ŽENSKE 2VC2.E GLASILO SLOVENSKE PROTI PAŠ IS 210 NE ZA TRIiiORSKU • H o / / Dne 23° februarja praznuje Rdeča Armada 26. letnico svojega obstoja. Ha ta veliki dan slavimo rojstvo sov= jetske Hd«5e Armade, ki so si jo v letu 1913 ustvarili Sovjeti pod vodstvom Komunistične Partije fcoljševikov. ' Rdeča Armada dete sovjetskega naroda je zrasla iz ljudstva in se tudi bori za ljudstvo in njegove intere- se. Delavsko kmečka armada pa se ne "bori samo za pro.vi= ce sovjetskih narodov, ampak tudi za pravice vsen zati- ranih evobodoljubnih narodov sveta. Ona je tista,I:i nam je največja opora in svetel vzgled v naši narodno-olvo= bodilni borbit po hrabrem vzgledu in primeru herojstva bratske slovanske Rusije stopamo tudi mi v zadnjo -.fazo naše borbo. In ob proslavi tega velikega dne vse primorske žene •bijubijamo in zagotavljamo, da bomo vzgajale svoje si^ nove po svetlem vzgledu naših hrabrili ruečearmejcov. i:;ai živi veliki voditelj vseh slovanskih narodov ir maršal Rdeče Armade tovariš STALI iT ! 'I-! a j Livi nepremagljiva H D S C A A R ii A D A jki prinaša svobodo vsem zatiranim in izkoriščanimi Vtisi s prve pokrajinske konference SPŽZ za PriirKorsko " r; Drugega februarja so prvič v zgodovini zborovale za" stopnice antifašistk cele primorsko, prišle so iiene ud povsod: iz Slovenske Benečije, Vipavske, Goriške,™rsta, Tolmina, Istre, Brkinov in Krasa. Vse srečne in zadovol^ ne so bile, saj so prvič v svojem življenju imele pri].i ko povedati iu izkazati vso ljubezen ter z:?upanje do na roda in do svojega narodnega vodstva. Vsem, ki so se je udeležili, je pustila mogočne vti se. Skozi usta sto tla delegati: je govorila primorska, 25 let teptana in poniževana od barbarskega fašizma. 1-rimor ska, ki je bila 25 let boj za gol narodni obstoj, za o= 4 hranitev roaterinegč. jezika. Primorska, h se je z vseu srčen oklenila ne.če narodno-osvobodilnn borb-e, v kateri vidi edino jamstvo za svojo svobodo in svobodo vsega slovenskega naroda. In naše žene so največ trpele pod barbarskim zatira njen tujca. ITajbolj so občutile narodno in socialno za= tiranje. S bolestjo so gledale, kako so jim fašisti tr= gali iz naročja otroke in jih oblačili v svoje fašistiČ ne uniforme, kako je propadal dom in kako so fašisti sfce zali roko po slovenski zemlji. In niti za trenutek se niso prenehale boriti, niti za trenutek niso omahovale. Vsa ta borbenost, vse hrepenenje po svobodnem živ= Ijenju je prišlo do izraza na tej konferenci, ki je iz= zvenela kot mogoč on poziv vsem poštenim slovenskim mate ram in ženam, ki mogoče se stojijo ob strani, ia podpro našo pravično in junaško narcdno-osvobodilno "borbo ter kot obsodba in prekletstvo vsem tistim, ki je slabe ali ki sa ,bore na strani sovražnika. Iz izpovedi primorskih mater je prihajala na dan vsa ljubezen, ki jo goji do naše narodne vojske in do njenega voditely:,maršala 10=1 raviše Tita. Izrazile so vso svojo hvaležnost naši narodni vojski, ki je s svojimi žrtvami dosegla, da je danes Primorska s lovensko Benečijo iti Istro del nove Jugoslavije. Vzkliki "Živela naša vojska", "Živel t3va= a*iš Tito ! " ki se niso hoteli poleči, so bili jasen dokaz, ,jcako primorsko ljudstvo ljubi svojo vojsko in svc ijfga velikega voditelja,ki je poosebljen izraz naše lik£' narodno-osvoLodilne borbe. Obenem so izrekle vso svojo veliko hvaležnost brat- ski Sovjetski Zvezi, ki daje mogočno podporo naši bor= bi. S tem, da njena s slavo ovenčana Rdeča Armada zad-^= je hitler j evsiiim tolpam srn rt ne udarce in jih goni proti zapadu, približuje dan končne osvoboditve za vse zasuž= njene narode, navdušenega vzklikan j a "živela Edeoa Arm^ da", "Živel, tovariš Stalin !", ni hotelo biti ne konoa ne kraja. Primorske matere so s ponosom pripovedovale o svo- jih padlih, sinovih in možeh, mlade žene so samozavestno govorile o svojih dragih, ki so padli za domovino, kot junaki. Ponosno in veličastno je spregovorila mati "Ju= nakinja" © svojih dveh padlih sinovih.. Iz njenih besed je izzvenela^zavest, da so žrtve naših najdražjih princ sle in prinašajo velijce sadove za naš narod. 