SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC ČETRTEK 1994 27. JAN.
Letnik XLIX Štev. 4 (2739)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
P. b. b.
„Turist“ Žirinovskij v Sloveniji
Vodja ruske Liberalno-demokratske stranke, nacionalist Vladimir Volfovič Žirinovskij, ki se ga je že prijel priimek „Adolfovič“ (po Hitlerju), naj bi danes, 27. januarja 1994, pripotoval na dopust v Slovenijo. Menda se bo od svojega političnega dela odpočival v Portorožu in na Bledu, kjer naj bi se srečal z nacionalisti in političnimi prenapeteži, kamor sodi sam, iz cele Evrope. Vizum je Žirinovskemu izstavilo slovensko veleposlaništvo v Moskvi. Pričakovati je, da si je s tem Slovenija naprtila slab mednarodni vtis in odmev, kajti druge države ruskemu nacionalistu ne dovolijo vstopa.
Obisk Heinza Fischerja
V torek je predsednik avstrijskega parlamenta, dr. Heinz Fischer med svojim obiskom na Koroškem obiskal tudi Mladinski dom, otroški vrtec, varstvo in Slovensko študijsko knjižnico in se pogovarjali z zastopniki omenjenih enot in Slovenskega šolskega društva o nalogah, delu in tudi o problemih. Fischerja sta spremljali deželnozborska poslanka Melitta Trunk in Ana Blatnik.
Normalizacija odnosov_____
med Slovenijo in Hrvaško?
Odnosi med Slovenijo in Hrvaško, ki so predvsem zadnje tedne zaradi konfliktnih točk kot so meja med državama, nuklearka Krško, nepodpisani trgovinski in meddržavni sporazumi, docela zašli v slepo ulico, so se v torek med pogovori vladnih predstavnikov otajali in premaknili z mrtve točke.
V torek, 25. januarja 1994 je slovenski premier Janez Drnovšek sprejel v Ljubljani hrvaško vladno delegacijo, ki jo je vodil premier Nikica Valentič. Pogovora sta se udeleži-
la tudi oba zunanja ministra Lojze Peterle (SLO) in Mate Granič(HR). Srž dveurnega in zelo intenzivnega pogovora je bil napredek pri gospodarskem sodelovanju in sklep, da bosta državi v doglednem času sklenili sporazum o svobodni trgovinski coni. Nadalje bo Drnovšek 7. februarja obiskal Zagreb, kjer naj bi dodatno podpisali sporazume o zaposlovanju, ribištvu, kulturnem sodelovanju in nekaj pravosodnih sporazumov. V nekaterih najbolj spornih točkah sta državi svoja stališča zbližali.
Glede nuklearke Krško je bil dosežen dogovor o plačilu hrvaškega dolga. Tretjino dolga bo Hrvaška poravnala v naslednjih dneh, ostalo pa postopno do 1. avgusta 1994. Do tedaj naj bi tudi rešili status krške nuklearke.
V zadevi Ljubljanske banke v Zagrebu, ki po mnenju Hrvatov dolguje hrvaškim vlagateljem astronomske vsote (te kot posledice stare jugoslovanske monetarne politike ležijo v Beogradu), je Slovenija ponudila možnosti dodatnih kompenzacij.
V kočljivi in zelo emocionalni zadevi slovenske lastnine na Hrvaškem Zagreb sicer ne zanika nedotakljivosti lastnine, vendar izhaja iz različnih ravni lastništva (zasebna -nedotakljiva, nekdanja družbena in počitniški domovi).
Na okopih pa sta obe strani ostali v zadevi meje odnosno Piranskega zaliva. Slovenija od te meje ne bo odstopila in hrvaški kondominij zanjo ni sprejemljiv in tudi ne pride v poštev. Dne 15. feb. se bo sestala mešana komisija za ugotavljanje in določanje meje.
Spletke na dunajskem dvoru
Avstrija je res dežela operete, boljše rečeno maža-škega špektakla. V stari monarhiji so se ljudje naslajali ob aferah cesarja Franca Jožefa z ljubico Schrattovo, afera Mayerling, kjer naj bi prestolonaslednik Rudolf ubil svojo ljubico Maričko Večero, pa je še danes ena najbolj srce in dušo parajočih in neraziščenih zadevščin novejše avstrijske zgodovine. No, sedaj ima tudi demokratična Avstrija svojo politično opereto (sex brez crime). Zvezni predsednik Thomas Klestil in njegova žena Edith, ki mu je doslej zvesto stala ob strani in z njim prestala devetnajst službeno motiviranih selitev (slovenski pregovor pravi, da enkrat pogori, kdor se dvakrat seli) sta se razšla. Vzrok in povod tej družinski drami na najvi-šji ravni je, kaj pa že more drugega biti v tej deželi na severni strani karavank, ljubezen. In sicer v obliki in personi mlade diplomatke Löfflerjeve, ki je takorekoč „feldvebel“ za urejanje in preurejanje predsedniške kanclije. Po pisanju dunajskega bulvarja pravi „vamp“ (beri väeämp), v bistvu pa žrtev dunajskega spletkarstva, ki je našlo svojo kost za glodanje.
(f.w.)
Preberite:
-	str. 2: Pogoji za
spremembo
političnega
vzdušja
-	str. 2: Pogovor med
narodnostnimi
organizacijami
-	str. 3: Koroški Slovenci
ali dvojezični Korošci?
-	str. 4: Združevanje
sredinskih strank v Sloveniji
-str. 5: Jezik je duša
-str. 8: Velika nagrada Avstrije v športnem sankarstvu
Posvet ZSO na konzulatu Republike Slovenije
V torek je generalni konzul R Slovenije inž. Jože Jeraj povabil na pogovor predstavnike ZSO, SPZ, Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih žena.
Po obširnem uvodu, ki je vseboval tudi informacije o meddržavnih stikih med Avstrijo in Slovenijo in o meddržavni komisiji, se je pogovor vrtel o načelnih pogledih na manjšinsko politiko na Koroškem.
Gospod Jeraj je opozoril na dejstvo, da manjšina brez matičnega zaledja težko uveljavlja svoje interese. Pogovor je tekel tudi o možnih modelih skupnega zastopstva ter o možnostih zastopstva narodne skupnosti v	državno-pravnih
strukturah.
Zelena volilna kampanja
V torek, 25. januarja popoldne na celovškem starem trgu: koroški zeleni so pod geslom „Simbioza med ekologijo in gospodarstvom“ in „Volilni boj od baze navzgor“ začeli svojo volilno kampanjo za deželnozborske volitve 13. marca letos. Dve ženski sta dali svoj pečat tej prireditvi: prva kandidatka avstrijskih zelenih Madelaine Petrovič in prva kandidatka koroških zelenih, Karin Prucha. Prva je vladi očitala, da slabi socialno mrežo in demontira ekološko politiko, Karin Prucha pa je prepričana, da so iniciative občanov vladi deveta briga, zato bojo zeleni zahtevali več pravic za občane, v primeru članstva v Evropski uniji pa je treba ohraniti avstrijske standarde na področju sociale in ekologije.
Zveza koroških partizanov vabi na
tradicionalno spominsko svečanost ob grobu narodnega heroja
Matije Verdnika-Tomaža in nje govih soborcev,
v nedeljo, 6. februarja 1994, ob 11. uri na pokopališču v Svečah.
Letošnja svečanost bo v znamenju 50-letnice smrti narodnega heroja Tomaža in seje bodo poleg domačinov udeležili tudi gostje iz Slovenije.
V kulturnem sporedu bosta med drugim sodelovala pevski zbor iz Bilčovsa in godba na pihala z Jesenic. Udeležencem prireditve bo spregovoril predsednik ZSO dr. Marjan Sturm.
Vabimo Vas, da se spominske svečanosti udeležite s svojimi sorodniki in prijatelji.
Na svidenje v Svečah!
Zveza koroških partizanov, Janez Wutte-Luc, predsednik
Udeležba ustavnega občnega zbora društva Vincenca Rizzija je najboljši dokaz, da je potreba po povezovanju med slovensko in nemškogo-vorečimi ljudmi na Koroškem zelo velika. V preteklosti je bilo že nekaj poskusov, kako bi se ljudje obeh narodnostnih skupnosti povezovali in se skupno zavzemali za spremembo političnega vzdušja na Koroškem.
Šibkost preteklih povezovanj je po mojem bila v tem, da so različni komiteji bili usmerjeni samo na neko konkretno politično akcijo, ki naj bi preprečila poslabšanje situacije koroških Slo-
KOMENTAR
4 V
ML
Vladimir Wakounig
Pogoji za spremebo političnega vzdušja: Povezovanje med slovensko in nemškogovorečimi
vencev. Če pa so se politične gonje proti manjšini vsaj navidezno končale z noveliza-cijo oz. s sprejemom kakega zakona (npr. Zakon o narodnostnih skupinah 1976, novelizacija manjšinskega šolskega zakona 1988), so se na tiho razpustili tudi komiteji.
Ravno uzakonjenost takih političnih ciljev, ki so izpodkopavali položaj slovenskega jezika in kulture, je za mnoge zavzete aktiviste v komitejih bila kakor udarec v obraz. Mnogi so po dolgoletnem napornem angažmaju zgubili vsako upanje, da je mogoče kaj premakniti in zboljšati, in so se zaradi tega umaknili v svojo privatno sfero.
Šibkost preteklih povezovanj je bila tudi v tem, da so ta povezovanja nastajala šele tedaj, ko je v manjšinski politiki bila spet napovedana kaka zaostritev. V naglici se je našlo nekaj zavzetih, ki so v napornem drobnem delu ustvarili forum, ki je služil politično strateškim diskusijam, kako bi zavrnili politiko, ki je manjšini sovražna. Tako so slovensko in nemškogovoreči skušali s svojimi skupnimi akcijami posegati v politično napeto situacijo, ki pa je bila zelo komplicirana in za marsikoga nepregledna.
Po navadi je bilo potrebno hitro ravnati in tako preprečiti grozeče politične ukrepe. Za razmišljanje o daljnoroč-nem povezovanju med slovensko in nemškogovorečimi skoraj ni preostalo časa in najbrž tudi ni bilo razpoloženja. Čeprav so nekate-
ri izdelali zelo temeljite in načelne predstave o sodelovanju in sožitju med večinskim in manjšinskim narodom, političen pragmatizem ni trpel načelnih diskusij o tesnejšem sodelovanju.
V zelo napetem političnem vzdušju, v katerem sta se vedno bolj uveljavjali politika pragmatizma in politika hitrih ukrepov, je zaradi hudega političnega pritiska delovanje v teh komitejih bilo predvsem defenzivno. Bistveni cilj je bil skoraj vedno ta, da se takoj onemogoči politika, ki škoduje manjšini. Veliko teže pa je bilo dopovedati in prikazati, da gre ravno ob primeru manjšinske politike za bistvena vprašanja demokracije in demokratičnosti avstrijske družbe. Zaradi tega so ta-kozvana manjšinska vprašanja vprašanja vseh, torej večine in manjšine.
Sodelovanje v skupnih komitejih ni bilo brez konfliktov. Izkazalo se je, da sta toleranca in zaupanje, ki naj bi imela v političnem delu največje prednosti, bila zelo krhka in medla in da nista bila samoumevna. Sodelovanje še nikakor ni pomenilo, da smo bili v vseh vprašanjih vedno istega mnenja.
Nezaupanje - sad politike ločevanja
Če se ozrem nazaj, ravno ta krhkost tolerance med slovensko in nemškogovorečimi ni začudljiva. Koroška oficijalna politika, ki je desetletja uspešno ločevala med slovenskim in nemško-govorečim prebivalstvom, ki
je delala razlike med pomembnostjo nemškega jezika in nepomembnostjo slovenskega jezika, je seveda zarezala globoke brazde med ljudi obeh narodov. Ta politika etničnega ločevanja je preprečila, da bi se ljudje navadili enakopravnega sodelovanja in povezovanja preko narodnostnih meja.
Koroško prebivalstvo se je (v preteklosti) moralo navaditi etnične drže, ki je več ali manj tudi urejevala odnose in pogovore. Politično opredeljevanje ob dozdevno nepremakljivih narodnostnih mejah je bilo koroška normaliteta. Kdor je podvomil o neomajnosti narodnostnih meja, kdor jih je imel za vsiljene, namišljene in nespametne, je bil tako za nemškogovoreče kot za slo-venskogovoreče sumljiv. Kdor se te politično vsiljene koroške normalitete, ki sloni na nacionalno ločenih gledanjih in ravnanjih, ni držal, je bil tako za eno kot drugo stran, torej tako za večino kot za manjšino, odpadnik. Iz narodnostnih vidikov se menda na takega človeka ne da graditi.
Ce kritično pogledamo razvoj zadnjih let, če trezno presodimo „bilanco“ narodnostne politike na Koroškem, potem bomo morali priznati, da je ta politika etničnega ločevanja bila vseskozi v škodo slovenski narodni skupnosti. Njen političen in kulturen prostor se je vedno bolj ožil. Več ljudi, ki bi bili samozavestni, radovedni in odprti za novo, tuje in drugačno, ta politika ni privzgojila. Nasprotno - tako med manjšino in večino jih je mnogo, ki jih je ta politika naredila zakrknjene, mrke, potrte, zagrenjene, nekomunikativne in zaverovane v svojo ožino.
Ravno v času, ko zaenkrat še ni oz. ni več tistih agresivnih zahtev po ločevanju, je potrebno, da se lotimo povezovanja preko narodnostnih in jezikovnih meja. V trenutku imamo možnost, da nam ni treba na hitro reagirati, ampak da lahko brez političnega pritiska načelno razmišljamo, kako naj bi bilo enakopravno sodelovanje in povezovanje med slovensko in nemškogovorečimi. Temu naj služi ustanovitev Rizzi-jevega društva. Morda nam daljnoročno uspe, odpraviti politično ožino, da ho več prostora za pestrost in več zraka za vsakogar.
EL proti zapostavljanju vzhodnih sosed
Ker predvideno zvišanje brezcarinske mere naj ne bi veljalo tudi za vzhodne sosedne države, je predsednik EL Andrej Wakounig te načrte ostro kritiziral. Medtem ko bi naj za zapadne sosede veljala brezcarinska mera v višini 2.500 šilingov, bi naj za vzhodne nove demokracije pa ta mera znašala samo 1000 šilingov. Predsednik EL je ta predlog
oz. načrt označil kot nepotreben korak v smeri „Evropske trdnjave“, neenako obravnavanje avstrijskih sosed je nerazumljivo in se Avstrija obnaša bolj papeško kot papež, kajti Evropska unija načrtuje za vse tretje dežele uvesti iste brezcarinske mere. Ker bojo ti avstrijski ukrepi veljali tudi za Slovenijo, bo prav južnoko-roško prebivalstvo pokazalo
bore malo razumevanja za takšno diferenciacijo. Wakounig je Avstrijo pozval, naj se zavzema za prepustno mejo s Slovenijo in daljnoročno za brezcarinsko cono v alpe-ja-dranskem prostoru. Wakounig je poudaril potrebo po brezcarinski coni med južno Koroško in Slovenijo po vzoru accordi-na, ki velja med Južno Tirolsko in Tirolsko.
Kako naprej v zadevi povpraševanja
Kako naprej, tako se sprašuje iniciativa skupaj z Narodnim svetom glede povpraševanja, ki ga je izvedlo v novembru lani. Prejšnji teden v sredo je bil pogovor med obema osrednjima političnima organizacijama, Delovno skupnostjo in vrsto drugih kulturnih in gospodarskih organizacij.
Na pogovoru se je pokazalo predvsem, da želja še dolgo ne pomeni uresničitve. Izvedeli nismo nič novega: dr. Grilc je kot prvi govornik povedal, da obstajata dve skrajni varianti: ali javnopravno zastopstvo z volitvami, povezanimi z dežel-nozborskimi, ali pa organiziranje na osebni podlagi „iz baze navzgor“, torej na podlagi zakona o društvih.
Dr. Sturm je z začudenjem ugotovil, da še vedno ni na mizi jasnega koncepta, po katerem bi bilo mogoče dalje razmišljati. Za omenjeno prvo varianto je potreben jasno izdelan koncept in seveda mnenje zakonodajalca oz. avstrijske države, pri drugi varianti pa bi se ne spremenilo ničesar.
Tomaž Ogris, predsednik DS, je opozoril, da vsa razmišljanja še vedno temeljijo na osnovi Pernthalerjevega modela, ki se je izkazal za popol-
noma neuporabnega. Pomisleki delovne skupnosti se niso upoštevali niti v najmanjši meri, zato se DS ne more priključiti - potrebna bi bila nova ekspertiza, ki bi upoštevala ugovore in pomisleke.
Andrej Wakounig (EL) je bil mnenja, da se ustavo da spremeniti ter da bi bilo treba „pritisniti“ na zvezno vlado, da bi tu prišlo do premikov.
Pogovor se je končal tako, da so vsi domenili, najprej stopiti do Urada zveznega kanclerja - tam menda razmišljajo o variantah, kako bi postal volk sit in ostala koza cela.
Zanimive pa so bile tudi nekatere druge argumentacije udeležencev pogovora: Hanzej Miki je povedal, da vse preveč ljudi govori v imenu Slovencev, čeprav je res, da so bili „v določeni meri“ demokratično izvoljeni. (Razen iniciative za povpraševanje, op. pis.) Ljudje da si želijo enega (?), ki bi imel besedo. Štefan Domej pa je menja, da so ljudje paralizirani zaradi dvotirnosti in da je članstvo v strankah krivo asimilacije.
P.S. Enotirnost je očitno geslo novega demokratičnega mišljenja.
Za narodov blagor
Piše Joži Wutte (Iz „Punta“)
Naši narodni prvaki v Celovcu so torej izvedli svoje temeljno glasovanje. Malo je bilo treba pogoljufati, malo zmanipulirati (kako drugače bi je lahko reklo temu, če je število glasovnic na društvo odvisno od politične miselnosti njegovih odbornic in odbornikov? KSŠŠD je dobil npr. samo eno glasovnico, * čeprav ima pri policiji javljenih sedem odbornic in odbornikov), in stvar je „uspela“. Njihov tednik je končno lahko proglasil „zmago demokracije“.
No, pa imamo. Vsi, ki doz-daj še nismo vedeli za pravi pomen besede demokracija, smo bili poučeni: to je goljufija, manipulacija, širjenje sovraštva in nacionalizma ter narodna izdaja; to pa vse za ščepec oblasti, katerega greje prvaška banda v Mohorjevi trdnjavi.
Le mimogrede naj omenim, da bi z denarjem, potratenim s tem glasovanjem, lahko preživelo kar nekaj društev, ki pa so ostala zaradi „premočnega pritiska iz Celovca“ (citat: g. Merljak z Ministrstva za zunanje zadeve R. Slovenije) praznih rok.
Dolgo sem premilšjeval, kako bi lahko komentiral ta „veliki dogodek“, da se moje besede ne bi čule kot blebetanje kroničnega kritikanta, marveč kot resnična zaskrbljenost zaradi trenutnega političnega razvoja na Koroškem.
Če zadeva ne bi bila tako resna, bi si lahko rekel: „Pa kaj me briga. Politika je pač kur-ba, kot pravijo njihovo veličanstvo kralj Matevž. In če se ta narodna kurba spreminja vse bolj v narodni cirkus, kakršnega smo videli v najnovejši uprizoritvi Cankarjeve drame ’Za narodov blagor’,
smešijo njeni zvodniki s tem itak le sami sebe. Pusti jim veselje!“
Vendar temu ni tako. Situacija je prenevarna, da bi jo lahko prepustili diletantom. Kot da politično vzdušje v deželi ne bi bilo že dovolj vroče, se naši narodni svetniki še dodatno igrajo z ognjem. Pripravljeni so izdati vse, za kar se je narodna skupnost borila zadnja desetletja - mirno sožitje, dvojezičnost, preprečitev preštevanja manjšine. Za pomočnika svojega početja pa so si izbrali prav osebo, ki nam jemlje s svojimi fašistoidnimi izjavami, bodisi kot bivši deželni glavar, bodisi v zvezni politiki, še zadnji kanček upanja na de-mokratičnejši jutri. Izbrali so si (in na žalost tudi nam vsem) svojega lastnega klavca (Nur die dümmsten Kälber wählen ihre Schlächter selber). Ali ima torej režiser zgoraj omenjene drame Boris Kobal s svojimi besedami „osebe se menjajo, stvar ostane“ res prav? Ali se res nismo ničesar naučili?
Zamislil sem se nad našo zgodovino in naletel na besede dobrega starega Josipa - ne Broza, ampak Stritarja. Ko sem prebiral njegove Dunajske sonete, sem čutil, da mi govori prav iz srca. Že on se je boril proti Slovencem, ki so, komaj se vrnejo z Dunaja, pripravljeni zavreči vsa svoja prizadevanja in se vključiti v združeno borbo za mehke stolčke in polne žepe.
* Op. p.: Po mojih informacijah so prijeli/-e še štirje/-i klu-baši/-nje glasovnice; vendar deloma niti niso odbornice/odborniki, deloma pa so dobili/-e glasovnice tako pozno, da ne bi mogli/-e sodelovati pri glasovanju, tudi če bi hoteli.
Koroški Slovenci ali dvojezični Korošci?
.... kdor duhovnosti ne prenese, se sklicuje na kriu (Heinrich Mann)
Po državni osamosvojitvi Republike Slovenije je opaziti tudi na Koroškem novo razpravo o slovenskem nacionalnem vprašanju. Deli katoliškega tabora koroških Slovencev z Mohorjevo na čelu so po osamosvojitvi sprožili na Koroškem določeno nacionalno evforijo. Temu ustrezajo koncepti etnične ho-mogenizacije v obliki etnične zbornice in strožjega uveljavljanja narodnostne prizna-valne prisile v smeri narodni priznavalec/narodni izdajalec. ZSO pa je že pred osamosvojitvijo Republike Slovenije pričela z vsebinsko razpravo o novih oblikah sožitja v sklopu evropskih integracijskih procesih.
Vprašanje narodne pripadnosti je v srednji Evropi od konca 19. stoletja naprej igralo pomembno in hkrati tudi tragično vlogo.
Pomislimo le na diferenciacijo na Koroškem, ko je slovensko katoliško politično gibanje izrinjalo vse tiste iz narodnega gibanja, ki so bili socialdemokratsko usmerjeni. Tedaj je veljal za Slovenca le tisti, ki je hodil v cerkev.
Nacionalsocializem je npr. uveljavljal rasno pripadnost preko takoimenovanega „Arier-nachweisa“, na Slovenskem pa je rasno pripadnost ugotavljal z merjenjem glav prebivalcev in tako „znanstveno“ ugotovil, da so Slovenci „eindeutschungsfähig“.
„Krvni“ odstotki
Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj je v intervjuju za časopis „Večer“ na vprašanje „Kaj pomeni biti Slovenec po rodu“ odgovoril: „Slovenec po rodu je najbrž nekdo, ki ima v sebi kaj slovenskega. Pri tem je treba biti zelo operativen. Denimo, da je vsaj eden od starih staršev bil Slovenec po rodu, ali pa če to pomeni, da je v nekom vsaj 12,5 odstotka slovenske krvi. Bistvena pa je ob tem človekova opredelitev, da to hoče biti, namreč Slovenec po rodu“.
Dejstvo je, da je vprašanje narodne pripadnosti temeljno
„Wie Sie schon sagten, beide Lieder waren irgendwo gleich, der Unterschied liegt eigentlich nur in der Sprache, ansonsten sieht man eigentlich oder hört man keinen Unterschied“.
(L. Katz)
vprašanje slovenske politike na Koroškem.
Priče smo protislovnega dogajanja: prijave k dvojezičnemu pouku naraščajo, po drugi strani pa obvladanje slovenščine ra-pidno pada. Študija dr. Merkača
pojmujejo kot narodno pripadnost, vedno večja.
Slovensko narodno gibanje je tiste, ki se niso priznali k slovenski narodni skupnosti, pojmovalo kot narodne izdajalce. To je bilo napačno. Kajti
strukture jih celo nenehno podpihujejo. Manjšinska politika, ki te nevarnosti ne vidi, bo nehote podkrepila te predsodke (glej Heckmann, Ethnische Minderheiten, Volk und Nation).
in dr. Juričeve o vasi Dob pri Pliberku kaže, da se generacija pet do sedemletnih o-trok malone povsem pogovarja po nemško. Slovenščina torej nima več funkcije, kakršno je imela v mojem otroštvu, ko smo doma govorili samo slovensko in sem se nemščine naučil šele v šoli.
Ob tem pa je važno, da so etnična polarizacija na Koroškem, priz-navalna prisila, politizacija jezika povzročili, da se veliko ljudi, ki bi radi govorili slovensko, tega niso upali, ker so prijave k dvojezičnemu pouku, uporabo slovenščine istovetili s pripadnostjo slovenstvu, kar je imelo in še ima negativno konotacijo. Gre za ključno vprašanje koroške manjšinske politike. Slovenske občinske odbornike podpira okoli 5.500 volilcev, ob popisu prebivalstva leta 1991 je okoli 14.000 ljudi navedlo slovenščino kot občevalni jezik. Ko pa so okoli leta 1990 - sredi evropske evforije - anketirali ljudi, je 40 do 45 tisoč ljudi izjavilo, da znajo tudi slovensko. Če pa bi ob tem spraševali, ali so Slovenci, bi bil odgovor čisto drugačen.
Skratka, slovenska politika je na Koroškem naredila napako, ko je privolila v nediferencirano načelo priznavanja k slovenski narodni skupnosti. V koroških okoliščinah je to koristilo močnejšemu, ne pa šibkejšemu. Zato je manjšina vseskozi delovala na ravni ozkega jedra. Nikoli ni imela dostopa do slojev, ki se imajo za Korošce, ker nočejo priznavalne prisile. Tako imamo organizacijske strukture za slovensko govoreče in druge za nemško govoreče. Vmes pa je veliko ljudi, ki bi v sproščenem, z narodnostjo nepovezanem vzdušju morda govorili tudi slovensko, predvsem pa, gradili bi sožitje.
Če pogledamo strukturo prijav k dvojezičnemu pouku, potem je skupina slednjih, ki učenje slovenskega jezika ne
Celo državni sekretar dr. Vencelj v o-menjenem intervjuju v Večeru pravi, da ne uvidi, zakaj bi imelo 2.000 italijanskih volilcev sedež v slovenskem parlamentu in s tem iste pravice kot slovenski volilci.
Pripadnost k slovenski narodni skupnosti na Koroškem je subjektivna odločitev posameznika. Objektivno dejstvo pa je, da je število tistih, ki govorijo slovensko, in število tistih, ki bi radi govorili slovensko oz. se naučili slovenščine, zaradi specifičnih koroških razmer veliko večje kot skupina, ki se priznava k slovenski narodni skupnosti. Pa še nekaj: ogromna večina južnokoroškega prebi-
V tej luči je pripadnost k slovenski narodni skupnosti nekaj samoumevnega, nekaj, o čemer ni potrebno posebej govoriti.
Moralizirajoče natolcevanje o narodni pripadnosti pa je kontraproduktivno za sožitje v deželi in jasno je, da nekateri želijo kovati iz tega samo svoj
nacionalen političen kapital.
M. Sturm
valstva, tako eni kot drugi, so za plodno sožitje. Toda to sožitje vedno spet ogroža etnična polarizacija, ki jo sprožajo nemško-nacionalne sile.
Izhod iz tega začaranega kroga vidim v evropskem integracijskem procesu. Preseganje etnične priznavalne prisile v obli-
poleg narodnostne identitete seveda obstaja tudi še regionalna identiteta, ki izraža določeno pomešanost na južnem Koroškem. Leonhard Katz, ki se v maloformatnem tedniku huduje nad mojim diskusijskim prispevkom v Tinjah, je v diskusiji „Club 2“ 24. 10. 1991, ko sta v oddaji nastopila Suški oktet in zbor Stimmen aus Kärnten, na vprašanje H. F. Mayerja, v čem se razlikujeta pesmi enega in drugega zbora, dejal: „Wie Sie schon sagten, beide Lieder waren irgendwo gleich, der Unterschied liegt eigentlich nur in der Sprache, ansonsten sieht man eigentlich oder hört man keinen Unterschied“.
Če pojmujemo kulturo kot množico življenjskih razmer, potem moramo priznati, da so prebivalci Južne Koroške v veliki meri etnično pomešani. Katzova ugotovitev glede ljudske kulture ima torej nekaj na sebi.
Kaj torej iz tega sledi za slovensko politiko na Koroškem?
Najprej je treba ugotoviti, da skoraj vsaka demokratična nacionalna država v svojih manjšinah vidi neko potencialno nevarnost. Še posebej tedaj, ko so te manjšine povezane z določenimi zgodovinskimi konflikti glede državnih meja. Zato so predsodki do teh manjšin prisotni in določene politične
ki večjezičnosti, predvsem pa v obliki učenja jezikov sosedov.
Za Koroško bi to pomenilo: skupni imenovalec je lahko regionalna zavest in regionalna dvo- in večjezičnost. Dvojezični Korošci, kot atraktivna perspektiva, zakaj ne. Pripadnost k slovenski narodni skupnosti pa ostaja subjektivna odločitev posameznika, ne sme pa postati kolektivna nuja. Kajti kot kolektivna nuja je v preteklosti prispevala k delitvi na dobre in slabe Slovence in poleg tega še podkrepila že prisotne predsodke.
V	tej luči je pripadnost k slovenski narodni skupnosti nekaj samoumevnega, nekaj, o čemer ni potrebno posebej govoriti. Moralizirajoče natolcevanje o narodni pripadnosti pa je kontraproduktivno za sožitje v deželi in jasno je, da nekateri želijo kovati iz tega samo svoj nacionalen političen kapital.
Iz tega koncepta izhaja tudi nuja po politični integraciji v koroško družbo. Čas takoimenovanega samostojnega nastopa na deželnem nivoju je mimo. Danes imamo ljudi, ki se znotraj socialdemokracije prizadevajo za sožitje, taki so pri Zelenih in tudi nova stranka Liberalni forum kaže določeno pripravljenost za oblikovanje konstruktivnega sožitja v deželi. Z vsemi temi strukturami ZSO konstruktivno sodeluje. EL ima sicer vso pravico nastopiti ob naslednjih deželnozborskih volitvah, toda vsak ve, da nima možnosti vstopa v deželni zbor.
Namestnik generalne sekretarke Sveta Evrope dr. Peter Leuprecht se je udeležil ustanovnega občnega zbora Društva Vincenz Rizzi.
V	svojem govoru je potrdil
koncept sožitja, ki sem ga tam predstavil. V luči teh razprav in v luči zgodovinskih izkušenj se včasih čudim, da obstajajo slovenske strukture na Koroškem, ki se iz zgodovine očitno niso dosti kaj naučile. Predvsem pa se čudim duhovni plitvini le teh. Kako je rekel nemški pisatelj Heinrich Mann leta 1933, ko je emigriral iz takratne nacistične Nemčije:	za nacionalno
mišljenje je namreč potrebno predvsem zavračati intelektualno mišljenje ... Kdor ne prenaša duhovnosti, se sklicuje na kri“.
P. S.: Nekaj teh misli sem povedal v Tinjah ob razpravi na podlagi Moričevega predavanja o vindišarjih, seveda s specifičnimi poudarki, ki naj bi služili predvsem nemškogovoreči publiki, ki je ni bilo malo. Naš tednik je štel za potrebno, da organizira kampanjo proti „narodnemu izdajstvu“, ne da bi prizadetemu v isti številki dal tudi besedo. Z žumalistično etiko to nima kaj opraviti.
Dr. Marjan Sturm
Združevanje sredinskih strank v Sloveniji kljub vsemu napreduje
2,e kar lep čas dominira diskusija o združitvi sredinskih in levih strank, to je liberalnih demokratov, demokratov, socialistov in zelenih v skupno stranko, ki ji imena še niso docela določili, politično diskusijo v Sloveniji. Pred dnevi je že kazalo, da je stvar že dogovorjena, a potem je ustavno sodišče razveljavilo člen zakona o lokalni samoupravi, ki je pomemben za volitve v občinske odbore, in stvar se je ponovno zakomplicirala, ker je razsodba ustavnega sodišča odprla pot za različna tolmačenja zakona.
Za okrepitev centralne uprave v Dobrli vasi iščemo
nameščenko/ca
Znanje slovenščine zaželjeno. Če ste angažirani in želite delati v teamu, če hočete sodelovati v večajočem se trgovskem podjetju, pošljite pismeno prošnjo na naslov:
Rutar Center
v roke g. Andrea Rutar Eisenkappler Straße 10 9141 Eberndorf/Dobrla vas Telefon (04236/2181-25)
Vesti z Radiš - razstava, koncert, ples
Jože Školjč, ustanovni član Liberalno demokratske stranke in njen profilirani zastopnik v državnem zboru, je v razgovoru s Slovenskim vestnikom osvetlil ozadja združevanja strank. O imenu nove stranke se ni hotel opredeliti, jasno pa je določil njeno politično mesto. To naj bi bila politično sredinska stranka, ki jo sestavljajo liberalni demokrati, demokrati, socialisti in zeleni.
Iz tega sledi, da bi v primeru združitve nova stranka tako po politični kot tudi personalni plati imela dovoljšnjo težo in resurze, da po svojih predstavah zasede posamezna mesta v koalicijski vladi, lahko pa bi tudi sama sestavila vlado. Školjč pa je dal vedeti, da v dosedanjih pogovorih koalicija in s tem tudi sestava vlade sploh nista sporni. Sprememba vlade,
če sploh, pa bo aktualna šele v drugem planu, potem ko bo združevalni sporazum med strankami sklenjen.
Osebno je Školjč prepričan, da bo koalicija obstajala naprej, saj je za politično higieno v Sloveniji vladna koalicija med Slovenskimi krščanskimi demokrati Lojzeta Peterleta in Združeno listo velikega pomena, ker kaže, da sta dialog in sodelovanje med strankami, ki poprej ničesar nista imeli skupnega, kaj šele, da bi se pogovarjali o kakšnem sodelovanju, sedaj možna.
Značilno pa je, da Školjč sploh ni omenil socialdemokratov obrambnega ministra Janeza Janše. Na tozadevno opozorilo je dal svojo čisto osebno oceno: Janša je po njegovem mnenju človek, ki s svojimi postopki preizkuša meje
demokracije, kar ni dobro. Taka politika da ni nujno sestavni del liberalnih demokratov, krščanskih demokratov in Združene liste. Vendar pa sprememba na vrhu obrambnega ministrstva oz. zamenjava Janše ni aktualna politična špekulacija.
Združevanje sredine ne bi pomenilo dejstva novih volitev v državni zbor. Nasprotno, s tem bi sredinski tabor močno
Parlamentarec Liberalnih demokratov Jože Školjč
okrepil svojo pozicijo v parlamentu. Trenutno ima liberalno ldemokratska stranka 22 mandatov, Združena ista jih ima 14, zeleni 5 in demokrati 7 (pet bi jih šlo v novo stranko, krščanski demokrati imajo 15 parlamentarcev in Janševi socialdemokrati 4.
Združevalni občni zbor naj bi bil 12. marca 1994. Školjč pa meni, da bo ta termin mogoče držati le s „silnimi mukami“ in osebno računa celo s preložitvijo termina, če se med tem v pogajanjih ne bo kaj bistvenega hitreje premaknilo.
A slovenska politika je že vselej bila polna presenečenj in čisto mogoče je, da se bojo 12. marca omenjene stranke le združile v novo stranko, ki ji doslej imena še niso določili.
Franc Wakounig
Radiško SPD je stopilo v leto devetdesetletnega obstoja. Mnogo prireditev je načrtovanih za to jubilejno leto.
Preteklo soboto je bila v tem sklopu neka povsem neobičajna prireditev. SPD je vabilo na odprtje razstave slik Tomija Pisjaka, sina že davno umrlega pisca radiške zgodovine Lam-berta Pisjaka-Pridovnika iz Verovc.
Tomi Pisjak se je rodil leta 1928 pri Pridovniku v Verov-cah na Radišah, preživel je težko mladost v izseljeništvu, si zatem nekaj let iskal kruha v inozemstvu, zatem pa delal v celovških podjetjih in si v Celovcu zgradil dom.
Že v mladosti je imel željo, da bi kdaj mogel ustvarjati s čopičem, pa mu tega čas ni dopuščal. Šele pred petnajstimi leti si je mogel privoščiti delo s čopičem. Od takrat naprej je naslikal okrog 150 slik, katerih motive je jemal iz narave in fantazije. Postal je pravi ljudski umetnik.
Umetnika Tomija Pisjaka, mnogoštevilne navzoče, med njimi konzula Republike Slovenije Jazbeca, nemškogovo-reče sodeležane iz bližnjih in daljnih krajev, dvojezični zbor Pedagoške akademije iz Celovca sta pozdravila mešani pevski zbor Radiše s tremi pesmimi in predsednik društva Tomi Ogris, ki je med drugim orisal življenjsko pot Tomija Pisjaka.
Šledil je spored pesmi, ki ga je izvajal dvojezični zbor Pedagoške akademije pod vodstvom Edija Oražeta. Nadvse
sproščeno so zapeli nekaj narodnih pesmi in mnogo ritmičnih skladb drugih narodov.
Šele nekaj več kot eno leto obstaja ta zbor. In v tem letuje ta zbor dospel do izredno kvalitetnega petja, ki ga je v tako kratkem času le težko doseči. S predavajanjem teh ritmičnih pesmi so navdušili pevci vse navzoče, ne samo mladino, kot bi se morda marsikdo mislil.
Teden poprej pa so dvorano napolnili vsi tisti, ki se radi zavrtijo ob poskočnih ali sanjavih melodijah, in tisti, ki se radi zadržujejo v prijetni družbi. Takrat namreč je bil osemnajsti radiški ples.
Ansambel „Gašperji“ iz Slovenije je poskrbel zato, da so se vrteli plesalci, med njimi tudi tisti, ki so pred nedavnim dokončali plesni tečaj za napredujoče, neprenehoma na plesišču. Tudi člani društva, ki so prevzeli številne naloge, so prispevali k temu, daje 18. radiški ples potekal tako brezhibno v odličnem razpoloženju in trajal tja do jutranjih ur.	N.P.
Svoj študij sociologije je te dni na dunajski univerzi zaključil
Danijel Sturm,
sin Andreja in Ljudmile Sturm iz Dobrle vasi.
Mladi magister bo nadaljeval s študijem teologije na Filipinih.
Iskreno mu čestitamo in mu hkrati želimo srečno bivanje in uspehov tako daleč zdoma!
Dvojezična zvezna trgovska akademija 9020 Celovec,
Trg prof. Janežiča 1 Tel. 0463/3822400
vabi
na informacijski večer
1. februarja 1994 ob 19.00 ' uri v dvojezični zvezni trgovski akademiji Celovec, trg prof. Janežiča 1 Vabljeni so vsi učenci/učenke, ki bodo v tem šolskem letu zaključili 8. šolsko stopnjo s svojimi starši. Dobra izobrazba je za nadaljnje življenje vedno važnejša!
Zweisprachige Bundeshandelsakademie 9020 Klagenfurt, Prof.-Janežič-Platz 1 Tel. 0463/382400
Einladung
zum Informationsabend
am 1. Februar 1994 um 19.00 Uhr in der Zweisprachigen Bundeshandelsakademie, Klagenfurt, Prof.-Janežič-Platz 1.
Eingeladen sind alle Schüler/Innen, die in diesem Schuljahr die 8. Schulstufe beenden werden sowie deren Eltern.
Planinsko potovanje na Sicilijo in v Kalabrijo
Planinska skupina Avto Celje, ki je že dolga leta pobratena s Slovenskim planinskim društvom na Koroškem, vabi na osemdnevno potovanje na Sicilijo in v Kalabrijo v Italiji od 27. 5. do 3. 6. 1994.
Udeleženci bodo potovali v modernem turističnem avtobusu s klimatsko napravo, potovanje pa bo vodilo mimo Pdove, Firenc v Rim, kjer bo dovolj časa tudi za ogled mesta (kolosej, Španske stopnice, Fontana di Trevi, Pantheon, prevoz po znamenitih gričih Frascati, kjer bo tudi večerja.
Tretji dan bo šlo mimo Neaplja do Kalabrije, kjer bo postanek do naslednjega dne in dovolj časa bo za ko-
panje in popoldanski izlet.
Šestega dne bo avtobus na trajektu prečkal messin-sko ožino, vožnja se bo nadaljevala po Siciliji vse do vznožja vulkana Etne, tam pa se boste lahko tudi povzpeli na vulkan. Sledi ogled mesta Messine. Sedmega dne zvečer povratek do Firenc, drugega dne pa ogled mesta.
Cena aranžmaja je 790 nemških mark!
Ker je število udeležencev omejeno in ker je ponudba resnično ugodna, naprošamo interesente, da se v roku desetih dni javijo na sedežu ZSO pri tajnici Urški Brumnik, tel. 0463/514300-14!
SPI) Celovec
gospe Katarini Ogris za 48.
rojstni dan;
gospodu Jožefu Hallerju z Robeža za 40. rojstni dan; gospe Apoloniji Schellan-der-Kruščevi mami z Moš-čenice za 75. rojstni dan; gospe Frančiški Pucelj iz Celovca za 58. rojstni dan; gospe Nežiki Neubersch iz Konovec za 80. rojstni dan; gospe Ani Mak-Špičjakovi na Kotu v Selah za 84. rojstni dan;
gospe Loniji Užnik-Haj-nžičevi v Selah z rojstni dan;
gospe Neži Dovjak na Baj-tišah za 83. rojstni dan; gospe Ludmili Oschgan, doma pri Pajovcu na Ločilu za 91. rojstni dan; gospodu Antonu Muchcrju za dvojni praznik; gospe Mariji Rožman iz Pliberka za 77. rojstni dan; gospe Zofi Oraže z Obirs-kega za osebni praznik;
Slovenski vestnik čestita!
V_____________
gospodu Robertu Lutschou-nigu iz Šmarjete v Rožu za 35. rojstni dan; gospe Neži in gospodu Ce-nu Olipu z Borovnice v Selah za rojstni dan in god;
za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Nežki Fračko iz Večne vasi, Doroteji Domej iz Rinkol, Francu Pečniku iz Male vasi, Rozki Kordež iz Nonče vasi in Nežki Knor iz Ponikve;
gospodu Heinrichu Lipušu
iz Remšenika za 30. rojstni dan;
gospodu Francu Lipušu iz
Remšenika za rojstni dan;
gospe Pavli Lorberg-Pa- • pežni iz Remšenika za rojstni dan;
gospodu Boštjanu Malletu-Cinkovcu s Šentjanških rut za 70. rojstni dan; gospodu Šolarjevemu Franciju iz Gornje vasi pri Žvabeku za 30. rojstni dan; gospe Mariji Razdevšek iz Kazaz za osebni praznik; gospodu Engelbertu Ko-watschu z Metlove za 40. rojstni dan;>
za osebne praznike članom društva upokojencev Podjuna: Mariji Mokina v Vijas-cahza70. rojstni dan, Mariji Rohrmeister iz Žitare vasi, Mariji Wicher iz Gorič, Pavli Hudi iz Goselne vasi in Francu Tscharfu v Hum-čah;
gospodu dr. Romanu Schel-
landru iz Borovelj za rojstni dan;
ospe Marjani Polcer iz
entprimoža za rojstni dan.
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu
razpisuje
tajniško mesto na Slovenski gimnaziji
Deželni šolski svet bo razpisal mesto za popoldnevno tajniško mesto na Slovenski gimnazijji. Interesentke (interesenti) z znanjem obeh deželnih jezikov, ki obvladajo strojepisje, naj se povežejo z ravnateljem (0463/33353, Fax: 0463/33353-20.
dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj
Interni nastopi po oddelkih Glasbene šole
2.2.1994	- Bilčovs, ob 19. uri v ljudski šoli
-	Radiše, ob 19. uri v kulturnem domu
3.2.1994	- cerkev sv. Eme, Celovec ob 15.30 uri -učenci orglarskega oddelka (prof. Angela Tomanič)
5.2.1994	- Globasnica, (skupno z oddelki Šmihel in Šent-lipš) od 19. uri v ljudski šoli v Globasnici
8.2.1994	- Mohorjeva I, ob 17. uri v ljudski šoli (Župančiči. Pogačnik J., Krstič N., Ogris F.)
-Straja vas (Žila), ob 19. uri v ljudski šoli 9. 2.1994 - Mohorjeva II, ob 16.30 uri v ljudski šoli
(GoričarB., Sodja L., Smrekar J., Ogris F.)
-	Modestov dom, ob 19. uri v dvorani 11.2.1994- Borovlje, ob 18. uri pri Cingelcu
16.2.1994	- Mladinski dom, ob 18.30 uri
17.2.1994	- Pliberk, (skupno z oddelkom Vogrče) ob 19. uri v Posojilnici
18.2.1994	- Sele, ob 17.30 uri v farnem domu
- Šentprimož, (skupno z oddelki Dobrla vas in Žitara vas) ob 18.30 uri v Kulturnem domu
19.2.1994	- Škofiče ob 17. uri v društveni sobi 19.2.1994 - Šentjakob ob 15. uri v društveni sobi
Jezik /P%
JANKO MESSNER
duša
Je to pot, ki vodi v pravilno smer...
Za takšnim podredjem vsak razvit Slovenec pričakuje VPRAŠAJ. Celo Nemec: IstdasderWeg...?NT(3.12.93) pa ga ni pozabil napisati, ampak ga je polomil pri besednem redu, kakor ga lomijo tudi drugi naši novinarji! Zakaj le prestavljajo čisto po nepotrebnem besede: namesto da bi rekli to je pot, pravijo „je to pot, ki...“ Pozabljajo, da imajo opraviti s pomožnim glagolom „je“. Ta je tako šibak, da-razen v vprašalnih stavkih-ne more stati na prvem mestu v stavku. Nekaj primerov: truden sem, dober si, lačna je, radovedna sva..., ne pa: sem truden, si dober, je lačna, sva radovedna. Ta napaka se pisarjem napravi zato, ker nemško mislijo, ko slovensko pišejo: Es ist dies (das) der Weg, der... Pa saj tudi v nemščini ta reč ni v redu. Že Karl Kraus (Die Sprache) je temu „Es“-u posvetil okrog 20 strani pozornosti in s svojo jedko ironijo smešil nemarne novinarje z vprašanjem: Sie schreiben: Es scheint die Sonne! Was scheint nun wirklich? Das „es“ oder die Sonne?...No, in ta „es ist“ (das der Weg) je po slovensko pač (samo) j e, brez „ono“ intakonaprej, ali kaj, naj se vsak sam uči, če si hoče po vsej sili služiti kruh s pisanjem!
SV (13. 1.) poroča o gledališki skupini Slov. prosvetnega društva Šentjanž, kako je gostovala na gledališkem festivalu v Nuoru na Sardiniji z igro „Drezanje v kamen“, pri tem pa po nepotrebnem dreza v besedni koren Sardov po nemškem zgledu der Sarde/Sardinec, die Sardin/Sardinka, sardisch/sardinski. Nisem podkovan etnograf ali zgodovinar, pa se moram zanesti na Leksikon CZ, ki navaja samo antično glavno mesto Lidije „Sardes“ na zahodu Male Azije, v ušesu pa so mi samo oblike Sardinija, Sardinec/Sardin-ka in sardinski.
F. Z. ml. pa v isti številki SV piše: „...edina stranka, katera se mu je (=meščanstvu)... aktivno zoperstavila“, seveda „widersetzt“, nečeden kalk. Pravilno bi bilo: „edina stranka, ki mu je nasprotovala, ki se mu je upirala. Njegova raba oziralnega zaimka „kateri-a-o“ pa zahteva poseben pogovor, saj ga ne rabi samo on na napačnem mestu.
9. razstava planinskih slik
V Mohorjevi knjigarni v Celovcu je v ponedeljek 24. januarja zvečer bila odprta 9. razstava fotografskega natečaja „Planine v slikah“. Na ogled je 33 slik dvanajstih avtorjev, ki so se pri izbiri slik zelo potrudili. Prvo nagrado stroge žirije je dobil Ciril Ambrož iz Slovenije, drugo mesto je zasedel Mihi Hrobath iz Šentlenarta pri sedmih studencih in tretji je postal naš dopisnik Miha Travnik iz Malčap pri Mlinčah. Predsednik Slovenskega planinskega društva Hanzi Lesjak je vsem nagrajencem iskreno čestital. Predsednik Slovenskega planinskega društva Hanzi Lesjak (f.w.) predaja tretjo nagrado Mihu Trau niku
15. Tischlerjeva nagrada Zadružni zvezi
Z leve: dr. Grilc (NSKS), Fridl Kapun (ZSZ), zmagovalka natečaja Jerneja Lorber, Mihi Antonič (ZSZ) in dr. Janko Zerzer (KKZ), Moški zbor SPD „ Trta ‘‘je podelitev nagrade olepšal
V ponedeljek, 24. januarja sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila 15. Tischlerjevo nagrado, najvišje priznanje obeh organizacij. Prejemnik odlikovanja je bilo slovensko-koroško zadružništvo. V utemeljitvi podeljevalca ugotavljata, da Zveza slovenskih zadrug prejema nagrado kot „priznanje za njene uspehe pri razvijanju slovenskega zadružništva na Koroškem in pri uveljavljanju na področjih sodobnega gospodarstva ter za zasluge pri krepitvi gospodarske osnove in ohranitvi samobitnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem“. Slavnostni govornik Matevž Grilc (NSKS) je opozoril na
krepitev Zadružne zveze v preteklih letih in je v zvezi z evropskim gospodarskim prostorom dejal, da so Zveza in njeni sodelavci pripravljeni in prede-stinirani za sodelovanje v evropskih dimenzijah.
Grilc pa je članstvo Zveze slovenskih zadrug v Raiffeis-novi skupini imenoval zgled skupinske integracije koroških Slovencev v večinske strukture, ker je Zveza pri tem obdržala svojo samostojnost. Predsednik Narodnega sveta si tako integracijo lahko predstavlja tudi na političnem področju.
V imenu Zveze slovenskih zadrug se je za nagrado zahvalil predsednik upravnega od-
bora Mihej Antonič, nagrado je prevzel skupaj s predsednikom nadzornega odbora Fridl-nom Kapunom, in dejal, da bo Zveza naprej delovala v smislu utemeljitve nagrade. Vzporedno s podelitvijo pa poteka tudi govorni natečaj na slovenskih ali dvojezičnih višjih šolah, ki ga je letos zmagala Jerneja Lorber, dijakinja 6.a razreda Slovenske gimanzije. V ponedeljek je prejela nagrado, potovanje v eno od evropskih metropol, za svojo zmago. Podelitve so se med drugim udeležili predsednik ZSO Marjan Sturm, tajnik SPZ Janko Malle, generalni konzul Slovenije Jože Jeraj, predsednik EL Andrej Wakounig in drugi Ti-schlerjevi nagrajenci. f-w>
Odprti dan bodočih pilejev
Višja tehnična puškarska in orodjarska šola v Borovljah je preteklo soboto priredila dan odprtih vrat, ki je bil zelo dobro obiskan. Gostje in obiskovalci so na lastne oči videli, kako nastaja lovska puška, pri delu so opazovali zlatarje in graverje in marsikdo si je zaželel, da bi tudi obiskoval to šolo. Boroveljsko puškarsko in orodjarsko tehnično šolo obiskuje precej dijakov iz drugih držav, med drugim iz Nemčije in Slovenije, pa tudi iz Azije in Afrike prihajajo dijaki.
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in zvezna gozdarska izobraževalna ustanova v Osojah vabita na tečaj
„Polomljen les prav prodati“
v soboto, 5. februarja 1994, ob 9. uri, pri Florijanu v Vogrčah
Program:
9.00	- 11.00 - Predavanje v gostilni Florijanu; referenta: gozdar Karl Katholnig in Dr. Hans Madritsch;
11.00	- 12.00 - Poročilo v gostilni pri Florijanu; referent: član skupine kmetov gozdarjev iz Ponikve;
13.30 - 16.00 - Praksa v gozdu; referent: gozdar Karl Katholnig.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	PriratMteJJ
—			
Petek, 28.1. 18.00	pri Joklnu v Celovcu Badgasse 7	Predstavitev knjige „Ivan Cankar: Vor dem Ziel. KSŠŠ/Dunaj, Literarische Skizzen aus Wien“ (Založba Drava): Založba Drava O knjigi bodo govorili dr. H. Mračnikar, doc. dr. K. Sturm-Schnabl, E. Köstler in H. Lengauer	
Petek, 28.1. 20.00	v Klubu KSŠŠ na Dunaju	Družabni večer	KSšš/Dunaj
Sobota, 29.1. 20.00	pri Svetiju na Plešerki	Hodiški ples - za ples igra Sekstet Šibovnik; sod.: SPD „Zvezda“ Volkstanzgruppe Keutschach, Hodiški oktet pod vodstvom Thomasa Sabotnika	
Sobota, 29.1. 20.00	pri Florjanu v Vogrčah	Kmečki ples - za ples igrajo „Štirje kovači“; bogat srečolov	
Sobota, 29.1. 19.30	v stari šoli v Šentjanžu	Koncert; nast: šentjanški tamburaši, Sekstet Bo rovlje, MoPZ „Vaščani pojo“	SPD Šentjanž
Torek, 1.2. 19.30	v Dvojezični trg. akademiji v Celovcu	Informacijski večer za starše in šolarje, ki bodo letos zaključili 8. šolsko stopnjo	TAK
Četrtek, 3.2. 19.30	v Domu vTinjah	Predstavitev knjige Johannesa österreicherja	Dom v Tinjah „Rasenhaß ist Christenhaß“, nato predavanje prof. dr. A. Walzla: Oblike spoznavanja nacističnega pregona na Koroškem Judov - Cerkve - in preganjanje Slovencev	
Petek, 4.2. 19.00	v farni dvorani v Žvabeku	Koncert - sod.: „Graški študentje“ (mag. Bertej Logar), Janez Gregorič-kitara, Pevsko-instru-mentalna skupina Žvabek	KPD „Drava"
Petek, 4.2. 20.00	pri Šoštarju v Globasnici	Promocija Pop desgin - vrhunski umetniki iz Slovenije	Gala-Arts
Sobota, 5.2. 19.30	v farni dvorani v Šentjanžu	Matjaž Kmecl: Andrej Smole - znameniti Slovenec; predvaja dramski igralec Tone Gogala	SPZ, SPD Rož
Sobota, 5.2. 19.30	pri Florjanu v Vogrčah	Premiera komedije „Kadar se ženski jezik ne suče“ (V. Rabadan)	
Sobota, 5.2. 15.30 in 19.30	v glavni šoli v Dobrli vasi	J. Kriiss: Zajčji festival (musical) Nastopa Mladinska gledališka skupina šrik-šrak-šruk iz Šentjakoba	SPD „Srce"
Sobota, 5.2. 20.00	v kulturnem domu v šentprimožu	Ples „Danice“ - igra Alpe-Adria-sekstet	SPD „Danica“
Sobota, 5.2. 19.30	v farni dvorani v Železni Kapli	Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku	SPD „Zarja“
Sobota, 5.2. 19.30	pri Kovaču na Obirskem	Max-Militarov: Trije vaški svetniki;	SPD „Zarja", SPD „V. Polanšek"
Nedelja,
6.2.
14.30
Petek,
11.2.
19.30
Sobota,
12.2.
19.30
Sobota,
12.2.
19.30
Nedelja,
13.2.
9.30
Nedelja,
13.2.
14.30
Nedelja,
13.2.
19.30
Torek, 15.2. 19.30
Sreda,
16.2.
15.00
Nedelja,
6.2.
19.30
v kulturnem domu Matjaž Kmecl: Andrej Smole-znameniti Slo- SPZ, v Šentprimožu	venec; predvaja dramski igralec Tone Gogala	SPD „Danica“
pri Cingelcu na Trati
pri Borovljah
Koncert z Graškimi študenti, MoPZ Borovlje in Sekstetom Borovlje
SPD „Borovlje“
v kulturnem domu N.F. Max-P. Militarov: Trije vaški svetniki; v šentprimožu režija Peter Militarov (predpremiera)
Gledališče ob Dravi, SPZ, SPD „Danicra“
Petek, v kulturnem domu Fran Milčinski/Ivo Svetina: „Butalci/Die Schild- SPD„Dobrač“ 11.2. naBrnci	bürger“; premiera ob 10-letnici igralske skupine.
19.30	Režija Zdravko Zupančič.
v kulturnem domu Ponovitev predstave „Butalci/Schildbürger“ SPD „Dobrač“
na Brnci
v kulturnem domu Max-Militarov: Trije vaški svetniki; v Šentprimožu režija Peter Militarov (premiera)
Gledališče ob Dravi, SPZ, SPD Danica
pri gositlni Folta
v Slovenjem Plajberku
Max-Militarov: Trije vaški svetniki; režija Peter Militarov
Gledališče ob Dravi, SPZ, SPD Vrtača
v stari šoli
v Šentjanžu
Max-Militarov: Trije vaški svetniki; režija Peter Militarov
Gled. ob Dravi, SPZ, SPD „Šentjanž"
v kulturnem domu Max-Militarov: Trije vaški svetniki; v Dobrli vasi režija Peter Militarov
Gled. ob Dravi, SPZ, SPD „Srce“
pri Joklnu
v Celovcu
Badg. 7
Max-Militarov: Trije vaški svetniki; režija Peter Militarov
Gled. ob Dravi, SPZ, Pri Joklnu
v Domu
v Tinjah
Miroslav Košuta: „Na Krasu je krasno“; vodi Horst Ogris
Dom v Tinjah
Od 26.3. do 30.3.
Izobraževalno potovanje v Umbrijo-Assisi, Per- Dom v Tinjah uggia, Spoletto in druga mesta; spremljata mag. Borut Uršič in rek. Jože Kopeinig
Zveza slovenskih žena iz Celovca vas vabi na štiridnevno potovanje v
NIZZO - MONACO - SAN REMO
od 14.3. do 17.3.1994
Cena: dvoposteljna soba 2.900,- šil. dodatek za enoposteljno sobo 500,- šil.
V ceno je vključeno:
-	vožnja z modernim Sienčnikovim avtobusom
-	trije polpenzioni v San Remu
-	vodič
Vstopnine niso zajete v ceni!
Zaradi izrednega uspeha, ki ga je imelo podobno potovanje v lanskem letu, smo se odločile, da ponovimo ponudbo! Prijavite se čimprej, ker je število udeležencev/udeleženk omejeno, pa tudi zaradi rezervacij sob v hotelu. Prijave sprejema:	Milka Kokot
tel. 0463/514300/40 Pojdite z nami, ne bo vam žal.
Povabite na to lepo potovanje tudi prijatelje ali znance!
„Kako prodati polomljen les?“
Na informacijskem in diskusijskem večeru pod geslom „Polomija v gozdu -kaj zdaj?“, ki je bil v ponedeljek 24. januarja pri' Florijanu v Vogrčah, se je zbralo nad sedemdeset kmetic in kmetov. že samo število udeleženk in udeležencev dokazuje veliko potrebo po pomoči, ki pa je do danes še niso bili delež ni predvsem s strani kmetijske zbornice in deželne vlade.
Dipl. ing. Domej je v imenu prirediteljev (Kmečka izobraževalna skupnost, Skupnost južnokoroških kmetov in referat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Pliberk) pozdravil zastopnika gozdarskega urada dipl. ing. Sanglhuberja in domačega gozdarja ing. Murija, ki sta poročala o trenutni situaciji v oškodovanih gozdovih v Podjuni. Dipl. ing. Sanglhuber je namignil, da se bo še ta teden sklenila odločba, ki bo omogočila beguncem izjemno delovno dovoljenje in s tem pomoč kmetom pri pospravljanju lesa. Taka odločba bi bila vsekakor za pozdraviti, vendar so nekateri imeli pomisleke prevsem zaradi kvalifikacije in s tem v zvezi zaradi varnosti pomagačev. Zato so zahtevali, da se dodatno sklenejo izjeme za strokovne gozdne de-
lavce iz Slovenije. Dipl. ing. Sanglhuber je tudi omenil, da se bo izplačala odškodnina prizadetim kmetom iz sklada za pomoč po katastrofah, ki bo pokrila okoli 10 % nastale škode. Opozoril je tudi na subvencije pri ponovnem nasadu odškodovane parcele (oranje, sadike, mreža za zaščito pred divjačino).
Gozdar ing. Muri je posebej opozoril na lesno borzo (Holzbörse), ki jo hoče urediti decentralno, predvsem v območju Podjune. Kmetje, ki imajo na ponudbo les ali se zanimajo za odjemalce, naj se telefonično ali osebno javijo pri gozdarskem nadzornem uradu v Pliberku, kjer lahko deponirajo svojo ponudbo oziroma izvejo za odjemalca, za Sortiment in za ceno lesa.
Navzoči so bili tudi številni kupci lesa, ki so deloma imeli konkretne ponudbe in so povpraševali po posebnih sortimentih lesa. Vse kaže na to, da je z ozirom na snežno polomijo in v času nizkih cen lesa, sortiranje in pravo krojenje (Ausformung) lesa važnejše kot kdajkoli prej. V prodajni skupnosti se vrhu tega dosežejo boljše cene kot če proda svojo robo vsak zase.
Srečanje mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin 1994 3. do 5. februarja
Četrtek, 3.2.:
-9.00 uri v farnem domu v Selah „Radovedni slonček“ (R. Kipling/G. Vladi-čina/Jože Pengov) - lutkovna pravljica. Nastopa: Lutkovna skupina SKD Celovec „Mi smo mi“. Režija: Tine in Breda Varl.
-	10.30 uri v Modestovem domu v Celovcu „Slavček“ (František Pavliček po motivih Andersenove pravljice), nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD Gorjanci iz Kotmare vasi. Režija: Jože Vozny.
-14.30 uri v Modestovem domu „Soviča Oka“ (Svetlana Makarovič) - lutkovna pravljica. Nastopa: Otroška skupina KPD Šmihel. Režija: Tine in Breda Varl.
-19.30 v Modestovem domu „Zajčji festival“ (James Kriiss)- musical. Nastopa: Otroška gledališka skupina iz Šentjakoba. Režija: Gordana Schmidt/ Hanzi Sticker.
Petek, 4.2.:
-	9.00 uri v Modestovem domu „Drevo nad prepadom“ (Tone Svetina) - Lutkovna predstava s senčnimi lutkami - poezija. Nastopa: Mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel. Režija: Tine in Breda Varl
-	ob 10. 30 uri v Modestovem domu „Mi igramo zase ... in za vas“ (Astrid Lindgren/William Shakespear/Alenka Bole-Vrabec). Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD Radiše. Režija: Alenka Bole-Vrabec.
-	19.30 uri v farni dvorani v Šentjakobu „Veter v vejah sasafrasa“ (Rene de Obaldia) - komedija z divjega zapada. Nastopa: Gledališka skupina KPD Planina Sele. Režija: Franci Končan.
Sobota, 5. 2.:
-9.00 uri v Modestovem domu „Princeska in svinjski pastir (Andersen/Milita-rov) - pravljica. Nastopa: Mladinska gledališka skupina iz Skocijana. Režija: Peter Militarov.
-	10.30 uri v Modestovem domu „Lovec in zajklja“ (Stefan Pešič). Nastopa: Lutkovna skupina KPD Šmihel. Režija: Štef Merkač.
-	ob 14.00 uri v Modestovem domu - Pogovor o predstavah.
Vodi: Horst Ogris.
Delovni načrti DSPPPA1994
Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji je za leto 1994 pripravilo obširni delovni načrt, ki vsebuje seminarje za publiciste, prevajalce in avtorje otroške oz. mladinske literature.
Načrtovana so tudi literarna branja v slovensko in nemško govorečih krajih, da bi se tako domača literatura ustvarjalnost obširneje predstavila. Delovno leto DSPPPA vsebuje tudi večjo povezanost med domačimi avtorji, založbami, avtorji tostran in onstran meje v obliki pisateljskih srečanj, predvsem pa pridobiti in zainteresirati za delo v društvu čimveč mlajših pisateljev, pesnikov, prevajalcev in publicistov.
Napovedani koncert Erosa Ramazzottija, ki je bil odpadel iz tehničnih razlogov, bo v prvi polovici maja v Dobrli vasi.
Karte ostanejo veljavne.
Plesni spektakel ali vzorci tal
Pod geslom „Bodenprobe-Vzorci“ poteka med 1.-9. februarjem v šentruperškem občinskem centru - mednarodni prireditveni cikel univerzitetnega kulturnega centra UNIKUM. Osrednja tekma prireditve sta ples kot civilizacijski izraz in gib. V spremnem besedilu je Gerhard Pilgram, poleg Emila Krištofa, Brigite Bidov-čeve in Helge Moser-Raben-stein eden od programskih „staršev“ Spektakla zapisal, da ne gre za družbeno kritiko, ampak za ples kot spominsko berglo in oporo, s katero in preko katere so plesalec in plešoči stalno v stiku s tlemi, s pomočjo katerih ne izgubijo trdih tal	pod	nogami.
Pri plesu zato prav tla igrajo važno in nosilno vlogo, so transformirana baza, iz katere in na kateri rastejo nove oblike izražanja, ki odgovarjajo sedanjim družbenim zahtevam in oblikam.
Prireditelji so k sodelovanju povabili tudi najbolj znano slovensko plesno skupino „Be-tontanc“ (skupino gledališča „Glej“), ki bo nastopila v četrtek, 3. februarja ob 20.30 v šentruperškem občinskem centru. Naslov njene ekshibici-
je je „Tatovi mokrih hlačk“, že peta koprodukcija režiserja Matjaža Pograjca in omenjene skupine. Tudi ta inscenacija se giblje na robu - prepadu med umetnostjo in vsakdanom, med gledališčem in resničnostjo (v kolikor že ni gledališče samo po sebi resničnost in resničnost tudi gledališče).
V okviru cikla bojo sodelovale avstrijske in mednarodne plesne skupine. V torek, 1. februarja bo plesala mlada Du-
najčanka Astrid Bayer svojo produkcijo „Autre Monde“, 3. februarja nastopa ljubljanska skupina „Betontanc“, v soboto, 5. februarja pa so na sporedu „Plesni opilki“, multime-dialni plesni špektakel Švicarja Daniela Aschwandena in skupine ANUS D. V ponedeljek, 7. februarja nastopa dunajska skupina „Pilottanzt“ in višek cikla bo nastop francoske skupine Bruno Genty & Sandra Borel.	f,w.
Posojilnica-Bank Celovec,
registrirana zadruga z omejenim jamstvom,
Bahnhofstrasse 1
9013 Klagenfurt/Celovec
razpisuje delovno mesto
mlajše uslužbenke
za delo s strankami
Pogoji: Zaključena srednješolska izobrazba, znanje obeh deželnih jezikov in vsaj pasivno znanje angleščine,
samoiniciativnost in veselje do dela s strankami. Prošnje s spričevali in lastnoročno napisanim življenjepisom pošljite na naš naslov do 25.1.1994.
Višja šola za gospodarske poklice v Šentrupertu
OBJAVA
Vpisovanje v Višjo šolo za gospodarske poklice in v Gospodinjsko šolo bo letos od 21. do 28. februarja.
Gospodinjska šola je smiselna alternativa k politehničnemu letniku in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: računalništvu, obdelavi besedil, kuharstvu in strežbi, gospodinjstvu, predelavi tekstilij.
Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Kot poklicno izobraževalna šola pa seveda tudi omogoča neposreden vstop v poklicno življenje v gostinskih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah. Po uvedbi šolske avtonomije pa ima izobrazbena smer poseben poudarek na turizmu in gostinstvu.
Pogoji za sprejem: Uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo v sredo, 6. julija 1994 na šoli.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu . Tiskovine za prijavo so na voljo v šolski pisarni, ki je vsak dan odprta od 8. do 15. ure, v sobotah do 12. ure, ali pa pri poklicnem svetovalcu na vaši šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte osebno ali pa jih pošljite na šolski naslov vsaj do 28. februarja 1994. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis.
Naslov: Višja šola za gospodarske poklice, Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob, tel. 04253/2750, fax 275015
dr. Janko Zerzer, vodja šole
TRIBUNA BRALCEV
Gimnazijskemu plesu ob rob
Dva anonimna starša („zaskrbljena mama, zaskrbljen ata“) sta mi pisala ogorčeno pismo, kako se jima zdi „ukrep“, da je bila po plesu (v soboto) „šola“ („Morgen ist Schule“), „skrajno nesenzibi-len, destruktiven in silno neprijazen! Nima primera na celi Koroški. Slovenec Slovencu lupus. Škoda! Velika škoda za en dolg čas.“
Mami in atu, ki sicer nista „lupus“ (volk), ampak le „zajca“, ker se ne upata s priimkom na dan, tole v pojasnilo: Ravnatelj šole ima enkrat na leto pravico dati t. i. „dan ravnatelja“ (Direktorstag) brez pouka. Kakor skoraj vsa leta doslej sem tudi letos nameraval dati prosto po plesu, vendar se je velika večina profesorjev odločila za prosti 25. oktober (ponedeljek med ne-
deljo in 26. oktobrom - nacionalnim praznikom). Čeprav imam v soboto svoj prosti dan, sem prišel - prav iz solidarnosti s profesorji in dijaki - v soboto po plesu v šolo.
Anonimnim zajčjim staršem in nam vsem pa želim, da koroški Slovenci ne bi imeli hujših skrbi od navedenih. Na svidenje pri naslednjem gimnazijskem plesu!
Dr. Reginald Vospernik
Kritika
Jaz bi prosil gospoda J. Messnerja, da takih člankov, kot ga je pisal 19. decembra, ne bi objavljal, ker škodujejo veliko več kot pa koristijo. Tat gre rajši krast kot pa delat.
Jaz bi svetoval tistemu kolegu Davidu iz Ormoža, če je tako vseveden, naj gre tja, kjer ima zemlja svojo os, ki se baje suče nazaj, in naj maže naprej, da se bo sukala.
Franc Schliesser, Šmarjeta
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30,33. 34 in 40, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT.
Iz ženskega vidika
Sme Zvezni predsednik biti človek?
piše Štefka Vavti
V	preteklih dneh je avstrijski Zvezni predsednik Klestil buril duhove avstrijske javnosti in medijev: Žena je zapustila skupno stanovanje, govori se o ločitvi, da ima Klestil prijateljico in podobno. Ker pa Zvezni predsednik ni človek kakor „ti in jaz“, vse kaže, da nima pravice do zasebnega življenja in do spodrsljajev. Nekateri njegovih predhodnikov na tem častnem mestu, prav posebno še Kirchschläger, so se zelo borili proti „močvirjem“ v naši družbi, proti ko-rupnosti, laži v politiki )in seveda tudi v zasebnem življenju), proti vsemu pač, kar je na tem svetu „slabega“. Prikimali smo njihovim govorom in pri tem radi zapirali oči pred svojimi osebnimi slabostmi: V Avstriji se vsak tretji zakon loči, da o neštetih življenjskih skupnostih ali „divjih zakonih“ ne govorimo - tam gre ločitev še laže. Seveda tudi ne govorimo o neštetih ženskah, ki jih možje zapustijo, ko zanosijo, in drugih že skoraj samoumevnih fenomenih v tej naši družbi.
V	okviru volilnega boja se je Klestil rad „prodajal“ za družinskega človeka, nastopal je vedno le skupno s svojo ženo, včasih tudi z (odraslimi) otroki, prav zato mu težko oprostimo dejstvo, da ima v zakonu - že nekako dve leti pozneje - težave.
Zvezni predsednik, ki navzven zastopa Avstrijo, bi moral biti pač neke vrste „nadčlovek“ brez napak in predvsem brez „rjavih“ madežev (pri tem v preteklosti nismo bili tako „strogi“, kajti drugače nikoli ne bi smel biti predsednik človek z „rjavo preteklostjo“, Waldheim).
Dejstvo je, da se ne ve, kaj se v zasebnem življenju Klestila res odigrava. Ima zdaj prijateljico ali je nima? Se bo ločil ali ne? Dejstvo pa je tudi, da bi veliko ljudi rado imelo na čelu države človeka, na katerega se lahko zanese. Posebno morda prav tisti, ki dobro vedo, da se sami nase ne morejo zanesti, ker pač niso „popolni“ in „brez napak“. Morda si želimo neke vrste popolno „očetovsko figuro“, ki nam bi lahko bila vzgled in opora pri naših osebnih težavah.
V	vlogi Klestila pa bi ne hotela biti, kajti vseeno, kako se bo njegova osebna zadeva razvijala naprej, vedno bomo našli vzrok, da mu odrečemo zaupanje: Če se bo ločil od svoje žene, potem ga bomo imeli za človeka, ki ne zna držati besede (zakonska zaobljuba do večne zvestobe), če pa bo ostal pri ženi, pa ga bomo imeli za neiskrenega, ker je podlegel pritisku javnosti.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Železna Kapla: Velika nagrada Avstrije v športnih sankah na naravni progi
Pred leti še dejansko najpomembnejšo sankaško tekmo v Avstriji, katero je odlikovala tudi mednarodna udeležba, je letos prevzela Koroška sankaška zveza KSZ od dežele Predarlske in je potem izvedbo kratkoročno poverila Sloven-semu športnemu klubu SŠK Obir v Železni Kapli. Letos bi velika Nagrada ob odlični organizaciji v Lepeni/Koprivni lahko dobila nazaj pomen, ki ji gre.
Da žal ni bilo tako, so ugotovili v prvi vrsti odborniki in številni sodelavci SŠK Obir, ki so za ta dogodek v zadnjih dveh mesecih zastavili vse svoje moči. V približno 700 prostovoljnih delovnih urah so pripravili pogoje in progo, ki so jo brez izjeme hvalili vsi športniki in funkcionarji. Razočaranja, ker se je prijavilo na razpisanih 18 tekmovalnih skupin le 43 sanka-šev (35 Korošcev, 2 Štajerca, 6 iz Salzburga, iz drugih dežel pa nihče) tu-
di predsednik KSZ Schretter ni mogel prikriti. Slišati je bilo, da so v nekaterih sankaških centrih kratkomalo priredili svoje tekme, namesto da bi se odzvali vabilu iz Železne Kaple oz. Koroške.
Boli seveda še to, da tudi sankaši iz Slovenije kljub obljubi niso našli v Železno Kaplo.
Cela vrsta drugih zelo razveseljivih dejstev okoli vendar uspele prireditve pa je prepričljivo pretehtala negativne izkušnje:
•	Omeniti je treba, da so domačini pozitivno sprejeli to prireditev in kako so kmetje v Koprivni (Kokeževa, Rastočniko-va, Mozganova) in mnogi drugi posamezniki po vseh močeh pomagali pri pripravah.
•	Zahvaliti pa seje treba tudi za velik prispevek drugih krajevnih faktorjev kot so občina, gasilci iz Železne Kaple in Rebrce, oba zdravnika dr. Jelen in dr. Pajed,
Rdeči križ iz Velikovca, žandarji...
•	Veliko zanimanje je pokazala mladina glavne šole v Železni Kapli, ki si je z direktorjem in učitelji ogledala tekmovanje.
•	SŠK-u je uspelo v kratkem času pridobiti kar sedem odličnih pokroviteljev in izdati primerno, kvalitetno oblikovano brošuro.
•	Poleg tega je z večjimi ali manjšimi prispevki podprlo prireditev kar 28 sponzorjev ter 18 osebnosti in organizacij (pokali, oglasi, denarne nagrade,...)
•	Prireditev sama in tudi treniranje sta potekala brez nezgode.
•	Tudi z uvrstitvijo domačih sankašev je SŠK Obir lahko zadovoljen. Kogoj Toni je pri Mladincih II celo zmagal.
•	Nad 20 klubskih funkcionarjev (merilcev, sodnikov,...) je z izvedbo dokazalo javnosti (najbolj pa seveda samemu sebi), da je SŠK s pomočjo mnogih prijateljev
lahko kos tudi zelo zahtevnim športnim nalogam. Prireditev konec tedna je bila gotovo višek 13-letnega dela v sankaški sekciji SŠK Obir. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno - vladale so idealne temperature, medtem ko je toplo vreme okoli božiča povzročalo še hude preglavice.
Sankanje za Veliko nagrado se je odvijalo pretekli petek (prvi trening za posameznike in dvojice) in soboto (drugi trening za posameznike, dva teka posameznikov ter en tek dvojic) na progi v Koprivni, ki je bila zelo ledena in zahtevna. Zaradi izvedno dobre pripravljenosti je nudila dobre pogoje do zadnje vožnje.
Podelitev nagrad pri Podobniku so opravili predsednik SŠK Joško Maloveršnik, župan dr. D. Haller ter podpredsednik KSZ Herbert Mit-sche.
Denarne nagrade pa je podelil predsednik Slo-
venske športne zveze Marjan Velik.
Poleg omenjenih sta spregovorila še občinski odbornik F. J. Smrtnik v imenu EL Železne Kaple in deželni poslanec dr. Peter Haderlap v zastopstvu namestnika deželnega glavarja.
Kulturni okvir in poseben čar so zaključku dvodnevnega športnega srečanja dali še Kvartet bratov Smrtnik, domači muzikantje in folklorna skupina SPD Zarja. Njim so seveda zaploskali športniki.
Izid resultatov: šolarke II: 1. Verena Weingant - Landskron 2.32.59;
šolarji II: 1. Erlacher Andreas - Feld am See 2.23.58,2. Janki Stefan; mladinke I: 1. Weingant Kathrin - Landskron 2.05.56, 2. Kribitz Keta-ma - Sveče, 3. Schretter Nina - Feld am See; mladinci I: L Käfer Dieter - Liezen 1.56.78, 2. Käfer Stefan; mladinke II: L Kruschitz
Renate - Bekštajn 2.26.56
mladinci II: L Kogoj Anton - Železna Kapla 1.56.78, 2. Jonach Harald-Feld am See; juniorji I: L Del Fabro Rene - Sveče 1.52.15, 2. Osojnik Richard-Žel. Kapla, 3. Peyka Bernhard-Sveče; juniorji II: L Mühlbacher Gerhard - Salzburg 1.43.86, 2. Rumpf Christian - Frantschach, 3. Kallan Roland - Salzburg;
seniorji II: L Wieltsch Franz-Bekštanj 1.52.40, 2. Kallan Engelbert -Salzburg, 3. Jung Josef-Sele;
splošna: L Tamelitsch Robert - Sveče 1.42.05, 2. Koppelsteiner Pierre -Salzburg, 3. Knauder Gerhard - Frantschach.
Miha Traunik P.S.: Tudi v uredništvu SV se je „zgubilo“ vabilo na Veliko nagrado in ga nismo objavili. Oproš čarno se pri SŠK Obir in upamo, da smo z današnjim prispevkom nekoliko popravili (našo) napako.
Uredništvo
Košarka
SAK-starejši šolarji v novem letu še brez poraza
SAK - Radenthein	65:47 (28:22)
Tomaž Jager (23 točk), Janez Tomc (19), Nejc Jager (9), Marko Holešek (6), Martin Majhen (6), Stojan Vavti (2)
Zopet izredno zanimiva tekma starejših šolarjev (letnik 78/79 in mlajši), ki so tokrat odigrali tretjo prvenstveno tekmo in zopet prepričljivo zmagali. Medtem ko je prvi polčas (igra se dvakrat po 20 minut) potekal še nekoliko bolj izenačeno, so mladi košarkarji v drugem polčasu zaigrali bolj prizadevno.
Profesor Anton Malle je pred tekmo menil, da je nasprotnik eden naj-
boljših v tej skupini in da ga bo težko premagati, po tekmi pa je pohvalil svoje fante, češ da so se izvrstno borili.
Tudi v šolskem prvenstvu (Schulmilch-cup) so slavili košarkarji SG prepričljivo zmago.
Sovrstnike velikovške gimnazije so premagali s 46:12. Točke za Sl. gimnazijo so dosegli: Vavti (14), Jager (10), Ramal-an (9), Kuežnik (4), Majhen (4), Korošec (3), Truppe (2).
SAK : BBC Wolfsberg 67:63 (34:28)
Janez Tomc (25), To- moštvo ni moglo priigrati maž Hribernik (14), preprečljive prednosti. Martin Majhen (10), To- Ob koncu pa zaslužena maž Jager (9), Stojan zmaga mladih slovenskih Vavti (5), Nejc Jager (4). košarkarjev, ki so bili vse do konca zelo na- bolj prizadevni, peta tekma, saj si nobeno
SAK: Landskron
Janez Tomc (35), Stojan Vavti (23), Tomaž Jager (10), Filip Ereiz (5), Nejc Jager 64), Tomaž Hribernik (2).
Čeprav so bili nasprotniki telesno precej krepkejši in predvsem večji, kljub temu niso imeli nobene možnosti, da bi se postavili slovneskim košarkarjem v bran. Neumno so naši napadali in imeli v Tomcu in Vavtiju dva dobra izvajalca košev.
Pohvala pa gre seveda vsem igralcem, ki so se do zadnje minute pridno
79:43 (43:26)
borili, čeprav so ves čas vodili s precejšnjo razliko v koših.
25. 1. imajo še eno tekmo doma - v Mladinskem domu, nato ap morajo trikrat nastopiti v tujini.
Tudi juniorji so odirali tekmo proti sovrstnikom iz Wolfsberga ter zmagali z dvema (!) točkama prednosti. Največ košev sta dala Sienčnik in Wein, ki se je v teku tekmovanja poškodoval, tako da ni mogel igrati do konca.
Odbojka
Dobljani spet zmagali!
SL Linz:SK Puntigamer Aich/Dob
0:3 (13,11,7)
SL Linz je prejšnji te- Priprave v Obertraunu den premagal Gleisdorf se, kot kaže, že zdaj ob-na tujem, zato je bilo pri- restujejo, a kljub temu bo čakovati, da bo tekma za naloga za naše igralce Dobljane v Linzu težav- vendarle težavna: v vseh na zadeva. Toda Dob- tekmah, ki jih bodo igra-ljani so se znatno stopnje- li, morajo zmagati, če ho-vali in odigrali odlično čejo doseči drugo mesto igro skoraj brez napak, na lestvici, odločilna bo Ob tem je razveseljivo, zagotovo tekma proti da so trenutno vsi igralci Kagranu, ki pa bo na sre-v izredno dobri formi, čo na domačih tleh.
Koroška liga ženske
Beljak : SK Aich/Dob	1:3
Zaslužena zmaga za bila brez viškov. Naša naša dekleta, a tekma je ekipa zelo dobro obvlada
igro v polju, le v napadu morala vaditi v nasled-še stvar šepa. Trener Re- njih treningih predvsem bula je menil, da bodo napad.
Koroška liga moški
Beljak : SK Aich/Dob	3:0
V prvem nizu so fantje da bi naredili pičle točke, še kar dobro igrali, a so Če pa vemo, da so letos ga kljub temu zgubili. V trenirali šele petkrat, se drugem nizu so vodili ce- ni čuditi, da jim igranje lo z 2:12, a ni jim uspelo, ne uspeva.	M. T.
Smučarski skoki - Zahomc
V zadnjih dveh tednih so se v Zahomcu na lepi naravni skakalnici pomerili številni skakalci -med drugimi tudi skakalka Eva Ganster, ki je kot edina ženska zasedla v skupini mladinci I tretje mesto.
Avstrijski pokal: 16.
januarja se je tekmovanja udeležilo 116 skakalcev, ki so se pomerili v raznih skupinah.
Zahomčani so slavili le dve zmagi. V splošni skupini je bil prvi Franc Wiegele, pri juniorjih pa je zmagal Thomas Ku-glitsch. Trener Frane Wiegele st. meni, da so vzroki temu, da trenutno ni toliko izvrstnih skakalcev v vrstah Zahomča-nov, slabe zime, ker brez snega tudi treninga ni bilo. Zato so v skupini šolarjev nastopili le trije, ki pa se niso mogli uvrstiti med najboljše. Industrijski pokal in ko-
roško prvenstvo
Ob lepem vremenu, številni udeležbi in brez pripetljajev so se v soboto, 22. januarja, odvijala tekmovanja za industrijski pokal in hkrati tudi za naslov koroškega prvaka. Tekmovanja se je udeležilo 59 skakalcev, sodelovali pa so tudi skakalci iz Velenja in Kranja.
Naslov koroškega prvaka je osvojil Belja-čan Mathias Mamedof.
Uvrstitve članov SD Zahomc:
dečki I: L Martin Ku-glitsch, 2. Matija Druml; dečki II: 2. Stefan Kaiser.
V skupini šolarji I je zmagal Gašper Karlovič, član skakalnega društva Triglav iz Kranja.
Šolarji I: 2. Hans Millo-
nig;
šolarji II: 5. Werner Müller, 6. Hans Millonig.