Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberth (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna številka lir 35.— NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 382 TRST, ČETRTEK 4. JANUARJA 1962, GORICA LET. XI. OB ZAČETKU 2. OBDOBJA EVROPSKEGA SKUPNEGA TRŽIŠČA OD GOSPODARSKE INTEGRACIJE DO POLITIČNE SKUPNOSTI Rako poteka organizacija CST - Zakaj so se prekinila zadnja pogajanja v Bruslja - Največ težav povzroča kmetijstvo - Danes se nadaljujejo razgovori V Bruslju, prestolnici Belgije, se je danes ponovno sestal svet ministrov šesterih držav Evropskega skupnega tržišča, da nadaljuje razpravo, ki se je prekinila zadnjo soboto zaradi novoletnih praznikov. To zasedanje je izredno važno, kajti 31. decembra se je zaključilo prvo obdobje Evropskega skupnega tržišča, ki so ga Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburška ustanovile s pogodbo, podpisano 25. marca 1. 1957 v Rimu. Vsi predpisi, ki jih vsebuje ta pogodba, bodo dobili polno veljavo šele konec leta 1969. Za njihovo popolno izvedbo je bil namreč določen prehoden čas, ki obsega tri obdobja. Drugo se začenja letos, tretje se bo pa pričelo 1. januarja 1. 1966. Z rimsko pogodbo o Evropskem skupnem tržišču so se države — članice obvezale, da bodo do konca leta 1969 izvedle tale program. Popolnoma bodo odpravile carine; določile bodo skupno politiko v trgovini, prometu in kmetijstvu; dovolile svobodno gibanje oseb, kapitalov in javnih uslug; odpravile neravnotežja v plačilnih bilancah: vskladile splošne in finančne zakonodaje; povečale zaposlitev ter izboljšale življenjsko raven posameznih narodov. GOSPODARSKA INTEGRACIJA Postopno uveljavljanje teh ukrepov vodi k tako imenovani gospodarski integraciji šesterih evropskih držav, kar pomeni, da postaja vsaka izmed teh držav — vsaj z gospodarskega vidika — integralen, to je nerazdružljiv del neke celote, ki jo v našem primeru tvori področje Evropskega skupnega tržišča. Glede odpravljanja carin je treba omeniti, da so se do 31. decembra 1961 že znatno znižale carinske pristoj/bine na uvoz s področja šesterih držav. Tako se je carina za industrijske proizvode zmanjšala za 30 odstotkov, za 25 odstotkov se je znižala carina za nesproščene kmetijske pridelke, to je za tiste pridelke, za katerih uvoz ali izvoz je treba imeti dovoljenje ministrstva, za 20 odstotkov pa se je zmanjšala carina za sproščene kmetijske pridelke, se pravi za tiste, ki se lahko svobodno uvažajo ah izvažajo. Dne 1. januarja tega leta bi se morale omenjene carinske pristojbine znižati še za nadaljnjih 10 odstotkov in bi se tudi morah popolnoma odpraviti industrijski kontingenti, kar pomeni, da bi proizvodi odslej smeli svobodno krožiti po vsem področju EST. Razgovori, ki so se vodili konec decembra v Bruslju in od katerih izida je bil dejansko odvisen začetek drugega obdobja 1 Evropskega skupnega tržišča, so pokazali, da predstavniki posameznih držav v glavnih načelnih vprašanjih soglašajo. Nerešena pa so ostala mnoga podrobna vprašanja bolj tehnične narave. Toda glavni kamen spotike je bilo kmetijstvo, kar je tudi vzrok, da se pogajanja niso pravočasno zaključila in da so ministri morali danes nadaljevati razgovore. AGRARNA POLITIKA Že zadnjič so sicer sklenili, da se v splošno pogodbo vključijo še nekateri členi, ki naj v prehodni dobi, to je do popolnega uveljavljenja skupnega tržišča, zaščitijo izmenjavo žitaric, svinjskega mesa, jajc, vina in mlečnih izdelkov, a so odklonili predlog nemških predstavnikov, naj se za sadje in zelenjavo določijo še minimalne cene. Proti temu predlogu so se postavili zlasti Italijani, ki so izjavili, da ne bodo nanj nikdai pristali, češ da nočejo popolnoma ohromiti svoje trgovine s sadjem in zelenjavo. Itali jani se namreč upravičeno boje, da bi sistem minimalnih cen hudo škodoval zlasti njihovi trgovini z agrumi, ki predstavlja važno postavko v njihovem gospodarstvu. Med pogajanji je nadalje padel predlog naj se določijo minimalne cene tudi za mlečne izdelke, čemur pa so se iz enakih vzrokov kot Italijani uprli Nizozemci. Da povzroča organizatorjem skupnega tržišča velike preglavice prav kmetijstvo, je razumljivo, saj prav v tej gospodarski dejavnosti obstajajo velike razlike med posameznimi državami. Ce bi se namreč naenkrat odpravile carinske pregrade in zaščitni zakoni, bi naprednejše in bolj razvite države naravnost preplavile zaostale in manj razvite države s svojimi mnogo cenejšimi pridelki in s tem spravile na beraško palico milijone in milijone ljudi. Zato mora pot h gospodarski integraciji voditi postopno, kajti preden se popolnoma odpravijo carine je treba manj razvite dežele dvigniti iz gospodarske in kulturne zaostalosti, saj bodo le na ta način sposobne z drugimi tekmovati na skupnem tržišču. V tej zvezi je treba omeniti, da je bilo med pogajanji v Bruslju govora tudi o skupnem evropskem skladu za razvoj kme-tijstva. Med drugim je bila določena višina prispevka, ki ga bodo posamezne države v prihodnjih treh letih izročile v skupno blagajno. Odločilen bi bil pristop Anglije Pogodba o Evropskem skupnem tržišču med drugim predvideva svobodno kroženje delovne sile, kar pomeni, da se delavci lahko zaposlijo v katerikoli izmed šestih držav. O tem še ni bil dosežen kak pomembnejši napredek, pač pa so na zadnjih pogajanjih že sklenili, da bodo vse države skupnega tržišča do konca leta 1954 izenačile plače za ženske in moške. Med zadnjimi razgovori so nadalje dokončno rešili problem podjetniških zvez in monopolov, s tem da so odobrili pravilnik, ki urejuje njihovo dejavnost. Kakšen bo izid pogajanj, ki so se ponovno pričela danes v Bruslju, še ne vemo. Vse pa kaže, da se organizacija skupnega tržišča kljub najraznovrstnejšim težavam in.zaprekam vendarle polagoma uresničuje. To hkrati potrjuje prepričanje, da ESI lahko postane tisto sredstvo, ki bo zagotovilo blaginjo in boljše življenje zahodnoevropskim državam in narodom, kar je njegov prvi in glavni cilj. Obstoj in razvoj Evropskega skupnega tržišča pa je že dosedaj imel še nekatere druge posledice. Njegova zasluga je, da je takorekoč propadlo Področje svobodne izmenjave, ki ga je organizirala Anglija. Znano je namreč, da je ta popolnoma spremenila stališče do EST in da je sedai voljna postati njegov član, če se bodo vsaj v določeni meri upoštevale njene koristi in obveznosti, ki jih ima do drugih držav Commomvealtha. S pristopom Velike Britanije pa bi se gospodarska zveza zahodne Evrope gotovo spremenila tudi v pomembno politično skupnost, ki bi ne bila samo gospodarsko, ampak tudi politično neodvisna. V tem primeru bi lahko učinkovito posegla v svetovno politično dogajanje, se postavila vštric Amerike in Sovjetske zveze ter si znova priborila tisto mesto, ki ga je nekoč zavzemala v mednarodni politiki in svetovnem gospodarstvu. Večja blaginja narodov in držav, združena s socialno pravičnostjo, pa je tudi jamstvo, da se ohrani in utrdi mir na svetu. Za zahodnoevropske države in narode pa je EST zlasti zato važno, ker predstavlja tudi učinkovito sredstvo za medsebojno spoznavanje in razumevanje, tako da so dejansko onemogočeni medsebojni spopadi, ki so v preteklosti tolikokrat izbruhnili med temi državami in povzročili toliko gorja. | RADIO TRST A n NEDELJA, 7. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Samospevi in zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »En dan na potepu«, mladinska zgodba (Saša Martelanc), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi; 14.45 Sestanek s Srečkom Dražilom; 16.00 Dvanajst let gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo; 17.30 Tvornica sanj — obzornik filmskega sveta; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz jugoslovanske folklore; 22.00 Nedelja v športu. ■ PONEDELJEK, 8. januarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Znanost in tehnika — Danilo Rlistja: »Oceanska lavna, važen činitelj za prehrano človeštva«; 20.30 Nikola Hercigonja: »Gorski venec«, scenski oratorij v 3 dej. Orkester in Zbor beograjske Opere vodi Oskar Danon. Približno ob 21.20 »Opera, avtor in njegova doba«. ■ TOREK, 9. januarja, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Hormoni: »Hormon, ki ima opravek s sladkorjem«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Ilustrirano predavanje — Martin Jevnikar: Slovenske Lavre: »France Preše ren in Primičeva Julija«; 22.00 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Ob 100-letnici smrti Samuela Col-ta«. ■ SREDA, 10. januarja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 Klasik meseca: Pedro Calderon de la Barca: »Življenje, je sen«, prevedel Martin Jevnikar, igrajo člani RO. ■ ČETRTEK, 11. januarja, ob: 18.00 Radijska univerz^ — Slavko Andree: Osnovni pojmi geofizike: »Spremembe zemeljskega magnetizma: Magnetske nevihte«; 20.30 Znani dirigenti: Arthur Rodzinski — Franck: Le, chasseur maudit, simfonična pesnitev; Grieg: Peer Gynt, suiti št. I in št. 2; Proko-fi jev: Simfonija št. 5, op. 100. Približno ob 21.15 Književnost — »Corrado Alvaro in njegov roman Tutto e accaduto« (ocena Fr. Jeza). Približno ob 22.10 Umetnost — Eugcnio Garin: »Iracionalizem XX. stoletja«. ■ PETEK, 12. januarja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Skladbe italijanskih sodobnih avtorjev — Virgilio Mortari: Stabat Mater, za sopran, alt in orkester; 19.00 Sola in vzgoja — Egidij Košuta: »Kako vzgajamo v otroku ljubezen do lepote«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja — Oscar Wilde: »Vdani prijatelj«; 22.20 Moderna sonata — Prokofijev: Sonata, v D-duru, op. 94 bis za flavto in klavir; 22.40 Mojstri italijanskega jazza. ■ SOBOTA, 13. januarja, ob: 15.30 »Ljudje v vlaku«, farsa v 3 dej. (Ettore Giannini - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija — Nebesa, 9. spev. (Prevedel Alojz Gradnik, pripravlja Boris Tomažič); 18.30 »Jazz panorama«; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor »Emil Adamič«; 21.00 Skladbe Georgea Gershvvina: »Amerikanec v Parizu«, »Rapsodija v modrem« in suita »Porgy and Bess«. TEDENSKI KOLEDARČEK 7. januarja, nedelja: 1. po Razglašenju 8. januarja, ponedeljek: Severin 9. januarja, torek: Julijan in Bazilijan 10. januarja, sreda: Gregor 11. januarja, četrtek: Higin 12. januarja, petek: Alfred 13. januarja, sobota: Veronika OOO Odbor Združenih narodov Glavni tajnik U Thant je prejšnji teden imenoval še tri podtajnike Združenih narodov. Izbral je enega Egipčana, enega Ceha in enega črnca iz Nigerije. Z novim imenovanjem je glavni tajnik dal Združenim narodom res mednarodno lice, ker je med drugimi šestimi podtajniki eden Američan, sicer črnec Ralph Bunche, Rus Arkadjev, en Indijec, ?n Francoz in en Brazilijanec. U Thant je v petek izjavil, da bo odslej naprej s temi sodelavci odločeval o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Gronchijeva poslanica V središču pozornosti italijanske javnosti je še vedno poslanica, ki jo je predsednik republike Gronchi naslovil ob Novem letu na italijanske državljane. Poslanica je že zato vzbudila pozornost, ker se čez nekaj mesecev zaključi Gronchijeva sedemletna mandatna doba in bo parlament v začetku maja moral izvoliti novega predsednika Pomembna je nadalje tudi zato, ker sovpada s časom, ko se v Italiji pripravljajo važne spremembe, in sicer predvsem sprememba vlade. Državni poglavar je sicer ugotovil, da se je splošno gospodarsko stanje Italije v zadnjih letih zboljšalo, vendar je opozoril, da se še ni uveljavil in utrdil demokratični državni ustroj, da se torej še niso popolnoma izvedla vsa ustavna določila. Ker je Gronchi med drugim izrazil željo, da bi država dobila v prihodnosti vlado, ki bi uživala močno podporo v parlamentu, so desničarski krogi začeli te besede tako tolmačiti, kot da se je tudi državni poglavar odločil za sredinsko-levičarsko vlado, pri kateri bi morali posredno sodelovati tudi Nennijevi socialisti. Polemika se je torej še poostrila in se bo nadaljevala vsaj do 27. t. m., ko se v Neaplju začne demokristjan-ski kongres, ki bo odločilnega pomena za bodoči notranjepolitični razvoj v državi. Zapadni Sirij an Že pred novim letom je indonezijski predsednik Sukarno izjavil da bo zasedel zapadno polovico nizozemske Nove Gvineje. Amerika in Avstralija sta skušali posre dovati, toda zaman. Na dan Novega leta je Sukrno enostavno proglasil polovico otoka za indonezijsko provinco Zapadni’ Sirijan. Izrazil je tudi gotovost, da bodo njegove čete zasedle otok v nekaj dnevih, ker jih tudi domačini pričakujejo kot odrešitelje. Sukarnova enostranska odločitev pomeni po mnenju diplomatsikh opazovalcev poraz Združenih narodov, ki so se prizadevali spor med Indonezijo in Nizozemsko urediti na miren način. fe ena država Ob polnoči na Novo leto so na otočju Samoa v Tihem Oceanu zvonili zvonovi in so pokale rakete v pozdrav novi državi. V polovici 19. stoletja so polinezijski prebivalci otočja živeli na svojih rajskih koralnih otokih popolnoma ločeno življenje od drugega sveta, šele 1860 so trgovci iz Hamburga postavili prvo postojanko. Leta 1899 so si razdelile otočje Združene države Amerike in Nemčija. Ta pa je obdržala svojo oblast samo 15 let. Potem je otočje prišlo pod upravo Zveze Narodov, ki je dala mandat za upravo Novi Zelandiji. Kolonialna oblast Evrope se ruši tudi v Pacifiku. SOŽALJE Svojemu zvestemu naročniku g. Andreju Starcu iz Trsta, ul. Commerciale 176, ter družini izrekata uredništvo in uprava Novega lista globoko sožalje ob smrti tašče in matere g. Frančiške Guštinčič, vd. Dilica. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ulica Sv. Frančiška 20 - Telefon 29-477 Pogajanja /.a Berlin V Moskvi sta se v torek dolgo razgovarja-la ameriški poslanik Thompson in sovjetski zunanji minister Gromiko. Načela sta razpravo glede Berlina. V diplomatskem raz govoru skušajo za sedaj najti samo pot do dokončnih odločitev, katere bosta podpisala Hruščev in Kennedy. Pogajanja med Vzhodom in Zahodom pa ne potekajo popolnoma v dobri smeri, ker je De Gaulle vrgel palico med kolesa. Pariški dnevnik »Pariš Presse« poroča zafrkljivo, da »so Thompsova pogajanja v Moskvi samo ponesrečen poizkus zakrivanja dejstev«. Kljub tihemu nasprotstvu Francije za razgovor s Sovjetsko zvezo, je pa Hruščev brzojavno voščil generalu De Gaullu »srečno novo leto« in ga povabil, naj se ne oddalji od pogajanj. Salazar ni trden Paternalistična vladavina portugalskega diktatorja Salazarja ne stoji več na prav trdnih nogah. Začelo se je z ladjo »Santa Maria«, nadaljevalo v Angoli in zadnji dan leta s poizkusom vstaje v mestu Beja, oddaljenim 170 km od Lizbone. Vstajniki so zasedli vojašnico, toda po kratki borbi, v kateri so bili trije mrtvi, med njimi tudi podminister za vojsko Fonseca, so vladne čete upor zadušile. Poizkus vstajnikov sicet ni imel praktičnega uspeha, a je vendar pokazal, da je nezadovoljstvo proti Sala-zarjevi vladavini preskočilo s kolonialnih tal tudi na domače ozemlje. Celo dnevnik »Diario de Manha« piše, da je atentat na varnost države tem težji, ker je portugalska zašla v politiko, ki je nasprotna večini evropskih držav. Vesoljni cerkveni zbor Papež Janez XXIII. je tik pred božičnim prazniki naznanil, da bo prihodnje leto sklical vesoljni cerkveni zbor ali ekumenski koncil. Dan njegovega pričetka pa še ni določen in bo odvisen od poteka in zaključka del raznih pripravljalnih komisij. Vesoljnega cerkvenega zbora, ki bo v Rimu, se bodo udeležili vsi kardinali, škofje in prestojniki raznih katoliških redov ter nekateri strokovnjaki. Gre vsekakor za izredno važen dogodek, ki lahko postane mejnik ne samo v zgodovini katoliške Cerkve, temveč vsega krščanskega sveta. Silvestrovanje v Libanonu Zadnji dan leta so pristaši libanonske ljudske stranke izvedli z osmimi oklopnim! vozili napad na vojno ministrstvo in glavno pošto v Beirutu. Pred tem poslopjem je prišlo do* ostrega streljanja, v katerem je bilo 5 mrtvih. Po kratki borbi so vladne čete prepodile vstajnike. Po vojašnicah v Beirutu, ki je znan kot Pariz na Vzhodu, se niso niti zavedli, da hočejo nekateri praznovati Novo leto z revolucijo. Ozadje vstaje ima pa bolj dalekosežne namene. Predsednik Ljudske stranke Abdullah Saa-deh, ki so ga sedaj zaprli, je izdal proglas, da se morajo Libanon, Palestina, Jordanija in Irak združiti v novo veliko Sirijo, Kratka kroni Januar: Začelo je z napadom na Laos v Zadnji Indiji. — Amerika prekine diplomatske odnose s Kubo. — V Franciji odobra vajo De Gaullovo politiko za Alžirijo. — V Moskvi se začne devetdnevna razprava strankinega odbora o napakah v kmetijstvu. — 20. nastopi Kennedy nasledstvo Eisen-hovverja. — V Belgiji izbruhnejo nasprot-stva med Valoni in Flamci. — Portugalski kapitan Galvao križari devet dni po Atlantiku z ladjo »Santa Maria« v protest proti diktatorju Salazarju. — V Milanu se začno pogajanja med Avstrijo in Italijo zaradi Južne Tirolske. Februar: Četrti sovjetski sputnik zleti v vsemirje. — V portugalski Angoli izbruhne upor domačinov. — Ministrski predsednik Konga Lumumba umorjen. — Pri Bruslju se je zrušilb letalo; 72 mrtvih. — V Maroku umre sultan Mohamed V., nasledi ga sin Hasan II. Marec: V Parizu obsodijo skrajneže v Al žiriji. — V japonskem rudniku zasuje podor 72 rudarjev. — Južno-afriška zveza izstopi iz Britanske zveze. — Pri nemškem Niirnbcrgu se zruši letalo in je 52 mrtvih. April: V Jeruzalemu se začne sodna obravnava proti morilcu Eichmannu. — V Avstriji odstopi kancler Raab. Novo vlado sestavi Gorbach. — Sovjetski major Gagarin poleti v osvetje. — Upor proti Castru na Kubi se ponesreči. — Podobno se zgodi tudi v Alžiru. Francoski skrajneži ustanovijo tajno organizacijo OAS. Ma j: V Laosu se pogodijo za premirje. — Ameriški astronaut Shepard poleti v vse mirje. — V Evianu v Švici se začnejo pogajanja med francosko vlado in alžirskimi Papi:/. in niniiški'katoličani Ob Novem letu je papež naslovil posebno pismo vsem nemškim škofom. Obrača se predvsem na katoličane vzhodne Nemčije in pravi, da skuša ateizem izruti iz src vero in moralo. Pohvali jih, da so jo kljub tež kim okoliščinam ohranili. Prav posebno p« papež pohvali duhovščino, ki opravlja svojo dolžnost v dosti težjih okoliščinah, kakor pa mnogo kateri gospodje, ki znajo iz var nega dajati navodila sobratom na Vzhodu. Ob koncu svojega pisma izraža Janez XXIII. zadovoljstvo za socialno zakonodaje' v Zapadni Nemčiji, ker je Cerkev predvsem mati tistih, ki so socialno zatirani in žive v nevarnosti. V DIM Kajenje se v Italiji neverjetno naglo razvija. Količina pokajenega tobaka je izredno visoka. Od predlanskega poletja do lanskega, torej v enem letu, so Italijani za pravili za tobak 524 milijard lir. Na pomoč! Gozdni urad ameriške države Nevv York je izdal navodila, kako se moraš ravnati, če se izgubiš v gozdu. Predvsem ne kričite, ne tekajte, ohranite pogum! Če pa vse to nič ne pomaga, pišite na gozdarski oddelek kmetijskega ministrstva, VVashington C. D. 25/111, da vam pošlje knjižico »Kako se obnašam v gozdu«. ka leta 1901 vstajniki. — Italijansko-avstrijska pogajanja v Celovcu se prekinejo brez uspeha. — V dominikanski republiki umorijo diktatorja Trujilla. — Južna Afrika se proglasi za republiko. Junij: Na Dunaju se srečata Kennedy in Hruščev. Dosti uspeha ni bilo. — Na Južnem Tirolskem se začno bombni atentati. Pogajanja v Zurichu zaradi Južnega Tirolskega so zopet brezuspešni. — V Kuvajtu na Arabskem se začno spori zaradi petrolejskih vrelcev. Julij: Svetovnoznani ameriški pisatelj Ernest Hemingway umre. — V Alžiriji zopet krvavi upor, ki zahteva 80 mrtvih. — Papež Janez XXIII. izda socialno encikhko »Mater et magistra«. — V Rimu umre kardinal, državni tajnik Tardini. Avgust: Adoula postane ministrski predsednik v Kongu. — V Sovjetski zvezi po'eti v vsemirje drugi astronavt Titov, ki obkroži 17-krat našo zemljo. — Nenaden odstop predsednika brazilske republike Quadrosa. — Hruščev naznani, da bo Sovjetska zveza znova začela z atomskimi poiskusi. September: Avstrijski bivši kancler Raab se sestane z maršalom Titom v bližini Za greba. — Italija skliče posebno komisijo za razpravljanje o Južnem Tirolskem. — V Turčiji obsodijo na smrt bivšega ministrskega predsednika Menderesa in 15 njegovih somišljenikov. — Glavni tajnik Združenih narodov Hammarskjoeld se smrtno ponesreči v Kongu.