5 Velijo zaupanj o bo izrazile vodstvu n uro do v cTu£X>sl& vije, k7T0r7--u in nai%u narodnemu vodstvu Izvrčnenii cd= "boru 01:, v katerin vidi;;o jrmstvo za sreonejSo b:acariost slovenskega naroda in vsoii narodov Jugoslavije v novi federativni, svobodni Jugoslaviji, z ~ra jeni na bratstvu in en.v:ko ravnosti vs~li njenih narodov. Izrazile ro svo.io nvalenncst Cintralno&u konitetu Komunistične iartijo 81ov,oni; 3, bros no M "bi= lo veličastno borbo slovenskega naroda za svobodo in srečne j se življenje. Ilrl; ju bila edina z^oiina v uajteŽs= jih trenutkin slovenskega naroda povišati ves slovenski narod v Osvobodilno fronto in £u povesti v borbo proti okupatorju. Zon"iaiSti so bili m so :*ajleoLj i:i in najpo- žrtvovalnej^i borci v vrst-h nase Nar o dno- os v ob o d iino vojske. Enoglasno so izrekle svoje zaupanje in prizna nje IIP kot voditeljici narodno-osvobodiln:; borbe. .Pripovedovalo so. o svoj na upanju, da bo prinesla BI laorski rešitev bivSa Jugoslavija.- Toda v aprilu 1?41 sz je pokazala do kraj a vsa gniloba nekdanja j uc; os '1 ovsnske vlado, ki jo narod v naj t ožjih trenutkih zapustil.- in odela na vrrno. Iz grl vsol:'navzočih z ena jo z t.donela nogi asno obsodba j ugoslovansko be-unske vlado s aralj^ Petrom II. na 6 olu. "Oni so tisti, ki so nas li, prodali in zanetili bratomorno klanjer, je odnevalo po dvorani. Postavile so zahtevo, da zavezniki priznajo nano novo vlado s tov« Titom na oelu,. tor obsodijo dajalsko begunsko vlado in kralja Petra. 2; ogoroenj en so obsoailo IvlihajIovi>a in n;j e».;ovo ost nike in z zanio uv aaj on in ^nuson. so a vorile o IVavniku in njegovih oV?; bobrancik, ki p on--,;; a j o HIi;ierju a o ti na ^ "narod. Vse delegatke so bile globoko pretresena, ko ja neka to/ari.:'.ioa pripovedovala o prozotak, ki jih počenjajo a ono i skupno z izdaj-aLskiriii ^vabobr ai.oi v jjJu bljani. za noojo vozijo ljudi v z:-pore. i ljajo v Lerli; , i.ošjlg pa v Daoliau, ki ga :L*onujejo ni oaonj slova?>st .a - 7 ton taboricon no" ia. d-..m £ori kr ena t o?: j i in spr e j on^ vase-zr-Jve. nele^atko so se z-klolo, dane sodo dopustil o. da bi domobranci razbili narodno enotnost na Irinorsken/T" do» nasnji borbi, ko divja po vsa/. svetu boj proti suženj® stvu'in tiranstvu, je n-r.-sto vsakega poši; eno Slov eno a v ri ar o dno- o sv obod iln i vojski« 2 o goro on j eu so obsodile ne sam« ^vabobrance, au^ak tudi "sredince", ki stoje ob a 6 strani v tej borbi. . Izdavilo ac, da se ::e smerno zanašati, ia n^s . bodo drugi•osvobodili, rebro se moramo zavedati, da je edino oborožena borba pod vodstvom maršala Tita edina pravil= na pot slovenskega ?r. vs-^h narodov Jugoslavije. Pozvale so vse ratcrc in žene naj z vsemi silami pod pro mobilizacijo v narodno vojsko in naj pošljejo svoje sinovo in može v partizane. Izrazile so svojo priprav= ljenost prevzeti na svoja ramena vso težo dela v zaled= ju, samo da Tso lahko šlo Čim veo moških v partizane. V dvorani so zadoneli enoglasni klici:;"Vsi v partizane, vse za partizane". Za vse prisotne bo ostala ta prva konferenca primor skih žena in deklet nepozabna, čutile smo, da se uvel j a vljajo žene z vso silo v političnem življenju svojega naroda. Prvič v zgodovini so primorske žene govorile o političnih smernicah in razpravljale o svoji usodi, in o usodi vsega naroda ter so pri tem pokazale vso srcjo zre= lost. pokazale so, da se zavedajo svoje enakopravnosti, ki jim jo je prinesla narodno-osvobodilna borba sloven= skega naroda. Dokazale so, da so vredna tega zaupanja in da so tudi sposobne doprinesti velik del k današnji borbi slovenskega naroda in k bodoči izgradnji svobodne slovenske domovine. i . ,r '• - Katja- Od vseh strani primorske zemlje so se zgrnile za= stopnice naših borbenih žeria in deklet v prvo Pokra;)in= sko konferenco, članice SPŽZ, ki so prihitele iz bliž= njih vasi, so skupaj z delegatkami napolnile do zadnjem ga kotička prostorno dvorano, ki je bila za to priliko okrašena z zelenjem, med katerim so se prepletali trako vi slovesi: e trobojnice. Na pročelju so visele sloveiska, jugoslovanska