupen, ker se je držal bolj dosledno svojega lepoglasnega domačega narečja. V končni redakciji je jezik bolj mešan in marsikaj je Vraz popravil na slabše.	;
Vidimo torej, da je Vraz popuščal svoje vzhodno-štajersko narečje in se približeval književni kranjščini. Ko bi bila „Čbe-lica“ dalje izhajala ali ko bi bila Miklošič in Vraz res začela izdajati svoj časopis, bi bil občni slovenski književni jezik že takrat napravil velik korak naprej in bi bil bržkone sprejel še mnogo več vzhodnoštajerskih posebnosti nego jih je pozneje prevzel iz Miklošičeve slovnice in iz njegovih srednješolskih beril. Ali za slovensko književnost še ni bilo ugodnih razmer niti na Kranjskem niti na Štajerskem. Vraz pa je bil že v Gradcu samo književnik in za to ga je mikalo v Zagreb, kjer je upal najti in je tudi našel pravo torišče za svoje delovanje.
Z jezikom pa se je Vraz na Hrvaškem ravno tako boril kakor na Slovenskem in dolgo, deloma pa nikoli ni našel prave oblike za izraz svojih pesniških misli. Tudi zato imamo poučen primer v zgorej obljavljenih pesnih. A II. opeva slovo od iste idealne ljubezni kakor pesen „Preprošenoj“, ki jo je Vraz objavil v ilirski odeji v „Prvem lištju“ zbirke „Gusle i tambure“ 1. 1845.2 Vraz je bil takrat vendar že na vrhuncu svojega ilirstva, ali koliko sledov še je ostalo v nji po sloven-
1 V. Oblak, Zur Geschichte der nominalen Declination im Slove-nischen.
a Dčla II. IS—20. ’
skem izvirniku ! Omenil sem že tragiko Vrazovega življenja da se ni narodil v narodu, ki bi bil imel že svoj dovršen književni jezik. Kaka škoda je bila Vrazovih pesniških darov, ki se vsled tega niso mogli razvijati, dokazujejo tudi te „Čbe-lici“ namenjene pesni. Koliko lepih misli je v njih, kako plastično so večkrat izražene! In hitro prva (Žalostnica) nam kaže, kako je mladi Vraz že takrat obladal težavne romanske poetične oblike. Pred seboj imamo štiri kitice po sedem verzov, izmed katerih se 1. in 6. z isto rimo ponavljata v vseh nespremenjena ali nekoliko spremenjena, torej kot refrain. Različne rime kažejo 2. in 4., 3. 5. in 7. verz, torej: abcbcacjade d e a d j itd. To je nekak francoski rondel, ali temu podobnega ne nahajam v pristopni mi literaturi k Vrazovi slovenski soneti s svojim izraznim jambskim ritmom (samo v B II. 12— 14 ga ni) se pa lepše čitajo nego poznejši ilirski s pretežno trohajskim, v katerih se slogi na laški način bolj štejejo.
Vrazovi slovenski prvenci so torej v marsičem zanimivi in vsa njegova slovenska pesniška ostalina zasluži, da se enkrat kot celota preišče in tudi izda.
NARODNA IN UNIUERZITEINA KNJIŽNICA
O
m m
8
00000443261 1
1 Ljublj. 2von 1910, 37.
1 Primerjaj posebno J. Minor, Neuhochdeutsche Metrik, 502 in E. O. Lubarsch, Französische Verslehre 375 «1