— Sirija se loči od Egipta, kar pomeni razpad Združene arabske republike. — V Beogradu je bila konferenca 25 nevezanih držav. Oktober: Hruščev odpre v Moskvi 22. kon- Nabrežina: AVTOMOBILSKO TAKSO LAHKO PLAČAŠ NA ŽUPANSTVU Lastniki motornih vozil iz devinsko-na-brežinske občine bodo letos lahko plačah avtomobilske takse na županstvu v Nabrežini. Uradniki Avtomobilskega kluba jim bodo na razpolago v nedeljo, 7. t. m., od 9. do 14. ure. Vsem priporočamo, naj se ta dan zglase na županstvu, da jim ne bo treba zgubljati časa na uradih v Trstu ali Tržiču, kjer je te dni običajno velik naval in je treba ure in ure čakati, da se pride na vrsto. NEVARNI GLAVNIKI Koščene in lesene glavnike so že izpodri nili izdelki iz plastike. Malokdo bi si pa mislil, da utegne postati glavnik iz plastike smrtnonevaren. In vendar se je tak primet že zgodil v Genovi. 49-letna Maria Travo se je zjutraj česala. Ko je krepkeje potegnila po glavi, se je podrsala z glavnikom po koži. Po nekaj dneh so se opazili izpuščaji in žensko je napadala omotica. V bolnišnici so ugotovili zastrupljenje krvi. Zdravniki ji gres komunistične stranke z napadom na staliniste, s prelomom z Albanijo in napovedjo 50-megatonske atomske bombe. November: Predstavnik republike Burme [j Thant je izvoljen za posle vodečega tajnika Združenih narodov do aprila leta 1963. — Po dolgih pogajanjih je Konrad Adenauer četrtič izvoljen za nemškega kanclerja. — Združeni narodi pozovejo Avstrijo in Italijo, naj nadaljujeta medsebojna pogajanja o Južni Tirolski. — Proti koncu meseca ima zet Nikite Hruščeva važen politični razgovor s predsednikom Kennedyjem. December: V Katangi pride do hudih borb med četami Združenih narodov in domačini. — V Parizu se zbere odbor Nato, ki je razpravljal o berlinski krizi in atomskem razoroževanju. — V Jeruzalemu so obsodil: Adolfa Eichmanna na smrt. — V Rio de Ja-nciro zažge zločinec platno velikega cirkusa in povzroči smrt 305 ospb. — Indija zasede skoraj brez boja portugalske kolonije Goa Daman in Diju. Združeni naredi nimajo več moči, da bi posredovali. — Indonezijski predsednik Sukamo' grozi, da bo zasedel holandsko Novo Gvinejo. — Po ameriškem posredovanju pride do razgovorov med kongoškima voditeljema Čombejem in Ado ulo, toda čombe poje dano besedo. — Ken-nedv in angleški prvi minister Mac Millan se na Bcrmudih razgovarjata o vprašanju Berlina. — Velika železniška nesreča v Kalabriji je zahtevala 71 žrtev. — Papež Janez XXIII. napove sklicanje drugega vatikanskega cerkvenega zbora za leto 1962. — Irak sproži novo ofenzivo proti Kuvaitu. Gre vedno za petrolejske vrelce, ki dajo eno tretjino svetovne proizvodnje. — Ob koncu meseca navežeta Belgija in Kongo zopet diplomatski odnos. niso več mogli pomagati. Nedolžni glavnik iz plastike je žensko umoril. ZAGREBŠKI OPERNI ANSAMBEL V ITALIJI Konec januarja 1962 bosta ansambla zagrebške Opere in baleta gostovala v Bologni. Uprizorjena bo Smetanova opera »Prodana nevesta«, a balet bo prikazal »Vraga na vasi« hrvaškega koreografa Frana Lhotke. Na pot bo odšlo 24. januarja 180 članov obeh ansamblov. V teku so tudi pogajanja za gostovanje zagrebške Opere v nekaterih drugim italijanskih mestih, tako v Rimu, Neaplju, Benetkah in v San Remu. Posebno veliko zanimanje je v Italiji za štiri opere ruskih skladateljev, ki jih ima naštudirane zagrebška Opera. Te. so: »Vojna in mir«, »Boris Godunov«, »Pikova dama« in »Knez Igor«. Maja bo zagrebški balet gostoval v Salzburgu in še v nekaterih drugih avstrijskih mestih. Razen tega je, povabljena zagrebška Opora na poletni operni in baletni festival na Siciliji in na podoben festival v Atenah, medtem ko bi s petimi predstavami morala nastopiti oktobra 1962 na berlinskem festivalu. SPACAL V ZAGREBU Ob koncu decembra se je zaključila v kabinetu grafike Jugoslovanske (hrvaške) akademije v Zagrebu osebna razstava tržaškega slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Spacal je razstavljal v Zagrebu 37 svojih grafičnih del, največ motive s Krasa in z istrske obale. V katalogu je v črno-beli tehniki natisnjenih pet reprodukcij njegovih del. Razstava je dosegla lep uspeh, tako pri občinstvu, kot pri zagrebških kritikih. Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava (,J T'i s tih 11 vi§ rt —------------------------------------------------------ Gospodarski načrt ;a Devio-Nabrežioo, Dolino. Zgonik io Repenlabor Pred dnevi so občinske uprave prejele obvestila, da so pristojna oblastva dokončno odobrila gospodarske načrte za leto 1961-62. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago, izhaja, da je devinsko-nabrežinski, dolinski, zgoniški in repentaborski občini bilo skupno nakazanih 56 milijonov lir. Devinsko-nabrežinska občina je prejela 20 milijonov, in sicer za naslednja dela: 14 milijonov za ureditev, popravo in asfaltiranje cest; 1 milijon za popravo občinskih stavb in cerkvenih poslopij; 2 milijona za izboljšanje in razširitev vodovodne napeljave; 2 milijona za ojačanje javne razsvetlja ve; 1 milijon pa je bil nakazan Kraškemu vodovodu za določena dela pri vodovodnem omrežju. Dolinska občina ima na razpolago 20 milijonov, s katerimi bodo izvedli tale dela: Komu to služi? Radio Trst A si je v letih po vojni ustvaril krog zvestih poslušalcev. Takoj po vojni je bila postaja namenjena Slovencem v zaledju, saj so imeli zavezniki zasedene kraje preko Sežane do Dutovelj in Tomaja. Počasi so se Slovenci na postajo zelo navezali. Posebno radi so voščili v oddaji »Glasba po želji« svojim znancem in prijateljem. Počasi pa je ta povezanost s poslušalci prodrla še dalje v zaledje in smo bili tako priče neštetih voščil tudi iz ostale Slovenije. Le Gorica postaje radia Trst A ni slišala do konca zadnjega leta. Sele relejna postaja v Gorici je odpravila ta nedostatek. Danes tudi Goričani izvrstno slišijo postajo. Žal, da je še Kanalska dolina ne sliši in prav tako ne Beneška Slovenija. Tam danes poslušajo pač postaje iz inozemstva; bil bi pa ves interes italijanske države, da da tudi tem ljudem možnost, da bi poslušali oddaje radia Trst A. Toda nismo nameravali danes govoriti o tem. Hoteli smo le povedati, da slovensko radijsko postajo v Trstu naši ljudje radi poslušajo in je pogosto za naše vatsi v zimskih večerih to edino razvedrilo in prosvetno poslanstvo. Zal pa moramo ugotoviti, da je RAI za leto, ki ga pričenjamo občutno okrnil kredite tej postaji. Zaradi propagiranja televizije je namenil RAL velike kredite televiziji, posebno drugemu kanalu, zato pa je. skrčil kredite radijskim postajam. Ce je to skrčenje zadelo ostale sedeže RAI, ni to taka škoda, ker si v omrežju drug drugemu lahko pomagajo. Tiste oddaje pa, ki bodo morale odpasti na slovenski postaji, pa ne more nihče nadomestiti. Kolikor smo bili informirani, gre za nekaj milijonov. Za sporede slovenske postaje še zdaleč ne plačuje RAI takih honorarjev, kot jih plačuje postajam v ostalem omrežju, da o televizijskih honorarjih niti ne govorimo. Za slovensko postajo se to znižanje kreditov zelo pozna, vendar pa velikemu radiotelevizijskemu podjetju to prav gotovo ne pomeni mnogo. Sodimo, da bi morali zato drugače reševati gospodarski problem .samostojne slovenske radijske postaje kot pa katerega koli drugega radijskega sedeža. Kot smo opazili, v naprej sploh ne bo celovečernih radijskih sporedov, ampak bo sestavljen iz samih »mašil«, ki seveda ne morejo zadovoljiti poslušalcev. Tak program seveda tudi ne more vzdržati tekme z drugimi radijskimi postajami, ki skušajo svoje sporede napraviti privlačne in čim bolj pestre. Zato se sprašujemo, komu bo tak oskuben radijski spored služil in ali, vodstvu RAI res ni nič do tega, da ljudje radijsko postajo Trst A še dalje radi poslušajo. H 4 milijoni pojdejo za tlakovanje ceste iz Boršta v Zabrežec; poldrugi milijon bodo potrošili za ureditev in razširitev ceste v Kroglah; 3 milijone bo potrošila Selad za popravo raznih cest v občini; 2-milijona in pol je na razpolago za ureditev občinske hiše v Boljuncu; 3 milijoni so določeni za preureditev vodovoda v Mačkovljah; 6 milijonov pa je nakazanih za popravo župnišča v Dolini. Zgoniška občina je prejela 7 milijonov, in sicer 5 milijonov za ureditev in popravo cest, 2 milijona za razširitev in izboljšanje vodovodnega omrežja ter 1 milijon za posebne potrebe Kraškega vodovoda. Od cest bodo najbrž najprej popravili in uredili pot iz Repniča do proseške postaje in poti po Samatorci. Repentaborska občina je dobila 9 milijonov, ki jih bodo potrošili za tale dela: 1 milijon za izboljšanje javne razsvetljave, 4 milijone za ureditev in asfaltiranje ceste iz Repna v Zagradec, 3 milijone za izboljšanje telefonskega omrežja, 1 milijon pa je bil nakazan Kraškemu vodovodu za njegove posebne potrebe v občini. Važna se nam zdi predvsem postavka za izboljšanje telefonskega omrežja, ki ga bo do tako preuredili, da bo lahko vsak zasebnik z mnogo manjšimi