in ruska zastava, slika našega maršala in voditelja tovariša Tita in slika voditelja vseh zat?.ta= nih narodov tovariša Stalina. Po stenah so se brali na= pisi: Živel tovariš Tito, Naj živi tovrvriš fVfcnli.u, Mve la NOV J., Živela neTjremag.l jiva UdeČa Armada, Živela naša nova vJada, Živela AFŽ, Živela S?ZZ itd. OTVOKHTI/ 2BOROl'WJB Ob 10 liri se je pričelo zborovanje. Naši borci so razvili zastavo in po dvorani je zadonelo mogočno in a?.o vesno: "Naprej, zastava Slave..." Sad 20 let je ta pe= som snula v srcih, primorske žene, nad 20 let ni smela, glasno preko ustnic. Dne 2. februarja se je razlila po dvorani. iT j eni zvoki so božali in izvabljali solze sre= če in zmagoslavja. Tovarišica Nataša, članica Pokrajinskega odbora SF7.Z za Primorsko je otvorila prvo Pokrajinsko konferenco slo venskih, žena in deklet ria Primorskem in povdarila ta e= dinstveni trenutek, ker če nikdar do tedaj se niso zbra le slovenske primorske žene, da bi razpravljale o svoji in svojih . ^rok usodi in o usodi vsega naroda. Pozdr^fj-la je vse navzoče, v prvi vrsti tovarišico Angelo, predsednico Glavnega odbora SPŽZ za Slovenijo, in tovarišico Heleno, članico Glavnega odbora SPŽZ za Slovenijo, po dvorani je zadonel vzklik: "Živel Glavni odbori" Nato je pozdravila tovariša Vilfana, podpredsed nika Narodno-osvobodilnega odbora (Pokrajinskega odbora OP za Primorsko Slovenijo) in. člana Pok^.jinske._;a komi- tata 'JCPJ za Primorsko. Sledilo je viharno vzklikanje po krajinskemu jvfOO, f?~Rr-;iu in tovarišu Vilfanu. Pozdravila je tovariša D,amijana, sekretarja poverjeništva FK 2EM za • Primorsko. V dvorani so je dvignilo vzklikanje: "živela* primorska mladina! " Nato je tovarišica podala besedo tovarišici Angeli, ki je v imenu Glavnega odbora SPŽZ naj prisrčne;] e pozdtra vila vse zborovalke in jim želela obilo uspeha pri nji= hovem delu. Prinesla je borbene pozdrave žena z onstran bivše državne meje primorskim ženam, Kekla je: "Zene on kraj starih meja vemo, da ste bile ve tiste, ki ste o= hranile slovenski jezik. S svojo borbo ste preprečile vse naklepe it ali j anskih fašistov, d;-, bi iztrebili slo=± venstvo v tej na,-i prelepi deželi. Vem, da bo det e znale tudi v bodoče čuvati enotnost slovenskega naroda in e- notnost narodov Jugoslavije, kot je naroČil tovariš Ti= to (burni vzkliki: "Živel tov. Tito!'1). On j e postavi J temelj za novo Jugoslavijo. Vzkliki: "Živela nova Jugo-^ slavija!" Vaša božična akcija, s katero £te pripravile 20.000 paketov našim borcem zgovorno prioa o veliki lju 8 bežni, ii jo gojite do naše vojske. - ■ . Zahvaljujemo se v s on primorskim ženam, za vsopanoč, ki so jo nudile našim internirane em, ko so se vsi on eni o gli vračali iz Gonarsa in drugih taborišč, V imenu Centralnega odbora AFŽ vam prinašam pozdra— ve tovarišic iz Hrvatske, Bosne, Črne gore in' Macedoni je. Vzkliki: "Živele naše sestre z juga!" Tovariš Tito je dejal, da je ponosen na delo, ki ga vrše naše žene. Me žene moramo biti dosna roka naši vojski in naši na= rodni oblasti, fie matere, ki smo s težavo redile otroke bomo podpirale našo vojsko, ki je jamstvo za srečnejšo bodočnost naših otrok. Tovarišica Nataša se jo toplo zahvalila za njene i= skrone besede in podala besedo tov. Vilfanu. Tov. Vilfan je prinesel borbene pozdrave Pokrajins= kega narodno osvobodilnega odbora in Pokrajinskega komi teta EPS za Primorsko Slovenski Protifašistični Ženski Zvezi in čestitke k njenemu delu, z željo, da bi doseg= la v bodočo še večje uspehe. Rekel je, da če ne bi bilo sodelovanja že?fa in deklet, ne bi bili tam, kjer smo,ne bi bili na pragu svobode. Ve žene in 'dekleta ste se izkazale povsod. Polno je tistega drobnega dela, kinste ga ve izvršile. Spominjam se samo vaše božične akcije' in mislim, da pravilno tol*= macim misli naše vojske, ee vam izrečem v nj enem imenu še enkrat zahvalo. (Vzkliki: 'Živela naš hrabra vojs= ka! " "Živeli naši partizani!") Ve ste steber politicne= ga dela. Če pridem na zborovanje in vidim na njem ve6i= no žena in deklet, vem, da bo zborovanje dobro uspelo. Žene niso nikdar krenile potisborbe, ki jo je -začrtal Izvršni odbor.