stroški napeljal telefon v svoje stanovanje. Novi župan y Nabrežini V petek, 23. decembra, se je devinsko-nabrežinski občinski svet sestal na izredni seji, da izvoli novega župana. Na to mesto je bil z glasovi vseh 16 svetovalcev Občin ske liste imenovan dosedanji podžupan Albin Škrk. Po izvolitvi se je novi župan zahvalil za izkazano mu zaupanje in obljubil, da se bo potrudil, da se izvede program, s katerim se je lista predstavila volivcem in zmagala. V prvi vrsti je poudaril narodno obrambne točke programa, pri čemer je opozoril, da obstaja načrt, ki teži za tem, da se slovensko ljudstvo postopno iztrebi z rodne grude in da upravo občine dobe v svoje roke tujci. Pristavil je nadalje, da bo s sodelovanjem svetovalcev in odbornikov posvečal vso pozornost predvsem glavnim občinskim problemom, kot so kamnoseška industrija, tujski promet ter zlasti novi industrijski obrati, ki nasta- ZAHVALA Ob smrti naše drage mame FRANČIŠKE GUSTINČIČ vd. DILICA se toplo zahvaljujemo dr. Starcu, ki jo je dolgo let zdravil in lajšal njeno trpljenje. Posebna zhavala naj gre tudi gospe dr. Ton-čičevi in njenemu soprogu, ki je pokojnico pravno zastopal in pokazal njenim otrokom, kako je treba ljubiti mater. Srčna hvala tudi vsem tistim, ki so se dne 27, decembra 1961 udeležili njenega pogreba iz hiše žalosti v ul. Commerciale 176. Družina Starc Trst, 4. januarja 1962 jajo na področju devinsko-nabrežinske občine. Pri tem je poudaril, da se bo treba odločno zavzeti za to, da bi novi obrati zaposlili mlado, domačo delovno silo, ki se doslej ne jemlje dovolj v poštev. Končno je obljubil, da se bo potrudil, da ne bo ra zočaral ne svetovalcev, ki so mu zaupali glas, ne volivcev, ki so podprli Občinsko listo. Pri drugi točki dnevnega reda je svet izvolil še dva nova odbornika, ker je dosedanji odbornik Gergič odstopil, eno mesto pa je z izvolitvijo župana ostalo prosto. Za nova odbornika sta bila imenovana svetovalca Josip Terčon in Drago Legiša. Iz poteka in izida seje je razvidno, da je med svetovalci bil dosežen sporazum, ki je o-mogočil, da so v upravnem odboru zastopane vse politične skupine, katere sestavljajo Občinsko listo. (/lonefiija NAŠI IZSELJENCI Za božič in novo leto se je pripeljalo domov na obiske veliko število izseljencev iz Švice in iz Nemčije. Računajo, da jih je samo v zapadno polovico videmske pokrajine prišlo nad 10 tisoč. Večina se jih je že vrnila s posebnimi vlaki v Švico. Toliko kakor letos jih je še malokatero leto prišlo preživet praznike v domači kraj. Nekatera švicarska podjetja so morala zaradi odhoda delavcev kar zapreti svoja delovišča tisti teden ob praznikih. Bali so se že, da se morda ta ali oni ne bo vrnil. Mnogi, ki niso mogli domov, so poslali svoje pozdrave celo iz Kanade in Avstralije. Vsem, s katerimi smo se za praznike srečali, voščimo, da bi se kmalu spet srečno sestali I ČEDAD Skoro malo smešen vzrok, ki pa je imel tragične posledice, se je pred prazniki dogodil v Čedadu pod Hudičevim mostom Petinpetdesetletni delavec Viktor Čedermac je šel čez most preko Nadiže. Nenadoma je potegnil veter in mu je odnesel klobuk v rečno strugo in ga je odložil lepo na prodnat otočič sredi struge. Čedermacu se je zdelo škoda pokrivala. Sklenil je počakati, da naslednji dan voda nekoliko upade in da bo pribredel do klobuka. Res je drugi dan zlezel po strmih stopnicah navzdol k reki, si sezul čevlje, slekel hlače in je po mrzlem rečnem toku srečno prišel do svojega klobuka. Hop, že ga je imel in ga vtakne pod telovnik. Skuša bresti nazaj čez vodo, a premrle noge mu odpovedo in omahne sredi reke na prod. Naslednje jutro so tam našli Čedermaca zmrznjenega — mrtvega. TAVORJANA Nekatere številke o stanju prebivalstva v nekaterih občinah Beneške Slovenije so že natančno znane. V večini občin pokažejo prav žalostno podobo našega gospodarskega stanja. To velja še posebno za občino Tavorjana in za njene vasi ob Bistrici do Tamor. Leta 1951, pri zadnjem ljudskem štetju je občina imela 3404 ljudi; v desetih letih se je pa število prebivalstva skrčilo na 2897. ' Velikanski padec za 507 oseb gre predvsem na račun izseljeništva. Iz celotne ob- Jz (pofoi&he GORIŠKI OBČINSKI SVET Na eni zadnjih sej je goriški občinski svet razpravljal tudi o mestnem obračunu in proračunu. Pravzaprav samo o proraču nu, kar je vzbudilo precej komentarjev in slabe krvi. Deloma tudi popolnoma upravičeno. Slo je za to, da se poviša v letu 1962 občinski davek na užitnino. Razlog za povišek je predvidevani primanjkljaj za bodoči proračun, o katerem pa nihče ne ve natančno, kolikšen je. Pač pa je finančni referent že vnaprej označil, da bo manjkalo za kritje občinskih stroškov približno 95 milijonov lir. Proti predlogu so vstali liberalci, socialisti, komunisti in misini. Nekateri so pravilno poudarjali, da je predlog nepravilen, dokler sploh ne poznamo natančnih številk. Drugič, užitninski davek bo pa najbolj prizadel malega potrošnika. Končno je bil predlog za povišanje užitnine odobren s 23 glasovi, med temi tudi sveto- - Hunnl&hu rial fot n čine je 290 ljudi po svetu. Samo iz vasi Mažerol jih je okrog 130 in še drugi nameravajo zapustiti domačo zemljo. V vaseh pod Ivanacom, kot so Tamore in Drejan, je že več hiš praznih. To so res pravi zapuščeni gorski kraji, ki so potrebni pomoči ali pa bodo ostali brez žive duše kot marsikje v Rekljanski dolini. Ko berejo ljudje po svetu te- naše obupne številke, menijo, da jim pripovedujemo pravljice. VISKORŠA Mislimo, da se sme naš kraj pobahati s. precej klavrnim prvenstvom med beneško-slovenskimi vasmi. To prvenstvo se tiče neprestanega padanja števila naših vaščanov. Pri ljudskem štetju leta 1951 nas je bilo malo manj kot tisoč duš; danes nas je komaj petsto. Prebivalstvo se je zniža'o kar za polovico. Menda ni potrebna razlaga, da je vzrok padca naše žalostno gospodarsko stanje. Povemo še to, da je 70 od stoikov ljudi iz Viskorše, Debeležev in Kr-nahte po svetu. Kar je ostalo ljudi doma, si skušajo pomagati, kakor si pač morejo. Tako so na primer zgradili zadružni hlev za 50 glav živine. Omenimo še, da je bila pri nas na zadnji dan leta posebna slavnost. Blagoslovljen je bil spomenik vsem padlim iz Kmahtske doline. Le neprestani nalivi so slavje motili. TRBIŽ Za novoletne praznike so se na žalost ušteli mnogi hotelirji in-še bolj izletniki, ki so računali, da bodo preživeli nekaj lepih dni na naših krasnih snežiščih. Pred novim letom so snežne razmere kar lepo kazale, prijavilo se je že tudi precej smučarjev na obisit. Na Silvestrovo je pa neprestano deževje preobrnilo vse račune. Na oba praznik,! je padlo nad sto milimetrov dežja. Bolj veselo so se poslovili od starega leta obmejni stražniki. Na prehodu v Rokovem je s finančnimi stražniki počakal novo leto tudi finančni minister Trabucchi. Na šampanjec so povabili tudi avstrijske stražnike in carinike, še isti popoldan pa je minister obiskal tudi obmejne stražnike v Ratečah. Tudi tam so si na obeh straneh meje tovariško voščili vse dobro za novo leto. valcev Slov. demokratske zveze. Povišek bo znašal od 37,50 do 50 odstotkov. OBMEJNI PROMET V mesecu novembru je znašal promet preko meje na goriških blokih 101 milijon na uvozu in nekaj čez 105 milijonov lir na izvozu. Zanimive so nekatere izvozne postavke. Na prvem mestu so vedno nadomestni deli za avtomobile. Oblačilnih iz delkov in različnih oblačil je bilo izvoženih vsakega za 12 milijonov. In zdaj pride zanimivo: v Jugoslavijo je bilo prodanih tudi za 12 milijonov lir lutk iz plastike. V Italijo je pa še vedno na prvem mestu uvoz lesa in lesni izdelki. Veliko postavko predstavljajo tudi izdelki iz cementa in azbesta in tudi mesnina, a ta že vedno manj. Po novih jugoslovanskih odredbah bo precej prizadet maloobmejni promet. Doslej so smeli uvoziti brez carine iz ItaMje v Jugoslavijo za 30.000 din blaga. Odslej bodo smeli količino tolikšne vrednosti prenesti samo tisti, ki dokažejo, da so bivali vsaj net dni v Italiji. Z novo odredbo bodo prizadeti zlasti manjši trgovci, ker je do slej večina ljudi prišla čez mejo, nakupila potrebščine in se vrnila nazaj še isti dan. Zadnja novost je pa novi kurz za izme njavo denarja. Turisti in lastniki prepustnic morejo od 1. januarja dalje zamenjati 100 lir za 120 dinarjev, doslej so dobili za tisoč lir 960 dinarjev. CESTE V SEVERNEM DELU MESTA Pred koncem starega leta je goriški ob ("inski svet sprejel več sklepov, ki se bodo uresničili v letošnjem letu. Predvsem nas zanima, da je bil sprejet načrt za kanali zacijo v ulici Čampi. Ob njej se je v zadnjih mesecih zgradila cela naselbina novih hiš in vil. Cesta je pa še vedno v takšnem sta nju, da je v deževnem vremenu kar neprehodna. Gorje, če prifrči mimo tebe avto-Za vzporedno cesto, ulico Palladio pod ur-šulinskim zidom, ki je v še slabšem stanju, se pa nihče ne zanima. To bomo poudarjali in nodpirali javno mnenje meščanov dav koplačevalcev, ki godrnjajo nad brezbrižnostjo izvoljenih občinskih mož, pa naj bodo to italijanski ali slovenski, že zaradi ugleda mesta, če že ne zaradi ljudske koristi, bi morali .za te ceste žrtvovati malo več kot samo nekaj samokolnic grušča. PEVMA Še preden so zazvonili zvonovi k našemu prazniku ob sv. Silvestru, so zapeli nagrobno pesem 73-letnemu sosedu Karlu Prinčiču. Doma je bil iz Kozane, a je vsa leta preživel pri nas. Pošteni, vestni in delavni možak je bil znana oseba, ker je dosti let služboval kot bolničar pri zdravniku Susi-eu in v splošni bolnišnici.' Naporno delo, ko je v zavesti svoje dolžnosti, tudi po cele noči bedel pri bolnikih, mu je tudi zrahljalo zdravje. Pokojni Prinčič je bil tudi razgledan mož, saj je obiskal dosti tujih krajev in je prehodil tudi Palestino in sosedne kraje. Zadnja leta je živel