(Burni vzkliki: "Živel .Izvršni'odbor!M)Ma tere ve ste dale kar imate najdražjega. Dale ste svoje sinove v partizane. Marsikateri izmed njih je žrtvovaJ svoje življenje za svobodo naše domovine.. Gonili so vas po ječah, mučili so vas. Tudi marsikatera od vas nas je za vedno zapustila. Spominjam se tistih deklet, ki so prišle ukaželjne v politično šolo, pa se je našel nekdo, ki je pripeljal zločinske morilce (vzkliki: "Smrt izda= jtt.Icemi") " Eno moramo priseči: za tiste, ki podpirajo okupator i a i:o rjcgove fc^ac, ki so krivi smrti naSih najboLjših, za tiste a±6 drugega kakor smrt! 7cm, da ste se odločile, da boste vzdržale v tej tat bi do konca. .A vendar si celite, da bi bilo kmalu koneo, in se sprašujete kako je fronti. Tam na vzhodu zmagd .je Rdeča Armada pod vodstvom tovariša Stalina (viharno vzklikanje Rdeči Armadi in tovarišu Stalina) bliža se ]$ stoniji in Balkanu in s tem tudi nam. Dne februarji bo praznovala svojo 26.letnico. o lii je ne bilo,bi tq= d i mi'še dolgo čakali svobodo. Ivjej se iinamr' zakvalitij da so ji bližamo.. Kaj ne bo vrha," kjer bi ta da*i ne reli kresovi, naj ne bo kraja, kjer bi ne bili napisi■ hvaležnosti, kjer bi ne proslavljali tega dne na dosto4 j en na? in (vzkliki: "Tomo! ") Ve poznate podrobno sklepe AVUO.J-a, ki je dokončno potrdil, da L o ta judu sveta zemlja jVrj^aala samo in dino Jugoslaviji. C^ bi ,-e kdaj kak tujec sbljal-. preko! naših aueia bodo stali za mejo vsi Si. ov sne i in vsi 51ova'\ ni, tja do Yladivcstuxcy. aVlFOJ je postavil novo vlado, kateri naceluje tovariš Tito, ki že tretje leto vodi bo r!:o proti okupatorju. In prav mi G!1 ovenni smo predlagaj Ji, da se podeli tovarij-u Titu naslov marča!«-. (burno vi klikanje: "-'mvei maršal Tito!"). Begurska vlada je.^rga nizirala bratomorno vojno, ki pomaga okupatorju. V na?9 novo Jugoslavijo ti ljudje nimajo dostopa. I11 to vlado je organiziral Petor (vzkliki: "Dol^z njimi!"). J prihajam s predlogi i:i r>ac/eti za radaljno dolo.Tre^ ba j^, a a prevzamete nrjge j as t no odgovornost javnem- živ 'ljej.ju. a^ikc, m-.lo t o vari r. i c je v terenskih odborin. Mo=( rale bi biti v o spod ar srnin komisij o.h, redit eljskih sv$ tih i 11 v vsa j j a vri- upravi. Zavedati se morate, da ste enakopravno v borbi. <^e boste v njej sodelovale, bomo 3 lahkoto premagali težave, ki nas ločijo od končnega c;L=4 lja. Sedaj boste pretresale svoje delo in naredile na= Črt za bodočnost. VOj slovenske matere in Žene ste vvi^ živi j eiij a slovenskega naroda. Ko gradimo Slovenci svoj narodni dom, stopa v ospredje slovenska žer^a, ki posta= j a enakopravna svoj smu moškemu tovarišu. Odmira se ji pot svoboda. Štrli bemo fašizem, ki jo nas primorske Sloveiic« tlačil 25 let in s tem bomo štrli tudi tistsga, ki je izrabljal, iieno in jo najbolj zapostavi j al. Naj ži^ vi slovenska žena, najzvestejsa poborjp.ic.a i^ove Ju^osla- 10 vije« i>!aj ?,ivi nočna, trdna Jugoslavija! (Burno in dol= gotrajno vzklikauje in ploskanje.). Tople in borbene so lile besede tov. Vilfana.prišle so iz srca in segle naravnost v srce. Tovarišica Nataša se mu je zahvalila zanje in poda= la besedo tov. Damjanu, ki je najprej pozdravil v imenu mladine zborovanje žena in deklet. 7 svojem govoru je poveličeval primorsko mater, katera je;rešila -^otrokom slovenski jezik, katera je vzgojila mladino, da z 1 auk* to prenaša žrtve, ki jih terja danes naša narodno-osvo= bodilna borba. Propadla je vsa tista trhla fašistična stavba, ki je zastrupljala našo mladino in-propadlo bo vse, kar nima v narodu korenin, čim večje bo naše gode= lovanje v borli, tem v,ližje bo svoboda. Cato na delo za pomoč naši vojski! Eo je tovariš Damjan končal svoj'govor, se mu je to varišica Nataša zahvalila in podala besedo tovarišici Katji, katera je dala podrobno poročilo o dosedanjem de lu. Podala je razvoj ženskega gibanja v bivši Jugosla= vij i, in razvoj in organizacijo SPZZ v Sloveniji. £on= kretno za Primorsko pa j e navedla nj ene uspehe in izre= kJ a izrecno pohvalo tovarišicam iz Brkin, Krasa in piv= ke. Ka osnovi že doseženih uspehov je pozvala vse borbe ne Primorke na še večjo delavnost in pomoč naši narodni oblasti ter naši vojski; Njenemu poročilu so sledili viharni vzkliki naši partizanski vojski, Protifašistični ženski zvezi, Kati Pejnovio, predsednici AFŽ in prvemu kongresu SPŽZ za Primorsko. S tem je bil dopoldanski program končan. ~ Popoldne &e je zborovanje nadaljevalo. Politični re ferat je podala tovarišica Angela, predsednica Glavnega odbora za Slovenijo. REFFRJ1T 7VWR131CE BHGZLE "Toverišice primorske Slovenke! Prvič v zgodovini boste "lahko dayj.es izrazile svoje narodno prepričanje in obsodile vse, kar je krivo vašemu 251etnemu trpljenju. Danes smo vse Slovenke prvič v zgodovini slovenskega na roda enakopravne. Prvin partizaji.skji.i edinioam, ki so or- ganizirale prve partizane na Primorskem, se moramo za= hvaliti, da se je podrla meja, ki nas je l&ačila 25 let, in da lahko zborujemo. Z ene onstran starih me;ja smo vedno razumele vašo bol, vaše trpljenje, v katero vas je pahnil fašizem, ki varneje jemal sinove za svoje osvajalne fcoje v Abosiniji in Španiji in končno za rusko fronto. Ve ste pričakova= le rešitve 9d stare Jugoslavije.- lie pa smo vedele, da vas ona ne^mor? rešiti, ker njena vojska ni bila ljud= ska, temveč vojska p e t ok o 1 onsk i h generalov kakor jePup nik. Njeni ^voditelji so hujskali narode drugega proti drugemu in ko j 3 prišla vojna vihra, so njene narode pro dali."' Očrtala nam je vso gnilobo razmer, ki je bila v Ju= goslaviji.in borbo Kom1 mistične Partije proti fašizmu, ki si je vtiral pot v Jugoslavijo. Prišlo j a do napada hitlerjevske Nemčije na Jugoslavijo. Radi izdaje genera lov in politikov je Jugoslavija v nekaj dneh propadla. Okupacija, ki je sledila, nam je prinesla trpljenje,pri nesla nam je na tudi narodno osvobodilno borbo.V tistih težkih dneh je Komunistična Par .t \ j a Slovenije dala pobu do za ustanovitev Osvobodilne fro;>te.. V narodno osvobo= dilnem boju sodeluje v polni meri tudi žena. Ženo se "to ri kot borka, bolničarka in politična delavka ob rami svojega moškega tovariša in postaja z njim enakopravna. ' Leta 1941. sta bili pred nami dve poti: pot časti in pot hlapčevstva, up bi sprejeli drugo, bi naši sino= vi krvav el i na r usk em 'bojišču za tuje int er e s e. SI oven= ske žene so to razumele do dna.. Z vsemi močmi so podpr= le partizanstvo, v katerem je/naša rešitev. Tovarišica Angela je orisala nastanek naših partizanskih edinic,ki so zrasle v mogočno Karo dno-osvobodilno vojsko. pokaz^= la g;e £3 klaverno ponašanje Hitlerjevih pomočnikov: ce- le in plave garde, ki so krivi, da je na tisoče naši]; domov po žganih, da je na tisoče naših ljudi trpelo in še trpi v "taborišč in. Jamstvo,' da ts se trpljenje in vs^1 prelita kri ne bo zastonj, s d sklepi AVNOJ-a, lani na= vembra meseca. Tov. Angela nam je podala k±!±ko a jasno sliko o pomenu naše nove jugoslovanske vlade pod vod= stvom tovariša Tita, ki bo znala očuvatl vse pridobitve triletne narodno osvobodilne borbe narodov Jugoslaviji. Tov. Angela je končala svoj referat z izrazi obČudo 12 vanja za slavce zmage Rdeče Armade In za požrtvovalno delo naših ruskih sestra. "Slovenske z en e bomo sledile vzgledu ruskih z«]^. DelnJ e bon o za našo vojsko, živele bomo J.u za n*-'e obvoboj enj e. " - K j en govor so neprestano prekinjali vzkliki in plo= skrije tovarišic. Vzklikale so na?i vojski, AViiOJ-u, to= varišu Titu, Komunistie.ii Pnrtiji Slovenije, Centralne= mu komitotu f»?S in njego/emu sekretarju r.ov. Luki; z ne popisnim 21 a\ duš en j em wo pa prekinjale govornico, ko je govorila o torbah in zmagah Rde"e Armaae z vzkliku r,ova risu Stalinu, 3o\jetski liusiji, Kdeei Armadi in ruskim sestram. Po govoru j sleuilo vi.xar^o ploskali j e, vedno novi in novi vzkliki r>o; se trgali iz prs z> orovalk. ku«= lc se je, da jim ne to jizoi^ca. Ko se je dvorana poJa^i po—irilči, jc to/. Nataša o= tvorila debato. K debati se jc oglasilo 2G Loverišic. p. bi±^ to navadna debata, kot jt- običajno pri tt'ki:_ zborovanji} Lile so navdaš ene i., pretresljiv^ izpovedi lovari^ic j trpljenju in o torbi vsega Hč.rOuL. Govorilo j j njihovo sroe, do kraja predano txZi narodno osvobodilni borbi. Tc izpovedi so priklicalo vse^ nc.vzooii^ solze v or'.i. (Prizore iz djtate bomo objavili v prihodnji številki. 0 pomba uredništva. ) Na koncu debate jo v s v. dvorana enoglri^no obsodila podle domobranski izl.-jalce, Hitlerjeve biri'o in val= pte, ki pcmr-.g-.jo Litlerj anskim barbarom unič v veti sle« venski narod. Obsodilo sc izdajalsko begunsko vDado v Kairu, ki je iz tujino organiziraj?3 bratomorno klanj e in se vdinjale Hitlerju. Obsodil: sc izdajalskega kralja, ki j o središč e okel: katerega ce zbira rsa protiljudska klika, ki upa, da se bc s pomočjo ilo jarJioJ 5 zopet vrni- la v Jugoslavijo in ponovno sedi*- jugoslovanskim naro= dom na vrat. Zahtevalo so, da naj Vpadni zavezniki ob- sodi j o begunsko vlado in prekinejo z njo vse stiko. Ob- sodile so pri tudi vce tistj, stoje v danošnjen narod no osvobodijnem boju ob strpni in n^.jo, ča j::. bodo drugi rešili/ Tovarišic e so p rudar j ale, da si bone le z borbo ^ priborili svoj« L" o v bodoč-en svetu, n e pa z br .z pJodnm govori e en j em, kot delt j o ti takoz-vani "oredirei" . Enoglasno je zagrne! o po dvor^;.:- "Vri v pa r t i z a: t e! jB o r- ba je naša ®dina pot!" j)nlegatiro s o soglasno sklenile, da bodo Žene prevzel e v zaledju na svoja ramena vse de= 13 lo, upravno in politično. Vsi moški morajo v partizane, da bo čimprej zavihrala v naši svobodni domovini sloven ska zastava s•peterokrako rdečo zvezdo- 'REFTRPT TVVm/ŠICE HELENE Referatu tov. Angele je sledil organizacijski refe= rat tov. Helene, članice Glavnega odbora SPZZ.Vngem nam je podrobno oortala kako-je nastala na pobudo Osvobodil ne fronte SPZZ, v kateri r.e lahko tudi slovenska z ena in mati borka za svobodo slovenskega naroda, ne da bi zgra bila za puško in se. ločila od svojega doma in otrok. Ua kratko je orisala organiziranje SPŽZ na Primorskem in organizacijo SPŽZ ter AFŽ, v kateri so povezane tovari= šice-iz vse Jugoslavije. Izčrpno je govorila o vseh na* logah, ki jih izvršuje in ki jih ima SPŽZ. Osnova vsega dela, ki smo ga vršile in ki se stoji pred nami pa je zgraditev ^novega človeka, poštenega, resnicol jubnega in svobodnega, ki ga mora oblikovati kot vzgojiteljica slo venska žena. Končala je svoj referat z vzklikom:"Haj ži vi slovenska žena, ustvariteljica novega človeka, ustva= riteijica tovarištva svobodnih, veselih inddavnih ljudi." Tudi po tem "referatu se je razvila živahna debata« Po zaključeni debati je tov. Orana prečitala poz= dravne brzojavke AVNOJ-u in Nacionalnemu komitetu osvo= boditve Jugoslavije, tov. Titu, Izvršnemu odboru 0P,Ce2j tralnemu odboru AFŽ ter pozdrave Pokrajinskemu odboru Q~F za Primorsko Slovenijo, Pokrajinskemu komitetu EPS za Primorsko Slovenijo in Glavnemu odboru ZI-21. Vsi pozdra= vi so bili z navdušenjem sprejeti. Sledila je volitev. Izvoljen je bil ves dosedanji i nicativni odbor. Vanj je "bila sprejeta en$ nova Članica. Za častno članico Pokrajinskega odbora SPZZ pa je bila izvolj ena na' spio šno želj o mat i Junakinj a. Zborovanje se je zaključilo z vzklikanjem tovarišu Titu in s pesmijo "Naprej, zastava Slave".v Zvečer je bil prirejen lep kulturni večer. (0 tem bomo poročale v prihodnj i številki.Opomba uredništva.) Hara. ŽIVELA SLOVENSKA PROTIFAŠISTIČNA ŽENSKA ZVEZA! 14 AVNOJ-U III NACI ONALIIELiU KOMI TE TU OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE Primorske žene zbrane na svoji prvi širši Pokrajin ski konferenci pošiljamo borbene in plamteče pozdrave AVNOJ-u in naši prvi pravi ljudski vladi i&cLonalnemu ko mitetu osvoboditve Jugoslavije. Zavedajoč se velikega dne drugega zasedanja AVTTOJ-a in njegovih odlokov, med njimi odlok o priključitvi Primorske k novi Jugoslaviji Primorske žene so na svoji prvi konferenci obsodile begunsko londonsko vlado s kraljem Petrom na čelu radi njenega izdajalskega delovanja, ker pomaga Nemcem pobi= jati naše -partizane in požigati naše domove. Primorske žene zahtevamo od zapadnih zaveznikov, da takoj prekinejo vse stike z izdajalsko begunsko london= sko vlado in priznajo Racionalni komitet osvoboditve Ju goslavije kot edino zakonito pravo ljudsko vlado. PRVEMU HAEŽALU JUGOSLAVIJE TOVARIŠU TITU Zastopnice vseh borbenih žena primorske, Slovenske Benečije in Istre pošiljajo s svoje prve Pokrajinskekon ference svoje borbene plamteče pozdrave Vam genijalnemu vojskovodji in Vrhovnemu komandantu Narodno-osvobodi!••.e vojske Jugoslavije, ki nas je s svojo krvjo rešila 25 letnega suženjstva. Zavedamo se, da je naša s slavo o= venčana vojska pod vašim vodstvom jamstvo za našo svobo do in srečnejšo bodočnost v novi demokratični svobodni JugosJ.avi j i. IZVESKEMIJ ODBORU OSVOBODILNE FRONTE SLOV^SKEGA KARODA. S svoje prve pokrajinske konference vam pošiljamo kot zakonitemu zastopniku slovenskega naroda protifaši= stke s Primorskega svoje borbene pozdrave in vam izreka mo svojo globoko hva'J ežnost in priznanje za modro vod= stvo slovenskega narodno-osvobodilnega gibanja iz kate= • . raga je zrasla jVnrodno-osvobodiJ na vojska Slovenije, ki je osvobodila ti:u1 jihov-a lju- bezen ao ..deč o Ar; ••■.."le jo "oi zmerna, njiihova pomoj k de/ i armadi jo nad vse j .".dat-.,a. + i •• V s-, ari Jugoslaviji mnogo nismo rodilo za h. ia:.rec. 17 Nismo vedele, kaj nam grozi od fašizma, dokler nam ni Komunistična partija pokazala vso nevarnost, ki grozi ženi in materi in vsemu narodu od tega zla. £p nam je •dprla oči: "Ke delajte si utvar. Laz je, vam fašizem nudi mir in dom in družinsko srečo." In res, kar j e UP v svoji previdnosti prerokovala, se je zgodilo. Razgalil je fašizem v svoji okrutni, ostudni goloti, matere in žene smo doživele najhujše, kar nas more doleteti: požigaj o nam domove, morijo nam otroke, ubijajo može,posiljuj ejo hčere, streljaj o sinove . Letošnji 5. marec je že tretji, da ga praznujemo v znamenju borbe proti fašističnemu okuoatorju,za osvobo= ditev na:'ee~a naroda in vseh narodov Jugoslavije. Kajti mednarodni ženski da,- praznujemo vedno v smislu mobili= zacije vseh ženskih sil za dosego tistih ciljev, za ku= tere se žar. e takrat borijo. Pred 30 leti so se borile za enakopravnost. V lotih svetovne vojne so se borile proti krivični vojni, po končanj, vojni spet za ženske pravico, sedaj se borimo za zmago narodno-osvobodilnega gibanja, za mir, toda ne za mir za vsako ceno, temveč ž a amagoviti mir, ki ga ne bomo dosegli drugače,kot z na^= ostrejšo "borboo In zato bomo letošnji mednarodni ženski dan prazno« i vale v z .amenju velike ljubezni do naše vojske.Dale bo=; | mo naši vojski več, kot smo dale dosedaj, da bo še "bolj zmagovito biLa po sovražniku in ga končno izgnala z na= še svete zemlje. Praznovale liomo 8. marec skupno z žena mi vse Jugoslavij e,ker smo vse ena sama enotna protifa= šiatič:..-.. zveza žena. J/aŠa vojska se pod modrim vodstvom maršala Tita "bori za svobodo vseh narodov Jugoslavije in me bomo pomagale, da. se njihova enotnost še bolj po- globi. (iz okrožnice Glavnega odbori j3a prvi pokrajinski konfer^.-.ci SPZZ sem se srečala z matarj o, ki ji pravijo radi njenega junaškega ponaŠa= s nja prod nemškimi okupatorji Junakinja. Sedela je v prvi vrsti, še orjazila je nisem, dokler ni vstala s svojega, sedeža. Lila je visoka, krepka in lepa žena, oblečena v preprosto črno obleko.Glavo so ji pokrivali le Črni lasje, med katerimi še nisi-opaail-si vin pramenov. Vsa njena pojava je bila v skladu" z njo samo. Vse oči so se obrnile k njej in jo napeto gleda= le. Pojasi, kakor da bi zbirala svoje misli, je sprego- vorila. IIj ena beseda je bila jasna in krepka, osvojila je takoj vse poslušalce, pritegnila vsa srca. Prej gla= sna dvorana je- hipoma onemela in prisluhnila besedam ma t ere Junakinj e. Takole je govorila junaška mati: "Tudi jaz sem mati treh partizanov, i/va sta mi že padla in ni mi žal, da sem vzgojila toke sinove. Naj ne Do matere, ki bi ji bilo žal, če bi njen sin ali brat padel v boju za svobodo, naj ne bo matere, ki bi dala svoje sinove belogardistom. Pašistom ste dajale svoje si nove. Kadar je fašizem klical, ni nihče rekel;Mi ne gre iao! Sedaj ko klice naš narod se nekatere matere izgovar jate na bolne sinove in ne mislite na sramoto,ki vas bo oblila tisti čas, ko bomo zadihali svobodo. Izgovarjate se, da vam bodo požgali niso, ee bo šel sin v partiz.-ii* ne. Kaj zato, če jo pozgo, saj bomo po vojski zgradili novo, lepšo in večjo. Sedaj se i^ripravljamo na nek^j ve likega in z a to veliko moramo žrtvovati vse." Njeni stavki so prosunili navzoče. V globoki ganje= nosti je zapela dvorana: "Kot žrtve ste padli". Tudi ma ti junakinja je pela in bila je visoko vzravnana. IT j ena pest je bila krčevito stisnjena in je klicala po mašČe= vanju. IT j en glas je bil mehak in čist. V očeh sta jible= šteli dve svetli solzi. Vedela sem, da je v tistih tre= nutkih videla v duhu svoja dva fanta, krasna mladeniča, katera je žrtvovala za našo sveto borbo. V odmoru sem stopila k njej. Pada bi so bila še kaj pogovorila z njo, izvedela še kaj iz njenega življenja. "Tako vesela sem, da sem te spoznala, tovariŠica. Tvojega sina sem spoznala že pred" mesec i, krasen fenfc je. " "Ali ti mojega sina poznaš?" mi je rekla in postala takoj bolj zaupna do mene. Pogovorili sva s d tako, kakor bi bili znanki že dol . go vrsto let. Grozne dneve jo prestala mati Jua;ukinja v zadnjih mesecih ta naše borbe. ITikdar se ji ne bodo iz= brisali iz spomina, ker se zbrisati ne dajo. £e zamamiš jih komu j . Po razsula Italijo se je odločil tretji sin, da gre 19 v partizane. Velik, stasit mladenič je "bil, življenja in upanja poln. prisrčno sta se poslovila tisti večer in nista niti od daleč slutila, da se poslavljata posled- njič. Ni slutila, da bo za vedno izgubila svojega otro= ka, ko je odhajal čez domaČi pra.g in stopil na trdo ce= sto. Izdajaleeva stopinja mu je sledila nrav do podrti- je, kjer je prenočil. Proti jutru so prišli Nemci in so ga ubili. Zdrav je zapuščal prejšnji dan domačo vas, mrtev se je drugi d-mi vračal vanjo. Nemci so ga prioe= ljali na lojterskem vozu vsega razmesarjenega in krvave ga. Sklicali so skupaj vso vas, hoteli so vedeti, čigav je. Zatajiti je morala svojega otroka, čeprav se ji je srce trgalo od bolečine. Niti ena solza ni smela preko njenega lioa. Nemški psi^pa so lajali vanjo, da je psi- ca in ne mati, ker ne joče za svojim otrokom. Ona pa je morala tajiti, tajiti do skrajnosti. Šele ko so ji poka zali njegovo legitimacijo s sliko, ni mogla tajiti več. Namesto, da bi spremljala svojega mrtvega otroka n^ nje govi poslednji poti, je morala v zapor. Dva sinova je Žrtvovala za svobodo nase Primorske, za vsakega posebej je trnela, a trpljenje je ni strlo, le ojeklenelo jo je. Glelala sem jo pozneje,kako je s^jisn ljala z največjo pozornostjo potek konferenco in zdelo se mi je, da živita n j ena dva mrtva sinova v njenem de= lu. OKROŽJA TEKMUJEJO Kraško okrožje je nabralo v meseci: januarju preko 50.000 lir prostovoljnih prispevkov, 5c kg masti in 23 1 olja. V Trstu je postavljen okrožni odbor in tovarišice so se z vso požrtvovalnostjo vrgle na organizacijsko de lo. Okrožje Brkini. Tu so prirej al e' masovne mitinge po vaseh v zvezi s kampanjo za AVNOJ. Tovarišice iz Tolminskega okrožja so organizirale delovne čete, ki pridno delujejo.' Pivško okrožje se je v zadnjem mesecu zelo dvignilo in ga danes štejemo v vr^to najboljših okrožji. 20 Ajdovsko okrožjo je nabralo v mesecu januarju 51890 lir prostovoljnih prispevkov in posojila. Ysi do danes doseženi uspehi nam morajo biti le v vzpodbudo in nam dajati še več volje in stopnjevati na= šo delavnost in "borbenost. Razpisujemo plemenito tekmo okrožji, rajonov in va= si v nabiralnem mesecu od 8. II. - 8. III. 4-4« V tem me secu bomo pridru zbiralts vse potrebno za nage ranjene Nburce. Točnejša navodila so dobili okrožni odbori SPŽZ. Prihodnjič bomo objavile imena okrožji, rajonov in vasi ter imena tovarišic, ki se "bodo izkazale najboljše pri tem delu. Pridno na delo, naše geslo v tem času iaora bibl: "Yse za naše ranjene "borce!" Pokrajinski odbor SPŽZ za Primorsko. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Pokra^±Lisi-i-j0ditor SPZZ za Primorsko. ! TEHNIKA "KRN" m • . i