kot upo< kojenec. V sredo zjutraj je kot po navadi vstal, a po stopnicah v pritličje ga je zadela kap, kateri je podlegel v bolnišnici. Pogreb je pokazal, kako je bil rajnik spo- štovan. Naj počiva v miru. Sorodnikom izrekamo naše sožalje. GORIŠKI VOLIVCI Občinski volivni urad je izdal oklic, naj si volivci ogledajo sezname, v katerem volilnem okolišu so vpisani, če se je kdo preselil, sme zahtevati vpis v bližnji volilni sedež. Prav tako si morajo ogledati sezname novi volilni upravičenci, da ugotove, ali so pravilno vpisani. Pri pregledovanju seznamov je komisija ugotovila tudi številčno stanje volivcev. Vseh skupaj jih je v goriški mestni občini 30.305. Število je v enem letu naraslo za 307 volivcev, ženske pa prekašajo moške kar za 3191 glasov. Kaj bo, če se vse zedinijo in si izvolijo županjo! PEC Ob novem letu se pa res ne moremo potožiti, da nam manjka vode. Dežja je že toliko padlo, da so vsa pota blatna. Vipava je prav na Novo leto tako narastla, kakor že davno ne. Do nas seveda ne pride, pač pa jo imajo Sovodenjci na spodnjem koncu kar po vseh njivah. Ker že govorimo o vodi, se spomnimo tudi na naš vodovod. Pri vodnih ceveh nekaj ni v redu in bodo morali menda še enkrat vse prekopati in bolje urediti. Nič kaj zadovoljni pa niso tudi prebivalci bolj oddaljenih hiš, ker je do njih vodovodna cev daljša in morajo kriti sami precej velike stroške za napeljavo. PODGORA Če greš proti Podgori, se boš kar začudil, ko srečaš prazne avtobuse ATA, na stotine delavcev in delavk pa odhaja iz predilnice peš ali s kolesi domov. Čudni pojav traja že par tednov. Delavci se upravičeno branijo plačevati 10 odstotkov po viška na tedenske vozne listke. Posebno zadnje dneve ob velikih deževnih nalivih so se delavci in delavke prav smilili, ko so se vsi premočeni vračali iz tovarne domov. Zadnji čas bi bil, da bi se tudi v tem pogledu kaj ukrenilo. VRH Že nekaj časa je minilo, odkar je sklenil sovodenj ski občinski svet, da se ustanovi na Vrhu zdravniška ambulanta. Za prostor so možje določili spodnjo učilnico v ljudski šoli. Morali jo bodo seveda pregraditi. Marsikateri izmed domačinov pa je mnenja, da je škoda velike učilnice za zdravniško ambulanto. Prostor v šoli bo lahko služil za kake kulturne prireditve, predavanja itd. Za ambulanto bi se pa dobili prav primerni prostori v bivši občinski hiši. Vaščani so tudi prav zadovoljni, ker je občinski svet že sprejel načrt za asfaltiranje cest skozi vso vas. Poprava naših cest bo velikega pomena ne samo za domačine, marveč tudi za izletnike, ki po sedanjih slabih cestah le težko pridejo z avti do nas. KMETIJSKE PREHODNICE Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje sporoča, da je na razpolago vsem dvolastnikom za obnovo prepustnic. Zapadle prepustnice in dovoljenja se v nujnih slučajih nadomestijo z začasnimi, tako da ne bo obmejni prehod prekinjen. Uradi so odprti vsak dan dopoldne in popoldne od treh in pol dalje. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA plesu V začetku je bil ples. Mnoge knjige, ki pišejo o plesu začenjajo s tem stavkom. Potem avtorji dokazujejo, da je ples najstarejša umetnost in da so se ostale umetnosti razvile iz njega. Saj nekateri oelo trdijo, da steber v arhitekturi ni nič drugega kot simbolizirana človeška noga. Še drug dokaz bi bil, da plešejo celo živali. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da ples le ni najstarejša umetnost, če/sploh lahko govorimo o različni starosti raznih panog umetnosti. Poskusil bom razložiti, zakaj ne more biti tako. Če se vrnemo v prazgodovinsko dobo, bomo videli, da primitivni človek ni ločil glasbe, plesa ali govora v posebne umetnosti. Če mu za izražanje čustev ni zadostoval vzklik, je naredil še kak gib ali skok ali obrat. Saj še danes vidimo, da si nekateri narodi, posebno sredozemski, pri govoru zelo pomagajo z rokami in celo z obrazom, šele mnogo kasneje so se te panoge začele razvijati bolj samostojno in se na koncu popolnoma osamosvojile. Posamezne gibe so ljudje združevali med seboj in tako so nastajali prvi plesi. Nastanek in razvoj teh plesov sta bila pa odvisna od mnogih pogojev. Namen: bojni ples, lovski ples, svatbeni ples, ples v proslavo nastopa pomladi ali kakega drugega letnega časa. Vsak teh plesov je zahteval posebne korake in poseben način plesa. Pokrajina: oblika in koraki plesov so bili različni tudi glede na kraj, v katerem so ljudje prebivali. V ravninah so imeli veliko prostora, v goratih krajih so pa morali plesati bolj na ozko in bolj v višino. Narodna noša: če je bila narodna noša bolj težka, so bili tudi koraki bolj mirni in počasni kot pa pri lahki obleki, ki je dovoljevala vesele skoke in obrate. Sosedje: ljudje so potovali iz kraja v kraj. Tam so videli drugačne plese, ki so jim bili tudi všeč. Zato so 'se jih naučili in jih v domačem kraju pokazali znancem in sosedom. Če jim je bil ples všeč, so korake, prilagodili svojemu načinu plesa in v drugi generaciji ni nihče več mislil, da je ta ples šele pred kratkim prišel k njim. Bil jim je domač, zato je tudi bil njihov. Tu je potrebno poudariti, da so plesi vseh narodov na svetu sestavljeni iz več ali manj istih ali podobnih korakov ali gibov ali obratov. Tisto, kar je značilno za ljudski ples nekega naroda, niso koraki, ampak način, kako plesalec te korake izvaja. Tako najdemo na primer korak, ki se imenuje strokovno »pas de basque« v španskih, ruskih, čeških, srbskih, bolgarskih, francoskih, italijanskih in še nekaterih drugih ljudskih plesih. Vsak teh narodov pa, izvaja ta korak na svoj način, tako da ga lahko takoj spoznamo in ločimo od drugih. Ali pa drug primer: vsi folkloristi poznajo slovenski ples »Sedmorka«. Podoben ples imajo Ufdi Italijani (Settepassi) in pa Avstrijci ter Švicarji, ki ga imenujejo Siebenschritt. Nekaj podobnega imajo celo Čehi in Madžari. Vse te melodije so si med seboj podobne, koraki pa tudi. Vsaka pa ima zopet svojo značilnost. Tako vidimo, kako lahko en in isti motiv — sedem korakov — različna ljudstva ■ različno umetniško obdelajo. Vsi ti ljudski plesi so se v teku stoletij spreminjali, izginevali in se na novo rodili. Lahko bi rekli, da je folklora večno živ organizem. Pa smo pri tej znani besedi »Folklora«. Po vojni so se zelo razmnožile tako imenovane folklorne skupine, ljudje pa še sedaj prav ne vedo, kaj ta beseda pomeni. Navadno si pod to besedo predstavljamo ljudske plese nekega naroda. Njen pomen je pa veliko širši. Sestavljena je iz dveh angleških besed: »Folk« in »Lore«. Prva pomeni ljudstvo, druga pa zaklad. Torej bi bilo skupaj »Ljudski zaklad«. In kaj naj razumemo pod besedo zaklad? Ne kakih cekinov ali zlata, ampak duhovni zaklad, duhovno bogastvo, duhovno kulturo nekega naroda. Da povemo še bolj po domače: »Ljudsko umetnost«. Sem pa prištevamo-: ljudsko glasbo in instrumente, ljudsko poezijo, narodne noše", vezenine, pregovore, reke, pravljice, arhitekturo, ljudske običaje ob raznih prilikah (rojstvo, svatba, smrt, setev, košnja, žetev, nabor, prihod pomladi itd.) in pa ljudske plese. Ne spadajo pa v folkloro elementi materialne kulture, kot so delovno orodje in podobno, razen če niso umetniško okrašeni in obdelani. Izraz folklora je bil izbran kot nasprotje besedi Bcok-Lore«, ki pomeni knjižno modrost, knjižni zaklad. To je znanje, ki ga najdemo v knjigah. Folklora je pa ljudska modrost, ki prehaja iz roda v rod po ustnem izročilu. Sin se nauči od očeta, hči od matere, mlajši od starejšega. Nihče več se ne spominja, kdo je prvi zapel to pesem ali prvi zaplesal ta ples ali prvi izvedel tak vzorec. Na knjigi piše, kdo jo je napisal, ljudska modrost je pa anonimna. Ves narod jo ima za svojo last, zato jo tudi imenuje ljudska. Tako vidimo, da so ljudski plesi pravzaprav samo del folklore. Gotovo pa je, da plese ne moremo ločiti od ljudske glasbe in ljudske noše, saj sta stalna spremljevalca ljudskega plesa. Mnogokateri izmed vas je morda že videl kak tak folklorni nastop. Videl je lepe noše, fante in dekleta, kateri so izvrstno izvajali katerikoli ples. Folklorna skupina Izvaja »Bosansko kolo« se pri njihovih figurah in šalah prav iz srca nasmejali, koliko truda je tak nastop zahteval, pa ni pomislil. Mnogo vaj je treba, preden se lahko nastopi s kakim plesom. Znati ni treba samo dobro izvajati' korake, varijacije figur in melodijo na pamet, treba je predvsem, če hočemo, da ples dobro izpade, se. vživeti vanj, pozabiti, da smo na odru in se z. dušo in telesom vdati melodiji in veselju. Ko smo to od folkloristov dobili, jih lahko postavimo ha oder. Vse to seveda ni lahko. Večkrat se zgodi, da- se marsikateri član skupine naveliča, ali pa sploh ne j zmore in popusti vse skupaj. Ostali pa zaradi te-| ga ne obupajo, ampak se poprimejo dela s še večjo | vnemo. Tu na Tržaškem smo imeli že več folklornih j skupin, katere pa so s časom propadle, ker niso imele naraščaja. Vsaka folklorna skupina, če se hoče dolgo obdržati, mora imeti poleg svojih starih članov mlade ljudi, kateri postopoma nadomestijo stare pare. Kar se tiče spoštovanja in ljubezni za slovenski narodni obstoj, menimo, da je folklora eno izmed sredstev za obujanje narodne, zavesti. Le če bomo še dolgo pokazali, da smo Slovenci živ narod, ki ima svojo zgodovino, svojo kulturo in svoje običaje, bomo lahko pogumno zahtevali svoje pravice in spoštovanje za naš narod. S folklornimi plesi obdržimo živo našo staro slovensko besedo. Odkrivamo svetu naše običaje in zbudimo v tujcih zanimanje za našo kulturo. Zato kadar greste na katerokoli predstavo, kjer : nastopa tudi kaka folklorna skupina, ne glejte teh ljudi samo iz zabavne strani, ampak pomislite malo na njihov trud, da so vam lahko to pokazali in pomislite, tudi na vrednost, ki jo ima taka vrsta plesa ne samo za vas, ampak za vse naše ljudstvo. I. O. — 0 -- Mladinska igra S. G. v Trstu „ZMAJ BARABAH99 Slovensko gledališče, v Trstu je uprizorilo 29. in 30. decembra v Avditoriju mladinsko igro »Bara-bau, zmaj sedmeroglav« italijanskega avtorja Giuseppe Luonga. Kljub naslovu je to moderna igra za otroke, ki se začenja s tem, da dva evropska raziskovalca, Strbincelj in Štrboncelj, s padali odskočita iz pokvarjenega letala nekje nad nepoznanim otokom v Tihem ali morda v Indijskem oceanu, kjer doživita napete dogodivščine, v teku katerih razkrinkata hudobno čarodejko Modrasico, ki drži ubogo zamorsko ljudstvece z njegovim vladarjem vred v strahu in suženjstvu s tem, da jih straši z zmajem Barabauom in z malikom Balabutom. Seveda se vise srečno konča in nazadnje mora čarodejka s svojim glavnim sokrivcem v skalnato ječo, v katero je sama zapirala tiste, ki so se skušali upreti njeni oblasti. Ideja je bila odlična, toda avtor je ni znal prav razviti in se je zadovoljil z deklamiranjem in s poudarjanjem vzgojne tendence, namreč naj otroci ne verjamejo vražam in pripovedovanju o strahovih ter naj bodo pogumni. Ta tendenca je bila kar rne-vsiljiva, kljub temu, da ji je spretna režija Jožka Lukeša skušala dati vsaj prikupno obliko. Za to, da je igra kljub svoji racionalni poučnosti, tendenčnosti naletela na dober sprejem pri mladini, imajo zaslugo predvsem zelo dobri igralci, ki so skrbno in do najmanjših podrobnosti izdelali svoje vloge. Nepozabna bo ostala otrokom in odraslim zlasti imenitna »pantomima« strahopetnosti Strbonc-Ija (Edvard Martinuzzi) in Bazuma (Alojz Milič). Edvard Martinuzzi je bil sploh steber predstave in je pokazal presenetljive sposobnosti kot komik. Dobro je držal korak z njim Stane Raztresen kot Strbincelj. Leli Nakrst kot čarodejka je bila malo premalo strašna in odurna. Danilo Turk kot kralj Sokolji klun je bil preveč »evropsko« kraljevski, v skladu 7. današnjim prizadevanjem, da bi v ubogih zamorčkih ja ne vzbudili kakih občutkov manjvrednosti s tem, da bi namignili na kako njihovo divjaštvo. Miranda Caharija v vlogi »princese« Perutničke je bila nadvse simpatična, vendar pa ni mogla prikazati vsega svojega talenta. Isto lahko rečemo o Liviju Bogatcu kot princu Ulriju. Pohvalo zasluži spremna glasba Pavla Merkuja, medtem ko so bile koreografije Adrijana Vilesa preveč blede, preveč »civilizirane«. GOSPODARSTVO Kmetijstvo v ZDA in Sov. zvezi ZDA in Sovjetska zveza sta dva velikana v vsakem pogledu. Površina ZDA presega 7.8 milijona km-' ali 25 Italij. Površina Rusije je še znatno večja, saj presega 22 milijonov ,km- ali 70 Italij. Veliko je tudi število prebivalstva, ki v ZDA presega tri in polkrat, v Sovjetski zvezi pa celo štirikrat prebivalstvo Italije, kjer živi danes skoraj 51 milijonov ljudi. V obeh državah se preibivailstvo sorazmerno hitro množi vsekakor hitreje kol v Italiji. Obe deželi imata seveda močno razvito gospodarstvo, in sicer tako industrijo, trgovino kot kmetijstvo. V kmetijstvu je danes med ZDA in Sovjetsko zvezo nekakšno tekmovanje glede višine proizvodnje. Prav za prav tekmuje samo Sovjetska zveza, ki hoče svojo kmetijsko proizvodnjo toliko dvigniti, da bi najprej dosegla in potem presegla ameriško. Sovjetom gre predvsem za tri predmete, tri hranila: za žito, meso in maslo. Ce bi se uresničile različne obljube, napovedane ob začetku raznih pet ali večletk, bi ta cilj že morali doseči. A pri vsakem obračunu se izkaže, da je splošna kmetijska proizvodnja v ZDA za 60% večja kot v Sovjetski zvezi, čeprav ima ta enkrat in polkrat toliko orne zemlje kot ZDA in čeprav se vsa črna zemlja (černozjom) nahaja v Ukrajini, ki spada med naravno najbolj rodovitne predele na vsem svetu. Za nepoučenega človeka je nižja sovjetska kmetijska proizvodnja še bolj nerazumljiva, če upoštevamo število delovnih sil, ki so zaposlene v kmetijstvu. Medtem ko je v Sovjetski zvezi 45% vseh delovnih sil zaposlenih v kmetijstvu, znaša ta odstotek v ZDA komaj 10. To pomeni, da je v Sovjetski zvezi od približno 100 milijonov delovnih enot (delavcev in delavk, uradnikov in u radnic itd.) kakih 45 milijonov delovnih enot zaposlenih v kmetijstvu. V ZDA pn je komaj 1/6 zgornjega števila ali 7.5 milijona delovnih enot. Po učinku pridela vsaka sovjetska delovna enota hrano za 6 oseb, v ZDA pa za 26. če pa upoštevamo še hrano, ki jo obe državi uvažata ali izvažata, potem je učinek ameriške delovne enote še večji, ker ZDA izvažajo odviške kmetijskih pri delkov celo v Sovjetsko zvezo in ne samo v Jugoslavijo in kapico drugih držav. Če pogledamo na učinek vsake kmetijske delovne enote v ZDA, vidimo, da je vsaka mogla preroditi 1. 1930 samo 10 oseb, 1. 1958 še enkrat toliko ali 20, danes pa 26. In delovni učinek se še dviga. Mehanizacija in gnojila Se več! Medtem ko se Sovjeti trudijo, da bi povečali kmetijsko proizvodnjo, jo v -ZDA v nekem oziru *celo zadržujejo in se bojijo rekordnih žetev. Tam namreč država jamči določeno ceno za glavne pridelke in mnogokrat mora sama odkupiti odviške, ki jih mora pozneje prodati v inozemstvo le po nižjih cenah, ali jih darovati. Oboje je veli-ko breme za državno blagajno. Zato sc zgodi, da dobi kmetovalec nagrado, če nelee kulture — recimo pšenice — ni vsejal ali pa zamenjal s kakšno drugo. Od kod torej tako visoka proizvodnja v ZDA? Ta je odvisna od mnogih činiteljev. Glavni je gotovo mehanizacija. Ameriški kmetovalec uporablja stroje v vse mogoče namene, celo za obiranje jagod. V celoti razpolagajo kmetovalci v ZDA skoraj s tako visokim številom strojev, kot jih imajo vsi ostali kmetovalci na svetu. V primeru z ameriško je sovjetska mehanizacija še neznatna, saj imata v sovjetskem kmetijstvu še vedno važno vlogo konjska vprega in človeško ročno delo. Drugi činitelj je strokovna izobrazba, katera sovjetskemu kolhozniku ni toliko potrebna, ker mu delo odredijo. Za uspeh so zelo važna umetna gnojila, katerih sovjetska industrija ne izdela dovolj, medtem ko jih Amerika celo izvaža. Isto velja za odbrana semena. Ameriška križana ali hibridna koruza je znana danes po vsem svetu. Najlepše in najboljše krave molznice na svetu so ameriške Carnation, rod frizijsko - holštanjske pasme, ki se danes širi povsod. To velja tudi za ameriški rod sivorjave švicarske pasme. Podobne primere imamo tudi v perutninarstvu, prašičereji in v vseh ostalih kmetijskih panogah. V sadjarstvu sploh ne moremo mimo ameriških sort breskev, različnih sort jabolk — posebno skupine Deli-cius itd. Neprecenljiv je doprinos ZDA v boju proti različnim kmetijskim škodljivcem. Različna organizacija Človeku se vsili vprašanje: Kaj pa je Sovjetska zveza prispevala k razvoju modernega kmetijstva? Na to vprašanje z vso mirnostjo lahko odgovorimo, da se kmetijstvo zapadnih držav ni prav nič okoristilo z ruskimi odkritji v kmetijstvu. Pa bo kdo odgovoril, da Sov. zveza skrbno skriva taka odkritja pred zapadnimi kapitalističnimi državami. Na to se pa z lahkoto odgovori, da bi to bilo mogoče in tudi verjetno, a zakaj skriva to tudi pred drugimi komunističnimi državami? Ko je Jugoslavija bila v najtesnejših prijateljskih stikih s Sovjeti, je od njih dobila marsikaj, kar so potem v Jugoslaviji naprej preizkušali. Od vsega tega preizkuševanja pa ni ostalo nič, niti od toliko opevanih Mičurinovih novotvorb ne. Glede pšenice se je izkazalo, da italijanske sorte bolje uspevajo kot sovjetske. S lem pa ni rečeno, da je vse rusko kmeti j- sko preizkuševanje jalovo. Nikakor pa ni tako splošno koristno kot ameriško. Pa recimo, da se bo to spremenilo. Zgoraj smo rekli, da danes ZDA in Sovjetska zveza tekmujeta, ker hočejo Sovjeti doseči in prekositi kmetijsko proizvodnjo v ZDA. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da se to ne bo zgodilo tako kmalu, z današnjo | organizacijo kmetijstva pa nikoli. Organizacija je namreč v obeh državah zelo različna. V Sov. zvezi je zemlja državna, kmetijsko proizvodnjo določajo državni načrti pet in večletk. Kmetijski obrati so v Sov. zvezi ogromni, saj jih ni niti 100.000. Srčne povezave z delom ni, zato pa tudi ne ljubezni do tega dela. Čisto drugače je v ZDA. Skoraj vsi kmetijski obrati imajo družinski značaj saj je 1. 1960 izvedeno štetje ugotovilo, da je 96% kmetijskih obratov v družinski lasti in komaj 4% v lasti države, družb, šol in drugih organizacij. Ameriški kmetovalec popolnoma svobodno odloča glede proiz vodnje in prodaje in sploh glede vseh svojih opravil. Izvedenci pravijo, da ta svoboda dviga osebno dostojanstvo in sili posamez nika, da izpopolni svojo obdelovalno tehniko, s čimer se napredno kmetijstvo še bolj izpopolnjuje. DENAR V BANKI, DOMA REVŠČINA Na tisoče je takih primerov v Južni Italiji. Premnogi zapustijo rodno grudo, v domači hiši pa mlado ženo in se izselijo. Danes se jih do 60% poda v Nemčijo, 30r; v Francijo in Švico, ostali v severno Italijo. Konec meseca pošljejo svojim ženam nakaznice s približno 50.000 lirami. V premnogih slučajih od tega zneska družine ne od-tržejo niti lire, marveč ga nesejo celotnega navadno na pošto, redkejše v banke. Redne gospodinjske stroške mora kriti delo mlade gospodinje, ki je v stalnem strahu pred možem. Seveda vlada v hiši hudo pomanjkanje, a hranilne vloge se dvigajo. V Rio-neru (blizu Melfija) narastejo mesečno hranilne vloge samo na pošti za 10 do 12 milijonov. JUDJE HOČEJO OBVLADATI PUŠČAVO Polovica površine Izraela je puščavskega značaja. Z mednarodno podporo so sedaj tam ustanovili preiskovalno središče za puščavske predele, in sicer v Beer Shevu, to je na robu puščavskega in rodovitnega ozemlja. V glavnem preizkušajo rastline, ki uspevajo tudi v puščavskih predelih. Take rastline iščejo po vseh puščavah sveta. Do sedaj imajo največ uspeha z »yun-cus« — podoben naši juti —, ki služi kot surovina za tekstilno industrijo. Velike sobe lahko pregradimo s pomočjo lepih švedskih omar ali s primernimi stenami It. It. He> cveltfo vil •zamt... 17 Preden se je pripravila na težko uro, je stopila k oknu in premišljevala. Ni imela poguma, kakor ga je Živko zahteval od nje, da bi z njim skrivaj pobegnila. Oče bi jo iskal s policijo in ona bi uničila Živkovo bodočnost. Domislila se je, da bo najbolje, če pogumno izpove svojo ljubezen. Saj je tudi njen oče ljubil z vsem srcem svoje nevesto. Morda bo znal sedaj upoštevati njena čustva? Stopila je. pred očeta. Kazala se je mir no, v njenem srcu je vse gorelo od trdn«. odločnosti. »Hotel sem ti povedati, da je gospod Berto Rešnik prosil za tvojo roko.« Oče m imel navade delati predolgih uvodov. Nevina je molčala. »želim, da sprejmeš njegovo ponudbo. To je mož, kakršnega potrebuje naše veleposestvo na Razpotju. Mislim, da si pritrdila. Dan poroke bomo takoj določili.« »Nič nisem pritrdila,« je odgovorila Ne va. Gospod Friderik je kar razprl oči od začudenja. Hčerka, ki je bila vzgojena v taki pokorščini da se mu upa ugovarjati? »Kaj ti je šinilo v glavo,« je tako mrzlo vprašal, da ni obetalo prav nič dobrega. »Jaz ga ne ljubim.« »To me nič ne briga! Imaš morda kak drug ugovor proti možu, katerega sem ti izbral? Tvoja dekliška sanjavost tu ne pride v poštev.« »Ničesar nimam proti gospodu Resniku. Nočem se poročiti, ker ljubim drugega in bom počakala polnoletnosti, ko bom lahko sama odločala o svoji usodi!« Njen glas se je začel tresti. Očetovi pogledi so jo predirali kot sulice. V srcu ji je vstajala nada. če prebije te trenutke, bo lahko pisala Živku, kako pogumna je bila in da bo čakala nanj. Natanko je tudi vedela, da hitijo vse njegove misli k njej, samo k njej. »Lahko greš,« je zaslišala očetov glas in ni niti verjela svojim ušesom. Samo to ji ima povedati? Tako hitro je dosegla svoj cilj? Ni verjela. »Oče,« je poprosila, a v očetovih očeh je zažarel divji bes. »Zgubi se mi izpred oči!« je zavpil. »Še to je manjkalo, da začneš za mojim hrbtom ljubimkovati! Bržkone je to od počitnic! Jerka bom že poklical na odgovor. Zgubi se, da ne bom gledal več take hčere. Preveč popustljiv sem bil!« Neva se je zmuznila iz sobe. Srce ji je razbijalo v prsih. Dosegla je pa le, da se ji ne bo treba poročiti s tistim Resnikom. Sedla je k mizi in začela pisati pismo Živku, prepričana, da je oče ne bo več si-i lil k poroki z Rešnikom. Hotela je pismo 1 sama odnesti na pošto, da bi ga kdo ne prestregel. Ko je skušala odpreti vrata, so bila od zunaj zaklenjena. Pismo ji je padlo iz tresočih rok. Oče jo je — zaprl. Vendar še ni zgubila upanja. Če se je že upala upreti očetu, bo tudi sedaj zmagala. Le pogum! Nekaj ur je že stala pri oknu, v upanju, da bo ugledala koga in mu zaupala pismo. Prišel pa ni nihče. Kazalo je, da je oče prepovedal vsem poslom, približati se hčerini sobi. Ko je hišna prinesla večerjo v sobo, je samo pomilovalno pogledala gospodično. Vsi v hiši so bili nevoljni na gospodarja, ki drži hčer zaprto. Ceio nova gospodinja je to očitala možu, a on jo je tako srepo pogledal, da se je kar umaknila. Sobarica je I samo odmajala z glavo, ko jo je deklica prosila, naj odpošlje pismo. »Počakaj,« je prosila Neva in odprla predal. »Vzemi to zlato zapestnico in od-pošlji pismo!« Skušnjava je bila preveli ka. Sobarica Marija je vtaknila pismo in zapestnico v žep in je odhitela iz sobe. Marija se je pa tresla. Spomnila se je, da ji je gospodar zabičal, da mora takoj njemu oddati vsako pismo, če ji ga izroči hčer. Pa se ji je - spet zasmilila nesrečna deklica. Ko je od daleč zagledala gospodarja, jo je spet zgrabil strah. K sreči je ugledala gospoda Jerka Kvasa, ki je pravkar prijezdil. Do njega je imela zaupanje. Marija je pristopila k njemu in mu pošepnila: »Gospodična me je prosila, naj oddam to pismo na pošto, a gospod mi je strogo prepovedal.« Jerko j>. prebral nasiov in je ves zamišljen vtaknil pismo v žep. Prej je hotel natančno pozve-deti, kaj se je zgodilo, preden se odloči glede pisma. (Dalje) REŠITVE KRIŽANK IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK KRIŽANKA: 1. kokorik, 7. malarin, 14. Oloman, -k, 16. kamera, 17. rival, 18. kal, 20. topaz, 21. erar, 22. notes, 24. rana, 25. far, 30. megaloman, 32. cn, -r, 33. magi, -i, 34. elan, -j, 36. Atena, 38. Ank, 40. Itaka, 42. Tito, 43. Italo, 45. urok, 46. komite, 47. ob-orek, 48. sede, 49. iskra, 51. Azov, 53. ovita, 55. ovita, 55. tri, 56. pleta, -1, 57. keks, -i, 59. Klek, -r, 60. Ivan Prijatelj, 62. renoviran, 65. ad, 66. dol, 68. Re-mizov, 69. ime, 70. arak, 72. tečaj, 73. krov, 74. ra-bud, 76. tek, 77. mrena, 78. ebonit, -n, 80. granit, 81. nadiham, 82. zaspati. ZLOGOVNA KRIŽANKA: 1. telekomunikacije, 7. Aden, 8. raza, 9. Gandi, -ter, 10. kavatina, -lo, 12. Dover, 13. redar, -po, 15. neprebojen, -ko, 19. veda, 21. tole, 22. gripa, 23. Slovenski poročevalec. ZLOGOVN1CA: 1. Barbara, 2. razrednica, 3. eksekucija, 4. zvezdoslovje, 5. pardo-vina, 6. observatorij, 7. trolejbus, 8. utrata, 9. nosnica, 10. Idrija, 11. Muljava, 12. esperanto, 13. diploma, 14. Ukrajina; Brez potu ni medu, brez dela ni jela. UGANKI: 1. črka A, 2. Oči. POSETNICI: angleščino - slovenščino. VSTAVLJALNICA: Zadnje, kar človek dožene, je to, da odkrije, s čim bi bil moral začeti. PREKRITI PREGOVORI: 1. Skušnje učijo, da skušnja ne nauči človeka niti najmanjšega. 2. Zenska je. pametnejša od moškega, ker ve sicer manj, zato pa razume mnogo več stvari. REBUSA: 1. Predmestje, 2. Zajec. Štab je toicj sklenil, da se bodo skupno izkrcali. Vendar na to ni bilo enostavno. Na vesoljski ladji so imeli dovolj zemeljskih zemljevidov, leda bili so stari nad deset tisoč let. Zemeljska površina in naseljenost pa sta se v tem dolgem razdobju gotovo precej spremenili. Kjer so bile nekdaj pustinje, so morda danes rodovitne in gosto naseljene pokrajine; lahko pa tudi, da so sc nekdanje cvetoče pokrajine spremenile v pustinje, pragozde, ali pa jih je zalila voda. Le gorovja so najbrž ostala taka, kakršna so bila. Zato so se odločili, pred izkrcanjem vendarle nekoliko raziskati zemeljsko površino s pomočjo manjše rakete. Ta je nekaj dni obletavala Zemljo in podatki, ki jih je zbrala, so bili kaj čudni. Filmski trakovi, ki so jih posneli z rakete, so kazali, da je Zemlja zelo redko obljudena. Ogromne pokrajine so se zdele skoraj prazne, porasle z gozdovi in savanami. Mesta so bila osredotočena na obalah oceanov in so bila sorazmerno majhna. Imela so čudne geometrijske oblike koles in mnogokra-kih zvezd. Učenjaki na »Liberty« so takoj ugotovili, da so zgrajena po najracionalnejših metodah. Najbolj čudno pa je bilo, da o kakih manjših naselbinah ni bilo sledu. Kot se je zdelo, so kmečke vasi sploh izginile. Vse prebivalstvo je bilo skoncentrirane v mestih. Cest je bilo mnogo manj kot nekoč in na njih m bilo opaziti iz višine, v kateri so bile posnete slike, skoro nika-kega oiometa. Pač pa ni moglo biti dvoma, da je letalski promet precej razvit. V bližini mest je bilo opaziti površine, ki so mog'c predstavljati samo letališča, četudi so bile nenavadno majhna. Razločiti je bilo tudi letala čudnih ob'ik. Nič pa ni kazalo, da jih je človeštvo opazilo, čeprav si skoraj ni bilo mogoče misliti, da se še ni zavedlo njihove navzočnosti v bližini Zemlje. To bi ne bilo moglo ostati prikrito niti človeštvu pred deset tisoč leti Kljub 'emu ni -reagiralo. Na »Liberty« so sprejemali le radijska g>0 ofcaiefc besotjci jrrrr k. z. = n. sporočila, ki so bila očitno namenjena njim, a so bila zanje nerazumljiva. Odgovarjali so v znakih in jezikih iz svojega časa, ki na so ostali onim na Zemlji nerazumljivi, kol je kazalo, ker ni bilo razumljivega odgovora nanje. Prvotno so nameravali pristati z »Liberty« v Himalaji, da bi bili čim varnejši pred nenadnim napadom in uničenjem svojega vesoljskega vozila. Toda ko so ugotovili na filmskih trakovih druge dozdevno neobljudene predele, so se odločili za pristanek na Jažjem področju, ki je omogočilo tudi njim samim lažje zveze in ki bi bilo sorazmerno blizu sedanjim središčem civilizacije na Zemlji. Izbrali so si neko točko v Kordiljerah na zahodni kanadski obali, kar je imelo tudi to prednost, da so mnogi člani posadKe tisto področje dobro poznali. Ker se obrisi kontinentov v teti deset tisoč letih niso spremenili, so bili prepričani, da je tudi narava ostala ista in da bodo torej v njej našli zaveznika v p; imeru potrebe. Posadili so torej neke noči »Liberty« na majhno planoto v Obalnem gorovju. Kot pijani od sreče so zlezli ljudje iz ogromnega vesoljskega vozila, ki je bilo toliko časa njihov dom in njihov planet — deset tisoč let. S pobožnim spoštovanjem in hkrati radovedno so se dotikali z rokami zemlje, skalovja in rastlin, kot da bi hoteli ugotoviti, če so še isti. Ganil jih je piš vetra ki je lahno zibal vrhove dreves — toUko časa ga niso občutili! Najbolj pa so jih presunili glasovi nočnih živali, ki so prihajali iz gozdov. (Dalje) Rado Bednarik - Risbe: I. Čargo 2. To j o pravica...! No, in tudi tisto nedeljo je zgodaj šel k prvi maši skozi drago in je pri Kresiji že stopil na cesto. Enake misli o ranem vstajanju je bil tudi de-, beli stražmojster Ličen, ki je rad zgodaj šel na »uradno pot« k Lojzi, kamor ga je vleklo srce in pravi, dvakrat žgani tropinovec. Prav na zadnjem ključu pod Lojzinim zidom sta Toni in gospod Ličen skoraj trčila skupaj. »Hvaljen!« Ob nedeljah je Toni rad ponižno pozdravljal s lem četrtinsko skrajšanim krščanskim pozdravom. Danes je še izredno ponižno pozdravil stražmojstra in jo je skušal vdreti mimo. Oni pa: »He, Toni Birsa, kam pa tako urno?« »Saj je že vabilo, ko sem bil še spodaj v Dragi, zamudila bova mašo.« »r, kaj pa je za mašo teh laccv in žic potreba?« »Kakšne žice,« milobno stegne Toni roke in v tem hipu se mu usuje na tla šop žičnih pasti za zajce. Ce se vsega ne da prikriti, se bo vsaj nekaj, računa Toni: »Veste, gospod stražmojster Ličen, tako grdo nastavljajo ti potepini, bus jim 1'rdamaj jetra, zajcem, da pošten človek še k maši ne more.. Vsako stopinjo sem klecnil v katero teh pasti; na, sem dejal, jih pa kar poberem, da se ne bom od maše grede spel lovil. Tako je, veste, in prav za- res !« Gospod Ličen pa ni verjel in je Tone spet v Ajdovščini ugotavljal, da »to ni pravica«. Je pa še ena, ki ni ne ribja ne zajčja; tiče se slanine. Gospod sodnik Vidmar se je kar dobro- dušno nasmehnil, ko je prebral ovadbo: Tone Birsa obdolžen, da je slanino kradel. Gospod Vidmar je rad imel šalo, da jo je potem natvezil notarju Lokarju in večernemu omizju pri Bratini. Privedejo Toneta, ki je danes prav srdito treščil klofeta poleg sebe na tla. »Gospod Vidmar, vejo, danes pa mora pravica zmagati, prmej! Če ne, me ne vidite, več v Ajdovščini. V svet bom mahnil, še ključ pustim doma!« »I, saj bo zmagala pravica,« se je resno mrdal sodnik, »zato pa sva oba tu.« »Nič listo, ho buste, danes sem nedolžen, tisti bob sc je sam obesil name.« »Kaj takega da je v vaši grapi mogoče, da sc boh slanine sam na človeka prime? No, potem bomo na slanino obsodili, ne tebe!« »Ho, tako je prav gospod Vidmar, saj sva stara znanca; to je pravica!« Toni je zmagoslavno pogledal po sobi in še. posebej omalovaževalno jetničarja Štefina, češ danes pa ne bo nič; šli bomo na golaž k Marcu, ne na Stclinov ričet. /T Zibal se je v teh sladkih mislih Toni Birsa, ko ga vzdrami sodnikov glas: »Preden bomo pa tisti Špeh obsodili, moramo oba zaslišati. Najprej je na vrsti Birsa. Torej, kako je bilo?« »Ho, takole in nič drugače. Drejcov Jošk me je naprosil — saj ne zastonj, ker ni umazan, vejo — tedaj, rekel mi je, naj stopim v Cvetrož h Goran-čevim po neke bilfe. No, pa pojmo, sem dejal, saj siljenega dela ni bilo. Seve, pri Gorančevih je v hramu še vedno kaka dobra mokra. In sem bi! rekel, Toni, na prazno pa ne boš pil, stori slabo ko onile dan v Gorici, ko...« »To ne spada danes sem,« ga prekine sodnik. »Ho, ben, prav imajo, pa saj anti sami vedo, gospod Vidmar, da na prazno ne smeš lokati iz barigle, in sem si odlomil dobršen kos pogače za po poti. Prideš v Cvetrož h Gorancu, podlaga je in se bi potem branil, če te kdo vpraša ali si žejen? Pa sem srečal po poti tisto Lojzo in sem se razjezil zastran tistih skobcev, saj veste, prav za prav ne nanjo, na gospoda Ličena in sem vse njej povedal. Ko sva prišla v Cvetrož, je bil rogelj pogače, še v žepu. Eh, bomo pa pri Gorancu, malčko po^ačce in malčko srebnili. Vse sem bil lepo ukrenil. Na, pa najdem pri Gorancu zaprto. Kličem, nič; trkam, nič; pač, hram je priprt. Pa poglejmo, morda pretakajo. Žive duše. ni! Pa počakamo! Lačnilo me je, pa sem začel pogačo drobiti. Eh, saj Matevž ne bo za grdo vzel, če malo pokušamo? Mu že povem in ga odškodujem s pol dnine, sem tuhtal. In tako Azijska turneja jugoslovanske državne nogometne reprezentance je končana. V 7 tekmah so plavi dosegli 7 zmag; premagali so Južno Korejo (3:1) v tekmi za svetovno prvenstvo, Japonsko (1:0) Hong-Kong (2:1 in 6:1), Indonezijo (5:1 in 3:2) ter Izrael (2:0). Kljub temu končni izid turneje ni zadovoljil vseh, saj nekateri opozarjajo na tesne zmage in število prejetih (6) in danih (22) golov. Toda glavno je, da si je Jugoslavija »kupila« karto za čile in da bo lahko stopila v boj z drugimi cnajstori-cami za častni naslov svetovnega prvaka. Po prvem delu nogometnega prvenstva in po pregledu igralcev, ki so se letos najbolje izkazali, so strokovnjaki mnenja, da bi bilo državno moštvo lahko takole sestavljeno: šoškič (Partizan); Stojanovič (Crv, zvezda), Tojagič (Novi Sad); Bena (Vojvodina), Nikolič (Vojvodina), Kozlina (Hajduk); šehovič (Sarajevo). Maravič (Crv. zvezda), Doncev-ski (Vardar), Mujič (Velež) in Lamza (Dinamo). »B« moštvo bi bilo naslednje: Stojanovič (Dinamo); Kuei (Hajduk), Tomič (Crv. zvezda); Daeevski (Vardar), Durkovič (Crv. zvezda), Kovačevič (Partizan), Lukarič (Rijeka), GaPč (Partizan) in Diljovič (Velež). Kot vidimo, v teh enajstoricah manjkajo tile reprezentanti: Šekularac, Bego, Radakovič, Jerkovič, Cebinac. Markovič in Takač. Strokovnjaki še. posebej opozarjajo na odlično igro halfa Vojvodine Bena in vratarja Partizana Šo-škiča. Med najboljšimi letošnjimi igralci prvenstva je treba nadalje omeniti: Doncevskega, Nikoliča, Ko-zlino in Stojanoviča,, ki predstavlja presenečenje prvenstva. Najboljši igralci posameznih ekip so: šoškič (Partizan), Šekularac (Crv. zvezda), Bena (Vojvodina), Stojanovič (Dinamo), Radakovič (Rijeka), Beno (Hajduk), Ferhatovič (Sarajevo), Šijakovič (OFK Beograd), Mujič (Ve.lcž), Doncevski (Vardar), Vratnjan (Novi Sad) in Tomljanovič (Borac). BORAC NAJBOLJŠI Rokomet je v Jugoslaviji zelo priljubljen šport, ker je zelo dinamičen. Pri letošnjem tekmovanju za pokal Jugoslavije je sodelovalo nič manj kot 15.000 ekip. Zmagal je banjaluški Borac, pri katerem nastopa najboljši igralec države Karadža. Toda tudi sem lepo malo prigriznil, malo popil; ker ni bilo kozarca, pa kar po domače iz šušlje. za zajemanje iz plavnika. Ho, malo dosti drži in sem se bal zase, da se ga nasrebam in ne bom vedel, po čemu sem tu. Samo pogača za tako mero ni prava podlaga. Bus te 1'rdamaj, kaj pa visi na gredi pod stropom? Bohi od rajnega preseta! Za ped debeli, vam rečem. E, no, tiste pol dnine raztegnem na celo, pa mi že Matevž ne bo vzel za grdo, če si k pogači in pijači še malo prirežem. Fovč sem imel pa skrhan in to je bilo tisto. Odrežem košček, plask, pa se pretrže beka in boh je na tleh! Kaj bo, če pride Matevž, ves kos je umazan. Jaz prav za prav nisem kriv, če je beka gnila. Ho, in sem lepo spet brisal sušijo, priprl hram in si mislil, pridem pa jutri po bilfe. No in lo je vse, gospod sodnik.« »Kako, je to vse? Kar se tiče pogače, in pijače že, pa slanina?« »Saj sem povedal!« »Pa ne, kako se je tisti boh prišel sušit v vaš dimnik, kjer so ga orožniki našli.« »Ho, da, tako je bilo; da se ne bi zameril Matevžu, ker je beka slabo držala in se je tista maščoba po zemlji povaljala, sem jo pa kar s sabo vzel. Zamerim se jaz ne prav rad komu, Gorančc-vemu Matevžu še prav ne, saj smo nekaj v botrini.« Razprava sc je zdaj na mah zaključila, druge priče gospod sodnik sploh ni snraševal. V imenu postave je bil Toni obsojen spet na nekaj dni Štefinovega ječmena. Krivico si je pa Toni Birsa tako jemal k srcu, da je kar glasno izrekel s krepkim pljuncem podprto sodbo »To je pravica!« Od takrat ni več ajdovskemu zastopniku pravice pravil prijateljsko »gospod Vidmar«, marveč le še »sodnik«. ostali člani so že večkrat igrali v državni reprezentanci. Borac je osvojil ta častni pokal že dvakrat. Po enkrat so zmagali Mladost - Zagreb, Crvena zvezda - Beograd, Partizan - Bjelovar in Partizan -Beograd. V ženski konkurenci je zmagala ekipa Spartak -Subotica. Toda prej je na vseh tekmovanjih zmagala Lokomotiva iz Zagreba. UZORINAC IN VECKO Dvaintridesetletni Zdenko'Uzorinac je pred nedavnim zmagal na namiznoteniškem tekmovanju, ki je bilo v Dugi Reši, kjer so sodelovali najboljši igralci Jugoslavije. Stari Uzorinac je v 15 tekmah dosegel 14 zmag in bil samo enkrat poražen (Jaž-vič). Njegova obrambna igra je bila vseskozi uspešna. Na drugem mestu najdemo Kerna, ki predstavlja presenečenje tega tekmovanja. Dosegel je devet zmag in nato klonil pred Markovičem in Teranom. Tudi Vogrinc je. včasih zablestel, čeprav je bil bolan. Markovič bi lahko zmagal, če bi igral v polni moči. Razočaral pa je Teran. Velik uspeh je dosegel Edvard Vecko, ki deli 5.-7. mesto. Igral je zelo dobro in med drugimi premagal Vogrinca ter Terana. Simpatični mladenič iz Hrastnika je začel prav zdaj svojo športno kariero. Lestvica: 1. Uzorinac 14 zmag. 2. Kern 12, 3. Vogrinc in Markovič 10, 5. Teran, Hudetz in Vccko 9, 8. Korpa 8, 9. Osmaganovič, Jazvič in Biščan 7, 12. Frelih 6, 13. Zupančič in Popov 5, 15. Gazič 3 in 16. Melcgi 0 zmag. KONEC ŠPORTNI PREGL 1E JD> Pismo iz Jugoslavije Nogomet, rokomet in namizni tenis atTLA' k|j2* 3 s . v X) o TJ O G g « E E S C .E T3 w P a ° (Ju O •H <“ K O. g g ' •—' c/) C X) o ii nJ **■« —) U, D. SS o qj M ju iz 1/} O U •—> TJ rt “ E .0 6 2 ir-*-**? CL TJ 'U ri4 N (L) >U V) 2 rt M tj £ ° a j$ o 2* 2 c °|>.| 3 £ <-> « M £ iS 'S ni .2? .5 d -5 —.•a o 1K O ^ 03 a> 3 > e/) 'u 0. ■s > S 0 d rt S rt £ 0 V) rt C 0. c rS u V) c >N ’C 6 So (L) j* d u, N G O > M 0 rt _ w O o 9>n a — .2 ^ d u ^ i5 ■ž :s .c 3 C 1) c > 'c2 Si O «J ™ +3 i- > ., u .j; 3 C >N — « c >-< 5 5 tu s rt O. "—i rt «1 >u +-* C rt • (U ^ w *•* io aj . o> «j ,T3 3 U W t, 3 ti t; U, ^ a 2 «»>o rt > .H, o > “3 - «!’■« 7) £ _ ts> Qi rt ffl:5g^"C • —■» i rt „ TJ 3 'J o ;s n c w X) rt - a cz jo cj rt a — (—i *-* •— 5, £ ^ —■ r* N s_ ^ - v> • • °* rt -rt r-t r* ■** N O C g. 3 . O _, o >n rz c s S7Ž Gi-S C vi« -* ra o c..* . rt ‘3 w —h •—■ 7S t»g^ _ G a " u ra ~ 60 i e c >S c S ^ ,5 « s o — ^ £ o ©*•§ o. C £ N 0 . M O ^ U« ••*•) «-» - c ^ M „ rt u. rt c3 rt u, — Di/ jd p, n o, S 8. p -j I i > £ n rt > — N . ~ C TT C ■*r* 'U ^ ‘P rt C 3 -a c rt 'I? o. oj 2 o £ 2 - N N rt o ^ V) DO _________________________________________ Ož p T3 C o3 c rt CO N - rt ^ rt i > °Fe —1 ^ G >U0 k rt 0 0 rt TJ C rt N u 0 E rt N O S H v rt C V) 0 ui 0 ’v) 2 "C 0 M E c rt X 03 rt 0 C C V) a TJ u. — ^ - 0 3 3 T3 .^h IeS3"5 _ n 2 5 o m. C >o « ^ c c . js .2, . - u a.^a^ a=g|“« e “ E F, o 2 — rt o SSS»E- c u o -* . * 3 OJ 0-i ‘.3 .H, E c , W rt >N S c - ^ O i* 0 H w ^ I- o " U o U — a N O A O.J2 H x/» 5 oc tu h cfl o s: