St. 743- Trst, sreda dne 20 m>. ca 1912. Ljubljana Leto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Pit C Simo 7 n 9 Čf R uin nJntr0“ kh*J« vsakdan —tudi ob nedeljah in praz-rUoallfC^lla Ol. U vlil* nitih _ zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-tjemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. 20, Kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — je uredništvo in uprava v hotelu „Mali6‘ v Ljubljani. — Po Jutro* mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi : I mm. vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaSevanju primaren popust, za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. rana pisma se ne Francesco d’Assisi, Št. Za Ljubljano in okolico poSti sprejemano stane za inozemstvo celoletno visokosti četverostolpne Mali oglasi: 5 vinarjev Prijateljem Jutra*. Iz vrst naših starih naročnikov, ki Či-tajo nima in zato srno že sklenili ustaviti nadaljnje izhajanje »Jutra*, ah odvrnilo nas je od tega ravno zanimanje naših naročnikov za usodo *Jutra> m njihovi predlogi, po katerih bi se *Jutro* moglo rešiti in izvrševati še na dalje svojo težko nalogo na vse strani neodvisnega političnega dnevnika in zato se obračamo danes na naše prijatelje s pozivom, da stopijo v vrste onih, ki so pripravljeni prispevati za »Jutrov* sklad, s pomočjo katerega naj se tjutro» reši in zmaga nad zlobo in intrigami. Težko smo se odločili za ta korak, ali naši prijatelji so nam- dajali poguma in so nam govorili oziroma pisali, da se odzove našemu pozivu gotovo vsak pravi prijatelj *Jutra*, ki želi edinemu slovenskemu neodvisnemu političnemu dnevniku obstoj in prospeh. Česar en sam človek ne more storiti, če tudi je dve leti posvetil vse svoje moči tjutru* in izdržal pri tem ogromne telesne in duševne napore, premorejo toliki tisoči prijateljev iJutra* in a ko prispeva vsak naš prijatelj za „Jutrov skIadu tudi majhen znesek, se bo nabrala svota, s katero se osi-gura tjutru* obstoj, uredništvu in upravi se pa omogoči izvesti pri listu potrebne reforme, da bo moglo biti ijutro* tudi urejevano tako kakor bi mi sami želeli. Prosimo hitre pomoči! Mi ne moremo več izhajati — priznavamo to odkrito — in komur je stalo do tega, da ijutro* Sc izhaja, mu priskoči takoj na pomoč. Ko je prenehalo izhajati v Ljubljani •Jutro*, so mnogi jokali. *Jutro* je vendar še izšlo, ali sedaj mu bije zadnja ura in samo, ako vsak naš prijatelj stori takoj svojo dolžnost nasproti njemu, mu bo osiguran obstoj. Na delo torej, prijatelji, za *Jutrov» sklad! Prispevke sprejema naša glavna uprava v Trstu in podružnica v Ljubljani. Uredništvo in uprava «Jutra» LISTEK. Nostradamus. ENAJSTO POGLAVJE. Floriza. VI. VrviSna lestvica. Štirje bratci so vztrepetali od veselja, odkrili se, postavili galantno desno nogo naprej in se poklonili do tal. Toda Saint-Andre ni odgovoril: dobil je sunek skozi ramo in je ležal onesveščen ob znožju vr-vične lestvice. »Glej, no," je rekel Henrik, »mrtev je. Bograe, vsakomur udari enkrat smrtna ura. Gospod," je nadaljeval, obrnivši se proti Royalu de Bearevers, „dolgujem vam tiso-černo zahvalo. Brez vas bi bil morda tudi jaz tamkaj, kjer je zdaj moj tovariš. Kdo ste, če smem prašati?" »Imenujejo me Royala de Beaurevers," je odgovoril hladno mladi mož. Henrik je nagubal obrvi. Njegov obraz je mahoma zopet zadobil tisti previdni, ne-zaupni izraz, ki ga je imel običajno. »Mladi mož," je dejal, »slišal sem go- Bratje SoKoli! Bratje Slovani I Z napornim delom in s trdo voljo se nam je naposled posrečilo, združiti nešte-vilne množice slovanskega Sokolstva v eno celoto, mogočno po svoji razsežnosti, silno po naši vdanosti, krasno po vzvišenih nalogah, katere smo ji položili na srce. Vodilo nas je k temu nepremagljivo hrepenenje po povzdigi slovanskega naroda, čigar samoniklost hočemo podpreti z zdravo in krepko vzgojo, s povzdigo in popleme-nitvijo njegovih prirodnih telesnih zmožnosti in s tem zgraditi temelj nravnemu razvoju in duševnemu napredku Slovanstva. K temu cilju hočemo speti po poti, primerni značaju in telesnim sposobnostim naših narodov, s svojimi sokolskimi vajami, ovladovanimi po zavesti naše plemenske skupnosti in skupnih naših koristi. To hočemo posvedočiti s skupnim nastopom ob I zletu Zveze slovanskega Sokolstva, ki ga sklicujemo na dni 26. junija do 1. julija 1912. v zlato slovansko Prago. Prvič je tu v organizirani celoti nastopiti slovanski mladini, da pokaže svojo dospelost in čvrstost in da v junaški tekmi izmeri svoje moči, utrjene z marljivo vadbo. Vabimo Vas torej, možje in žene, k temu slovesnemu prikazu slovanske žila-vosti in k temu zgovornemu dokazu pomembnosti in smotrenosti naših združitev na tem važnem kulturnem polju. Naj podedovane lastnosti naših očetov in dedov, ovenčane z junaškimi tradicijami, osveže-vane s probujenim hrepenenjem po novem, dostojnem življenju Slovanstva, združijo k veličastni sliki sokolskega dela in truda, stremečega za popolno človeško plemenito« sfjo in dovršenostjo. Naš zlet smo združili s VI. zletom Češke Obec Sokolske v spomin na petdesetletni obstoj prvega sokolskega društva v Pragi in vsega Sokolstva sploh. Kraljeva Praga, to staro glavno mesto Čehov, slavno po svoji zgodovini, bogato dragocenih pomnikov, krasno po legi in stavbah, to vedno žareče ognjišče slovanskega duha, se pripravlja z vso gorečnostjo in radostjo, da pozdravi v svoji sredini mile goste in jih obda z iskrenimi izrazi svoje resnične, globoke, zavedne ljubezni. Kvišku torej bratje k delu in slavnemu činu! Naj zopet enkrat zazveni skupni naš koral in svet naj se čudi pojavu združenih prsi in rok slovanskih, tekmujočih v sili in prožnosti, lepoti in plemenitosti, vse v blaginjo in prospeh našega milega naroda. Na zdar! Czolem! Zdravo ! Predsedstvo Zveze slovanskega Sokolstva: Dr. Jos Scheiner Jindr. Vaniček predsednik. načelnik. Dr. Laz*r Car Dr. Ant. Novotny podpredsednik. tajnik. voriti o vas. Usluga, ki ste mi jo storili, mi je še preveč živo v spominu, da bi vam moral povedati, s kakimi besedami. Vse, kar morem storiti za vas, je to, da preložim povelja. tičoča se vaše osebe, za osem dni. Izrabite torej teh osem dni, da odputujete in začnete kazati svoje talente izven francoskih mej.. .* »Gospod,* je dejal Royal de Beaure-vers z glasom, v katerem se je dala razločiti rastoča nejevolja, »vprašali ste m§ za moje ime, ki sem vam ga povedal. Prosim, zdaj je vrsta na vas." Kralj se je zlovešče nasmehnil in dejal z ledenim glasom in z gesto roke, podobno mahljaju s sekiro: „Daj, vrli mož, spravi se še ta hip, ako nočeš, da prekličem milost, ki sem ti jo izkazal ! »Millo dious! Pretipajmo ga malo! „Tako je! Jaz potrebujem denarja, da plačam jutri mašo! »Denar semkaj, sakrament! je zarjul Bouracan. .Danaro, madonna 1 . . .* Štirje bratci so stopili dva koraka naprej. Toda v istem hipu so odskočili za štiri nazaj; omamila jih je bila cela toča krepkih bunk s pestjo. »Ah, prokleti psi! Ah, pogani izgub* Bratje S predstoječim objavljamo poziv, ki razodeva jasno, kaj da se bode vršilo v dneh 28., 29. junija in I. julija t. I. v slovanski Pragi; — to bo praznik, kakršnega slovansko Sokolstvo in ž njim Slovanstvo sploh, še ni proslavljalo. Danes apelujemo na Vas, bratje slovenski Sokoli, da se udeležite te slovanske sokolske manifestacije v čim največjem številu; s svojo udeležbo in nastopom v Pragi pokažimo, da tvori mali slovenski narod krepko vejo na mogočni slovanski lipi. Za danes pripomnimo, da se slovenski Sokoli popeljejo s posebnim vlakom dne 26. junija popoldne po državni železnici v Prago; uro odhoda, vozne cene in celi spored slavnosti priobčimo v teku prihodnjih dni. Na zdar! Predsedstvo .Slovenske sokolske zveze*. Trst- Primorje. Da ne bo nesporazumljenja. Naj nihče ne smatra današnjega našega poziva, ki ga priobčujemo na uvodnem mestu, za beračenje, ker naš namen to ni. Opozorili smo slovensko javnost na položaj, v katerem se »Jutro* nahaja, ker nočemo, da bi nam kdo očital, da smo ustavili izhajanje lista tiho in mirno, ne da bi poskušali rešiti ga. Slovenski javnosti damo s tem priliko rešiti „Jutro“ in kdor smatra, da je na Slovenskem potreben na vse strani neodvisen, ali strogo naroden, demokratičen in napreden dnevnik, priskoči „Jutro* na pomoč, ako pa .Jutro* nima takih prijateljev, ki bi bili pripravljeni za nj tudi kaj žrtvovati, potem naj preneha izhajati. • Drugi listi imajo za sabo kapital, »Juto" ima pa samo simpatije svojih čitateljev. Kolike so te simpatije, to se bo videlo te dni, ko bomo priobčevali imena onih, ki hočejo .Jutro" rešiti, t. j. onih, ki bodo prispevali za .Jutrov" sklad. V ta namen smo že prejeli 25 kron in sicer nam je poslal gosp. Jak. Kogej, notar v Postojni 20 kron in gosp. Rudolf 0swald, plač. natakar v kolodvorski restavraciji na Jesenicah 5 K — obq takoj, ko sta prejela našo okrožnico, ki smo jo razposlali pred par dnevi nekaterim našim naročnikom. Iskrena hvala prvi dvojici, ki sta priskočila »Jutru* na pomoč in sicer takoj na prvi klic! To nam je tudi dalo poguma, da priobčimo javni apel na slovensko javnost. Radi popravljamo. Pondeljkova .Edinost1' priobčuje notico, v kateri pravi, da je prišla v list nedeljska vest o tramvajski nezgodi našega glavnega urednika brez vednosti uredništva, t. j brez vednosti glavnega urednika. Ker smo tudi od druge strani zvedeli, da merodajne osebe pri »Edinosti* obsojajo pobalinski ton, v katerem se je ponorčevala v »Edinosti" neka neotesana siro-vina iz nesreče, ki se je pripetila našemu glavnemu uredniku, popravljamo radi našo tozadevno predvčerajšnjo notico, ker nas veseli, da merodajni krogi pri »Edinosti" sami obsojajo tako pobalinstvo, nedostojno civiliziranega človeka. S „Zeilenfresserji“ se pa ljeni! Proč odtod ! Vi, mrhe, me hočete motiti, ko vidite, da učim gospoda vljudnosti! Prokleti obešenjaki! Na, tolarje! Na, solde ! Na, denarje ! . . .“ Denarji, soldi in tolarji so kar deževali na glave ubogih klatežev, toda v obliki batin, deljenih s toliko naglico, da so kar strmeli od občudovanja. ,Ah, golobček! Kakšna pest!* je kričal Strapafar v očaranju, brisoč si krvaveči nos. .Basta! Basta! je rjul Corpodibale ves navdušen. .Nikoli še nisva bila tako bogata s svetim Pankracijem! se je veselil Trinquemai-lle. »Le tepi, sinko moj!“ je prigovarjal vrli Bouracan in nastavljal hrbet. »Poberite se, svinje pijane, plenivci nesramni, in ne hodite mi v bližino, dokler vas ne pokličem. In zdaj, gospod,* je dodal Royal de Beaurevers, obrnivši se h kralju, ,sva sama, in mi lahko poveste svoje ime!" Henrik je zaškripal z zobmi. S krvavim pogledom se je ozrl naokoli. Toda videl je, da je sam. Ali strast je kričala v njem glasneje od srda. »Mladi mož", je dejal, .zadnjikrat vam svetujem, da se odstranite. Opraviti imam v tej hiši." ne bomo prepirali, posebno ker je dotičnik, ki je to pobalinstvo zakrivil, gotovo že dobil pošteno lekcijo od svojega šefa in mu bodo najbrže tudi čitane iz njegovega računa — dotične vrstice. Tržaška porota. Najvišje sodišče na Dunaju je baje razveljavilo razsodbo višjega deželnega sodišča v Trstu v zadevi tržaške porote. Kaj bo pa sedaj ? Smo res radovedni, kako se bo afera dalje razvijala; najbrže bo v'Trstu precej — dolgih nosov in dobro bi bilo, ko bi se zopet priredila tekma za najdaljši nos. Bo že zmagala pravica — prej ali slej! Ne bodite osebni! V zadnjem času smo prejeli zopet več dopisov iz Trsta, iz katerih veje nekak opozicionalni duh, ki je morda tudi opravičen, ali dopisov ne moremo priobčiti, ker vsebujejo po večini osebne napade, ki jih odklanjamo principi-jalno, ker drugo je kritika razmer in drugo zopet — kritika oseb in celo ona malenkostna kritika, ki se zadržuje na tem, koliko kdo zasluži, kaj je bil kdo predno je postal to, kar je sedaj i. t d. Kdor misli, da bo spravljal v .Jutro" take malenkosti, se zelo moti in bolje bi bilo, da r.e porablja zastonj papirja in črnila. Kritika mora biti v prvi vrsti stvarna, osebna pa samo v skrajnem slučaju, ko se osebe ne more več ločiti od stvari. Dridnavt »Tegetthotu bo jutri porinjen v Trstu v morje. Parada bo velika in vojaška oblast je povabila k njenj tudi zastopnike vseh tržaških dnevnikov, tudi najbolj ireden-tovskih, samo »Jutra" ne. Nam je to vseeno, omenjamo to samo radi tega, da se vidi kako vojna uprava zaničuje slovensko časopisje, slovenski denar ji je pa dobro došel in tudi v »Tegetthofu« je gotovo zabitega dosti slovenskega denarja, izprešanega iz Žepov slovenskjh davkoplačevalcev. Le navdušujte se, Slovenci, za floto in »Flottenve-rein !“ Ljubljana-Kranjsko. ' Gg. dopisnikom iz Kranjske I Da se glavnemu uredništvu v Trstu olajša delo, prosimo vse gg. dopisnike naj pošiljajo, svoja poročila našemu podružničnemu uredništvu v Ljubljani, ki je nalašč za to ustanovljeno, da se bavi z razmeranimi Kranjskem. Mi hočemo na ta način ohraniti prvotno listovo razmerje, ko je bilo »Jutro" tiskano v Ljubljani, ker hočemo s tem izpodbiti vse one laži, ki se tvorbo zlasti po Ljubljani od strani nebonetne konkurence, češ, da je »Jutro“ zdaj le tržaški list. Da so te laži neosnovane, to lahko razvidi vsak či-tatelj ,Jutra". Vsaj se vedno ve6 kot polovica lista posveča le razmeram v Ljubljani in na Kranjskem sploh. Gg. dopisniki, pa tudi vsi prijatelji in čitatelji .Jutra- v Ljubljani in na Kranjskem naj blagovolijo na znanje vzeti, da je naše ljubljansko uredništvo ravno tako smatrati, kot bi se list tiskal še vedno v Ljubljani. Pri količkoj važnejih poročilih to, da se list tiska zdaj v Trstu, prav nič ne trpi na točnosti priobčil, ker imamo telefonsko in ekspresno zvezo med glavnim in ljubljanskim uredništvom. Le lahko odložjjive stvari pridejo malo kasneje na vrsto. Zlasti pa gg. dopisnike iz ljubljanske okolice pro- ,Kamor ste namenjeni priti po tej vr-vični lestvici ?u „Da,“ je rekel Henrik, stiskaje zdbe. Saj vidiš, da gre za ljubavni sestanek." »Lažete!" je vzkliknil Royal de Beaurevers in prebledel kakor zid. »Strela!" je zarjul Henrik. »Ali veš, pre-drznež. s kom govoriš ?“ ,Že celo uro vas vprašujem, gospod. Toda bodite kdorkoli lažete vendarle. Ta lestvica vodi k velikemu profosu. Gospodična Floriza de Roncherolles pa ne daje nikomur ljubavnih sestankov. Zato pravim: Vi lažete !“ »Podlež! Na kolena, in prosi me odpuščanja ! Kajti, vedi, kar hočeš vedeti: Jaz sem kralj! . . .“ Beaurevers pa je prekrižal roke in dejal : »Kralj ste ?... Torej, kralj francoski, lagali ste! Kralj francoski4, je dodal z glasom, ki je postajal strašen, »jaz, Royal de Beaurevers, vam prepovedujem, obrekovati dekle, ki stanuje pod to streho! Kralj francoski, spravite se odtod še to minuto : vse, kar morem storiti za vas, je, da vas pustim oditi, ne da bi vam porinil podlost, ki ste jo izustili, z bodalom v vaše grlo!. . Henrik je v prvem hipu obstrmel kakor pred čudežem. Ozrl se je v nebo, da vidi, simo, naj blagovole predstoječe upoštevati. Zgodi se namreč večkrat, da se nam o eni in isti zadevi vpošiljajo poročila od gg. dopisnikov in podružničnega uredništva. Včasih nam je naravnost težko komu naj damo prednost; navadno jo moramo dati podružničnemu vodstvu, ker stojimo na srališču, da je ono nam nasproti odgovorno za poslana poročila. V kočljivih zadevah smo navezani se najpreje obračati ra podružnico, ker je ondotno uredništvo naravno bolje informirano ker je to tudi njegova dolžnost. Le če ima kdo kake posebne želje samo do glavnega uredništva, nam je seveda vsak čas pobrodošel. V splošnem pa še enkrat prosimo : Obračajte se ustmeno ali pismeno na naše uredništvo v Ljubljani. Ljubljanski škof pogorel. Kar je še ljubljanski škof odredil in naredil, povsod in vselej je s svojo smolo vred — pogorel. Najhujše pa je škof pogorel z odpravo praznikov. S svojim pastirskim listom se ni upal po svojih duhovnikih ljudem naravnost v obraz povedati, da so ti prazniki kratkoma-lo odpravljeni. Pri vsaki fari se je pastirski list drugače razlagal, a vse razlage pa so bile zavite v neko meglo, tako da ljudj« niso vedeli, kaj je pravzaprav z odpravo praznikov, ali bodo res. odpravljeni ali kaj-li. No, v tej negotovosti je prišel na vrsto prvi praznik, ki bi imel biti odpravljen, to je praznik sv. Jožefa. Občinstvo ie bilo že dan preje radovedno kaj bo. In kaj je bilo ? Nič drugače, kakor vsako leto doslej, odkar se je ta praznik pri nas uveljavil Vse navadno delo je počivalo, ljudje so se praznično ob lekli, šli v cerkev pogledat kaj bo tam. In to pot je sv. Jožef privabil v cerkev tudi mnogo takih, ki ga drugače niso povnali in ne obiskali v cerkvi, namreč takih, ki so šli iz radovednosti kakor pravimo, zijala prodajat v cerkev. In kaj so videli in slišali tam ? če bi bili tudi vsako leto na ta praznik iz boljših namenov prišli praznovat sv. Jožefa v cerkev, bi morali konstatirati, da letos ni bilo nič drugače, kot vsako drugo leto. Božja služba se je po vseh cerkvah vršila ravnotako kot popreje. Le pridigarji so v svoje zadovoljstvo konstatirali, da »odprava* praznikov prav nič ne škoduje, ker se vidi, da je letos še več ljudi v cerkvi, kakor jih je bilo druga leta. Nekateri so ljudstvu to povedali raz leco z vso dostojno resnobo, drugim se je zopet poznalo, da se očitno norce delajo ; ali bolj iz ljUdi, ki še v večjem številu zahajajo v cerkev čeprav je praznik odpravljen, ali bolj iz škofa, ki na tak način izvaja svojo odpravo praznikov, to je težko uganiti. Gotovo pa je, da se to pot niti duhovniki niso pokorili svojemu škofu, kajti kakor omenjeno, odpravljali so službo božjo letos ko naj je »a praznik odpravljen, ravno tako, kot druga leta, ko je bil sv. Jožef še zapovedani praznik. Škof je z odpravo praznikov torej še bolj pogorel, kot je svojčas s svojo rdečo brošuro. Da ga tudi mežnarji niso vbogali, to je lahko slišal vsakdo, ki je zgodej slišal zvonenje k „odpravljenemu“ prazniku. Vkljub slabemu vremenu je bila ljubljanska ulica nenavadno živahna celo dopoldne. Torej „po-goreto" na celi črti! K zgradbi belokranjske železnice. Iz Novega mesta nam poročajo : Kakor se od verodostojne strani zatrjuje, se slavnosti „prve lopate^ udeleži tudi železniški minister dr. Forster. Popoldne bo banket pri Tučku. Že zdaj je polno tujih podjetnikov in delavcev tukaj in še več v okolici. Ker pa delavci še nimajo pravega zaslužka, so postali že pravcata nadloga za okoličane. Okrog beračijo po hišah, žd*j ko je tako neugodno vreme, jih je veliko brez strehe in zaslužka. Prihaja jih pa vsaki dan še več novih. Mnogo jih je, ki bi že radi šli nazaj, če bi le imeli za pot. Ali je Nemcem v Ljubljani res vse dovoljeno ? Prejeli smo : Kakor vse kaže, je Nemcem v Ljubljani res že vse dovoljeno. Zdaj so že kar po hodnikih ulic začeli jezdariti. ali ne bo strela udarila z jasnega v predr-zneža. Nato je povesil oči, v nadi, da ga morebiti pogoltne zemlja. A bilo ni niti strele, | niti potresa. In vendar je bil rekel ta človek: Lagali ste! — Komu je rekel to ? Svojemu kralju 1 Kralj... Kaj je pomenila ta beseda ? Bitje, ki je moglo biti šibko, krepko, ranjeno, ubogo, bogato, pohabljeno, blazno, pametno, slepo, zločinsko, dobrotno, vzvišeno ali neumno, toda v nobenem slučaju navadno človeško bitje. Drhtenje je izpreletavalo množico. Oči so se zasvetile tisočem Tesnoba spoštovanja je zavladala v vseh srcih — kadar se je pojavil kralj. || In Henrik II. je bil rekel s polnim zaupanjem : „Na kolena! Jaz sem kralj! Na kolena!“ In Beaureversov odgovor ga je res osupnil v prvem hipu. »Proč odtod!" je ponoul Royal samozavestneje nego kadarkoli. Zdajci se je spomnil Henrik, da je mož. Zahropel je od gneva ob misli, da bo moral omadeževati svoj meč s to navadno, ne- Te dni prijahata dva taka vsemogočneža skozi Igriško ulico. Ker je bilo po sredi nasipano, ste pognala svoja konja vsak na eno stran hodnika. Njima nasproti prideta neki gospod s svojo soprogo. Opozarjala sta, naj jezdeca kreneta s hodnika na cesto. — Pa Nemca se nista za to nič zmenila. Ko ju je gospod glasno opozoril, da po hodnikih ni dovoljeno jahati, sta se surovo zadrla nad njim. Ker mu nista hotela povedati imena, jima je sledil in s pomočjo stražnika ugotovil, da sta bila to dva brata Lukmana. Do-tični gospod je zahteval, da stražnik ta slučaj naznani. — Stražnik pa se je izgovarjal, češ, da tam ni prepovedano jezdariti. (Naj to le kak hlapec poskusi, da bo kmalo videl, če je prepovedano ali ne po hodnikih jezdariti. Op. ured). Ker se je dotičnemu dvo-umljivo zdelo, če bo stražnik ta slučaj naznanil, se je pozneje informiral na policijskem uradu, kjer je izvedel, da stražnik tega slučaja res ni ovadil. Še le na ukaz predpostavljenega policijskega uradnika je podal ovadbo proti obema Nemcema. In tako bo še le sodišče razsodilo, če je ravno Nemcem v Ljubljani dovoljeno jezdariti po hodnikih. Iz Kranja. (Kako skrbi c. kr. ravnateljstvo državnih železnic za svoje nekdanje delavce.) Pred tremi leti je bil prožoi delavec Jakob Gorjanc pri delu tako poškodovan, da je še dunes za delo nesposoben. C. kr ravnateljstvo drž. železnic v Trstu mu je določilo 27 kron mesečne pokojnine. Ker je pa vsak železničar pri društvu proti nezgodam zavarovan, moral bi omenjeni tudi dobiti mesečno rento od društva proti nezgodam. Na večkratno vprašanje na omenjeno društvo je dobil prožni delavec Jakob Gorjanc vendar enkrat odgovor in sicer ta, da je bila njegova renta z odlokom št. 16020.10. z dne 31. avgusta 1911. na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu nakazana. Ako ravno je ubogi delavec na samega gosp. ravnatelja, kakor tudi na c: kr. železniško ministrstvo prosil, da naj bi se mu njegova renta kakor hitro mogoče izplačala, vendar še do danes ni dobil vinarja. Ubogi delavec je oče petih nepreskrbljenih, sestradanih, na pol nagih otrok in mora živeti večji del od samih mi-lodarov. G. kr. ravnateljstvo diž. železnic v Trstu se pa ne more odločiti in izplačati ubogem revežu njegovo rento, ki je bila, kakor onstran označeno — že 31. avgusta določena in nakazana. Ali ni to sramota za tako podjetje kakor je c. kr. dižavna železnica? Ako se ta nezaslišana krivica od c. kr. državne železnica takoj ne poravna bo prizadeti delavec primoran obrniti se na gg. poslance, da pride ta zadeva na razgovor v poslanski zbornici. Nezaslišane volilne sleparije v Tomišlju. Poroča se nam ; Pri zadnjih občinskih volitvah so klerikalci napravili rekord glede sleparjenja pri volitvah. Dognano je, da bi bila morala biti večina napredne stranke izvoljena. Toda „zmagali“ pa so klerikalci. Na kak način? Kmetje iz Tomišlja, ki so bili na volišču, — pripovedujejo, da so se volitve vršile brez političnega komisarja, da so se v volilno posodo metale čisto druge glasovnice, a škartirale pa so se skoro vse kar je bilo liberalnih. Vsled tega vlada med občani veliko razburjenje in se menijo, da bodo vložili rekurz proti volitvam. — Ker pa je znano, kako je pri nas z rekurzi, bi bilo v svrho zadoščenja kršeni postavi prav- na mestu, da bi se orožništvo začelo brigati za te klerikalne sleparije. Tudi državno prav-dništvo bi imelo morda zanimivega gradiva izza zadnjih občinskih volitev v Tomišlju. Torej . . . Brzojavni urad v Kandiji. Kakor se nam od tam poroča, še zdaj niso dobili primerne hiše, oziroma lokala, kamor bi se preselila pošta in ob enem otvoril novi brzojavni urad aa Kandijo. Pregledali so že več hiš. pa se za nobeno ne morejo odločiti. Štembur bo že tako gledal, da bo spet kakemu svojemu prijatelju pomagal. Občina z dvema tajnikoma. Iz Kandije se nam poroča: Naš župan si je zdaj najel še žlahtno krvjo, toda vseeno ga je izdrl iz nožnice, godrnjaje sam pri sebi: ,Radoveden sem, ali bo tako blazen, da se bo hotel boriti s kraljem ? Beaurevers ni bil tako blazen, ne. Toda z ebema rokama je izvil kralju meč, prepognil ga čez koleno in ga prelomil na dvoje. Škoda; bilo je krasno rezilo, kovano v delavnici Jerneja Gampija v Milanu. »Podla duša!« je rekel Henrik z glasom, tihim od besnosti „Alo, semkaj, fantje!* je zaklical Beaurevers. Klateži, ki so zrli oddaleč na ta prizor, ne da bi slišali razgovor, in si drgnili še tepene ude, so pritekli z vnetno in z ustrežljivim smehljajem na ustnicah. „Ali je zaradi nadaljevanja tistih batin, ki smo jih prejle dobili ?“ je vprašal Stra-pafur, iztezaje nogo, kakor je bil videl delati plemenitaše pri pozdravljenju. „Tiho !* je velel Royal. „Ali se spominjate mojega stanovanja v ulici Galandre ?* enega tajnika. Le policaja obdrži še vedno le enega. Pa ko bi bil še ta le policaj! Ali Štembur ga vporablja za vse, za občinskega, največ pa za svojega sir go. Vse to pa mora opravljati ob sramotni plači K 40 na mesec. Ali ni to škmdal za največjo občino na Kranjskem ? Iz Most pri Ljubljani. V Vašem cenjenem listu je dopisnik iz Most pozabil poročati da je Ivan Orehek katoliški mož vseskozi verskega prepričanja tako se vsaj kaže na zunaj, ali na znotraj je z njim vse drugače. Možakar je zvest pristaš Oražma, po Oražmovi zaslugi je postal tudi njegov svetovalec in ker je katoliškega mišljenja, je dobila njegova hčerka dobro službo pri deželnem odboru in če bi bil naprednjak, bi tega ne bil nikoli dosegel tako se je izrazil cel > sam. Ko je postal gerentov svetovalec je mislil, da b > nova šola v Mostah zrastla kakor goba po dežju. V to svrho je pustil prevrtati zid na svoji hiši, ki stoji na nasprotni strani in napravil si je branjarijo in tako delati dobiček od otrok naprednih Mo-ščanov. Kot zvest Oražmov hlapec se je izkazal tudi pri obravnavi Oražem-Černe. Zaslišan je bil kot priča v zadevi volilnih imenikov in je pod prisego izjavil, da on od tega ničesar ne ve. Drugače je govoril njegov kolega Kocmur, ki je izjavil, da sta se Kocmur in Orehek pritožila proti volilnim imenikom in tudi pritožbo podpisala. Ta pritožba je bila najbrže že sestavljena ko že je bilo to vse dobro znano. Tako torej gosp. v ,Katoliški tiskarni11 črno na belem je zapisano in ne morete se izmazati iz tega blata, do danes smo tihi, sedaj pa ne bomo več. — Znano je ne samo na Kranjskem ampak tudi izven Kranjske, kamorkoli zahajajo slovenski napredni listi, da je prosluli klerikalec, gerent Oražem v Mostah kriv slabega gospodarstva. Občina ki ima letnih dohodkov okoli 40 tisoč kron ki n'ma niti ene svoje lastne šole, nima ne cest ne kanalizacije ne razsvetljave ne vodovoda z eno besedo prav ničesar le nekaj obči^kih revežev in približno 80 tisoč dolga na šoli ki sta jo zidali dve občine skupno. — Novi Vodmat šteje približno 18) hiš s 400 strankami nima od občine druzega kakor da plačujejo visoke občinske naklade na direktnem in indirektnem da\ku. Vzemimo samo en slučaj tega njegovega gospodarstva Pred dvema letoma začel je graditi šolo v to svrho kupil je zemljišče za 15 tisoč kron, načrti nove šole so stali 5 0 kron proračun tudi 50 kron. — Drugi s‘roški: prepis, kupna pogodba tudi 500 kron zemljišče seveda ni plačano in je narasel dolg po nepotrebnem na 95 tisoč kron, in stroškov 1500 kron. Ta denar je bil občinski in je vržen proč, iz občinskega denarja se plačujejo obresti za tistih 15 tisoč kron, tako se je gospodarilo in se še, in če bode še dolgo Oražem gerent se zna zgoditi da bodo v občinski pisarni sekvestrirali občinsko imelje. — Tako je farbal Oražem svoje soobčane in zraven zapravljal občinski denar, da so mu nekateri šli na lim. To je gotovo, celo Podobnik, ki je bil strasten socijalist je postal kar čec noč pristen klerikalec, za njim prihaja tudi Ivan Mauser samo zato ker mislita da bodeta imela od nove šole korist. V znamenju napredka — V Mostah pri Ljubljani se je ustanovilo narodno-napredno politično in gospodarsko društvo in se je takoj pri ustanovnem občnem zboru vpisalo va nj 34 članov. Vsa znamenja k> žfijo, da bo društvo prav dobro uspevalo, zanimanje za nj je vsak dan večje. Na ustanovnem občnem zboru sta govorila gg. prof. Reisner in Jakob Lauter. V odbor so bili izvoljeni: August Heuffel, preds; Matija Dolničar nam.; Adolf Geral tajnik; Franc Zupan nam.; Matija Vidmar blagajnik; Ivan Tonja nam.; Matija Peklaj knjiJničir; Matevž Šeme nam.; namestnika: Franc Remžgar in Ivan Novak; pregledovalci računov: Juraj Jeras, Ivan Remžgar, Ivan H »mberger; namestnik Ivan Peklaj. Društvu želimo cbilo uspeha! Glavno skupščino „Matice Slovenske* je pozdravil njen častni član, znameniti roman-cier Ljubomir Babič Gjalski s sledečo brzo* jevko: ^Pozdravljam skupščino slovenskih matičarjev, želeč obile žetve slovenski knjigi v korist narodnega njedinjenja Jugoslovanov. Katoliški list odpravil praznik sv. Jožefa. škof in njegovi duhovniki se niso upali odpraviti praznik sv. Jožefa, o čemur več poročamo na drugem mestu. — Pač pa je ta praznik odpravil prvi katoliški list v Ljubljani. V prvi dnevni notici BLjubIjanske novice11 v svoji pondeljkovi izdaji poroča, da „ljudski oder igra jutri na sv. Jožefa dan ob 4. popoldne11. Torej ne na praznik sv. Jožefa dan so se čukarji iz .ljudskega odra* potopili v ^Ljubezni in morja valove11 (Qlil-parzerjeva tragedija). Ampak k sreči druge nesreče ni bilo tudi na sv. Jožefa dan. Štajerska in Koroška. 13. maj, dan nemškega šulferajna. Namen, splošno praznovati rojstni dan nemškega šulferajna, se pozdravlja v vseh nemških in nemškutarskih krogih z veseljem. Ta dan se bo praznoval na vseh šulferaj-novih ponemčevalnicah in tudi drugače, tako da bo to dan nemške požrtvovalnosti. Zatorej na delo, narodni Slovenci, za svoja obrambna društva! Siidmarkine tožbe. V zadnji številki poročil Siidmarke toži neki Hugo Scherbaum o needinosti Nemcev raznih strank v majhnem kraju na Štajerskem, kjer dobivajo Slovenci postojanko za postojanko v roke. Najostreje obsoja nemške „Vereinshause“ in je odločno proti takim stavbam. Prizna odkrito, da take hiše z velikimi dvoranami ne prinašajo dcbička, ampak zahtevajo vedno samo velike denarne žrtve. Nadalje pravi, da se nemštvo v obmejnih krajih ne bo obdržalo in krepilo s „Vereinshausi“, ker ne prinašajo ne denarnega, ne moralnega dobička. Case smatra za tako resne, da tudi Nemci ne delajo in zbirajo denarja zato, da bi ga pri zgradbi lepih hiš zapravljali, ampak njihov glavni namen in cilj je, nakupovanje zemljišč, naseljevanje svojih (nemških) obrtnikov in ustanavljanje nemških šol. To je sicer že dolgo znano, četudi nemški listi take in enake stvari vse drugače opisujejo. Da je pa nemški denar poguba Slovencev, dokazujejo dovolj slučaji obubožanja slovenskih kmetov,'ki so prodali svoja lepa posestva Siidmarki in so prišli sedaj na beraško palico (v Št. liju v Slov. gor. in drugod). Sv. Lovrenc nad Mariborom. Zadnja občinska seja je bila zelo burna, da sta se zamogli rešiti le dve najnujnejši zadevi, o nakupu hi e za „Kindergartenu pa se ni sklepalo nič- Skregali so se med seboj občinski svetniki in se razšli. Naš nadučitelj Moge velik agitator za šulferajn in Siidmarko se je potegoval v občinski se.,i z vnemo za * nKindergarten1*, kterega namen bi bil seveda naše majhne otročiče potujčevati. Slišali smo, da hočejo priseljeni Siidmarkovci nemško šolo. Umrl je v Gaberju pri Celju 70-letni Hermann Kott rodom Dunajčan. Izdajal je skupno s Francetom Fischer, učiteljem risanja do sredine 1. 1870. „Cillier Anzeiger". 1880. se je začel baviti s zrakoplovstvom, a vsled pomanjkanja sredstev ni mogel svojega namena doseči K poročilu o aretaciji pekovskega mojstra Štefana Hrenna' v Spodnji Hudinji pri Celju se nam poroča, da so zaprli ta ii njegovega pekovskega učenca, ki je po naročilu mojstra sam ga kozolec zažgal. Učenec je vsaj tako izpovedal pri zaslišanju. Zgorelo poslopje je kupil Ilrenn za 1200 K in je bilo za 6000 K zavarovano. Dejanje je že priznal. Težak zločin odkrit. Iz Maribora nam poročajo : Kakor smo že poročali so našli 17. februarja t. 1. na železniškem tiru pri vojaškem vežbališču dragonca 5. dragonskega polka, Bogomira Kranerja, mrtvega. Takrat so bili mnenja, da je v neprevidnosti progo prestopil in bil od vlaka povožen, ali dognalo se je, da je žrtev zločina. Dognali so da je bil vojak prejšnji večer, ko so ga pozneje našli, v družbi zloglasne Marije Kalunder 20 I. stare iz Št. lija pri Mariboru in neke Barbare Ziegler v gostilni blizu vojaškega vežbališča. Pridružil se jim je topničar Andrej Šegulin in dragonec Richter. Vsi so popivali in skupno zapustili gostilno, idoči proti vežbališču Kraner je imel večji znesek denarja pri sebi, pozneje pa niso pri njem nič našli. Šegulin, Richter, Kalunder in Ziegler so že v zaporu. Svarilo pred sleparjem. Po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem se klati zadnji čas neki mož pod imenom Germ, zastopnik tvrdke Krusch iz Nachoda (na Češkem) in sprejema naročila za perilo obleko in posteljnino ter si pusti izplačevati na račun večje zneske. Ta tvrdka sploh ne obstoji in je ime dotičnega potnika brezdvomno napačno. Žive razmere v pogrebnem društvu*) Or. Levičnik v slučaju Antonije Koprivec. I« logaške afere znani zdravnik dr. Levičnik je Antonijo Koprivec preiskal mesec preje, ko se je dala vpisali kot izredna članica. Kakor čujemo, je g. dr. Levičnik pripravljen tudi pred sodiščem potrditi, da je bila Ana Koprivec takrat na pljučih popolnoma zdrava. Seveda se bo šlo tu tudi za vprašanje, ali je preiskovanka zdravniku povedala, da je v njeni celi družini jetika ta-korekoč doma, da so od 4 sester umrle že dve baje tndi na tej bolezni. Za lajika je namreč v tem slučaju zagonetka, da je še meseca aprila zdravniško preiskana in kot popolnoma zdrava označena Antonija Koprivec že čez 11 mesecev umrla na isti bolezni, kot njeni sestri — na tuberkalozi. Mi smo dozdaj vedno mislili, da se ta bolezen, kjer je že v družini vdomačena, da v prvih pojavih zaslediti že mnogo popreje. No, g. dr. Levičnik je v tej bolezni veščak in nam ne pristoja dvomiti o njegovem strokovnjaškem izreku. *) Glej : „Jutr)“ št. 7B2 iu 740. Za nas je to vprašanje ali je bila Koprivec takrat ko jo je zdravnik preiskal res popolnoma zdrava ali ne, čisto postranska stvar. Niti to bi nas prav nič ne brigalo, ali je Koprivec zdravnika poleg tega, da je v njeni družini tuberkoloza doma, tudi povedala zakaj se je pustila poiskati špecijelno na pljučih. Da pa to vkljub temu omenjamo, storimo to le iz razloga, ker se je pogrebno društvo samo za to vprašanje začelo nenavadno resno zanimati, toda še le ko je uprava prejela mrtvaški list št. 115 iz škofjeloškega župnišča, ki izkazuje, da je Antonija Koprivec umrla dne 1. marca 1912. na tuber-kolozi. Če smo prav poučeni se je takrat peljal ?. Komac v Škofjo Loko ter se pri župniku informiral, če je bilo župniku kaj znano, da je bila ta Antonija že preje bolna na jetiki. Župnik je haje odgovoril, da on tega ni opazil. Ali je g. Komac za to vprašanje se za zanimal, ker je tudi on dvomil, da bi v tem slučaju namreč, ko se jetika med sorod, niki širi, mogla ženska biti še pred 11 meseci popolnoma zdrava na pljučih ? Tega ne vemo. Pač pa smo slišali, da je Komac župnika za to vprašal, če je bila preje jetična, ker dobe sorodniki od društva večjo podporo za pogreb. Nam se odkrito rečeno ne-vrjetno zdi. da bi bil g. Komac kot upravitelj društva to res rekel župniku. Kajti pravila o taki razrednosti o povodu smrti, prav nikjer ničesar na govore. V pravnem oziru še bolj zanimivo pa je vprašanje, če je Komac res sestri pokojnice ponujal denar kot odpravnino za pogrebne stroške. Faktum je, da je sestra to odklonila ter Komaca naslovila na strica Jugoviča iz Spod. Šiške, ker je ob enem tudi varuh otrok. Varuh Jugovič je potem ko je dobil obvestilo o smrti nečakinje, šel se zglasit k upravi pogrebnega društva ter zahteval odpravnino. Komac je rekel, da dobi znesek 120 K. Kaka je ta znesek mogel staviti, to nam je uganka. Kajti pravila govore o odpravnini 220 K oziroma za Ljubljano 230 K. Le v dokazanih slučajih, da pokojni nima sorodnikov, oziroma če so pogrebni stroški manjši, odpade preostanek od dejansko izdanega zneska v korist društveni blagajni. Praviloma pa se ima določena odpravnina smatrati kot izplačljiva. Po naših informacijah je odbor izplačanje te odpravnine tudi že odobril, in Jugovič bi moral priti čez nekaj dni po denar. Medtem pa je bil prijavljen naš dopis v „Jutru“. In glejte, zdaj naenkrat so bili gospodje čisto drugega mnenja. Sklenili so, da se Jugovičev denar ne izplača in sicer zatone, ker se je odbor iz predloženega mrtvaškega lista prepričal, da je bila Antonija Koprivec umrla na tuberkolozi. Zdaj še le so se tudi spomnili, da je to nekam Čudno, da je Koprivec plačala v dvakratnih obrokih polletno članarino za celo leto naprej, člani navadno ne hite preveč z vplačanjem članarin. Brž-kotne, so si tudi mislili, da je izključeno, da bi bilo to dekle zdravo lakrat ko so jo sprejelo, če je že pred pretekom 1 leta umrlo na jetiki. Torej pridemo zopet nazaj na tisto zdravniško preiskavo v ordinaciji g. dr. Le-vičnika. Pripomnimo še enkrat, da bi bilo čisto odveč o tej zadevi na teh njenih potih razpravljati, da ne zasledujemo s tem edinega namena, javnosti pokazati, v kako negotovih mejah se upravlja društvena imovina. Iz pravnega stališča na podlagi društvenih pravil so namreč vse te okolnosti čisto irelevantne. Zanimivo je le, ker se razvidi, kako je uprava ponujala denar in ga potem, ko je stvar prišla na dan, zopet odklonila. Je to vse v najlepšem redu, g. predsednik ? Edino pravo pa je iz vseh homatij tega slučaja samo to: Naj je bila Antonija Koprivec takrat ko jo je dr. Levičnik preiskal zdrava ali ne, naj je umrla na tuberkolozi že 11 mesecev pozneje, ko jo zdravnik konstatiral kot popolnoma zdravo, in naj bi ta Antonija Koprivec tudi še danes živela: vsega tega bi ne bilo potreba, ker ona sploh ni imela nobene pravice kot član pogrebnega društva. Zakaj ne, smo že zadnjič povedali, pa ponovimo še enkrat: Za to ne, ker § 4. izrecno določa, da je član bodisi reden ali izreden član le tisti, ki stanuje v kraju sedeža društva, to je v Ljubljani oziroma v okolici, ki spada še pod Katero ljubi anskih far. Antonija Koprivec pa je trajno bivala v Ško-tji Loki, torej v kraju izven društvenega sedeža. To potrjuje tudi določilo § 5 c, ki pravi: Rednim kakor tudi izrednim članom, ki so bili premeščeni v kak drugi kraj pa so svoje doneske redno plačevali se izplača v slučaju smrti vsota primerna pogrebnim stroškom v Ljubljani, to je 230 K ozir. 220 K. — Torej le če je kak član premeščen, ima če tudi zunaj Ljubljane umre, pravico do odpravnine. Antonija Koprivec pa ni bila premeščena že kot družtveni član, ona je sploh bivala prej in slej izven društvenega delokroga. Vprašate: kdo je to zagrešil ? Kdo drugi kot tisti gospod, ki v »Zarji" tako zatrjuje kako v najlepšem redu je cela društvena uprava in da je vse zlagano, kar so pri dopisu prizadeti v »Jutru" poročali. K njemu je prišel varuh pokojne, g. Jugovič iz Šiške, ter svojo nečakinjo prijavil kot izredno članico društvu, ker je društvena pravila napačno tolmačil, ki dajo rednim članom pravico prijaviti tudi svoje sorodnike. To pravico imajo res. Toda prezira se pa pri tem zakl učni dostavek tega določila, ki govori, da je tudi tak član vezan na iste določbe kakor redni član, oziroma član, — ki koga svojih sorodnikov prijavi, namreč tudi tako prijavljeni član mora bivat tam, kjer ima društvo svoj sedež. Predsednik, ki je društvo ustanovil in ki je izdelal tudi društvena pravila, bi jih moral pač v prvi vrsti najbolj poznati, pa tudi najsvetneje izvrševati. Kako pa jih je izvršil predsednik v tem slučaju ? Sprejemna knjižica št. 179 z dne 1. maja 1911. izpričuje črno na belem da je društveni predsednik to Antonijo Koprivec sprejel kot članico. Na tej knjižici je podpis predsednika samega; tega ne more utajiti' Sprejemati člane, ki te pravice nimajo, dvakrat ponujati odpravnino, potem pa jo preklicati, če je to vse „v najljepšem redu“, o tem naj sodi javnost. Še bolj zanimiv pa je prihodni slučaj Brataniča. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Obisk nemškega cesarja na Dunaju. Berlin, 19. marca. V petek zvečer ob 6. uri odpotuje cesar Viljem II. s princezinjo Viktorijo-Lujzo na Dunaj. Bolgarski škof pri avstrijskem cesarju. Dunaj, 9. marca. — Cesar je sprejel v Schonbrunnu v avdijenco katoliškega škofa sofijsko-plovdivskega. Goljufije na državnih želežnicah v Galiciji. Krakovo, 19. marca. Uprava državnih železnice je prišle na sled velikim goljufijam, ki so se vršile že dolgo na državnih železnicah v Galiciji. Uradniki so goljufali v sporazumu z drugimi ljndmi in sicer pri voznih listkih, ki so jih izročali uradniki svojim zaupnikom, ti šo jih pa potem za slepo ceno prodajali potnikom. Izvršenih je še več aretacij. Na Kitajbkem, Pariz, 19. marca. »Information* priobčuje malo verjetno vest, da so bile odposlane v Kitajsko morje 3 amerikanske hitre križarke, druge jim bodo pa sledile. Zunanje ministrstvo združenih ameriških držav se baje boji, da se dogovarjate Rusija in Japonska radi detitve Kitajske. To vest notira Časopisje z vso rezervo* Šangaj, 19. marca. Sto republikanskih vojakov, nezadovoljnih s službo in v želji, da bi se vrnili na sveja domovja, se je uprlo oficirjem. Pritekli so hitro vojaki, da bi udu-šili upor, pri čemur se je razvila prava bitka ; dva uporna vojaka sta bila ubita, štirje ranjeni, drugi so bili pa vjeti in odpeljani v zapore in potem je nastal v mestu mir. Škandal v aristokratičnem zavodu. Dunaj, 19. marca. »Ungarische Korre-spondenz" poroča iz Budimpešte: Kakor se je svoječasno že poročalo, so nekateri gojenci aristokratskega »Zavoda Franca Jožefa" oskrunili hčer kurjača Nyers. Ta je označila za očeta otrokovega, ki ga je porodila, baron? Belo Lipthaya, ki se je izdajal pred njo za grofa Vaya in je vložila proti njemu tožbo za plačanje alimentov. Obtoženi je izjavil, da ni z dekletom nikdar spolno občeval in da se ni nikdar izdajal za grofa Vaya in sodišče ga je oprostilo, radi česar je dekle skočilo v Donavo in utonilo. Ko se je za to zvedelo, je bil baron Lipthay in njegovi tovariši vedno napadan od občinstva Sedaj se je vršila nova obravnava v zadevi očetovstva in zastopnik barona Lipthaya je predložil pismo sošolca njegovega klijenta, grofa Edmunda Bethlena, v katerem ta priznava, da je on prvi spolno občeval s hčerko kurjača Nyersa in da ji je on pozneje pri neki priliki predstavil barona Lipthaya kot grofa Vaya. Sodišče je sklenilo poklicati h prihodnji obravnavi grofa Bethlema. Zahvala. Od neznanih tatov bilo je v mojo podružnico, v St. Petru na Krasu vlomljeno ter pokradeno razno blago, kakor tudi manjša vsota denarja. Bil sem pri »Prvi avstrijski zavarovalnici proti tatinskegu vlomu* v Ljubljani Wol-fova ulica štev. 6 zavarovan, zoper tatinski vlom. Imenovana družba pustila je škodo ceniti po gospodu Albert Pečevnik-u v Ljubljani, ter mi po istem povrnila škodo v mojo zadovoljnost. Iz tega vzroka se javno zahvaljujem družbi in imenovanemu gospodu za hitro re- šil, v in kulanco, ter priporočam zavarovalnico vsem tistim, ki še niso zavarovaai, posebno pa gosp. P. T. trgovcom, da se pri imenovani družbi zavarujejo. Družba je v resnici kulantna in točna ! Postojna, dne 18. marca 1912. Anton Bole, trgovec. Mali oglasi. frnatilnn ®°Batec v Ric>anjih priporoča svojo IX US Ulirlo/ dobro kuhinjo in izborno pijačo. Nemeblovano dičlTl^riioTv Si Kolodvorske ulice v Ljubljani. Naslov • Ela, joste restante Ljubljani. Proda se damsko kolo, Jeno0 S ve se pri podružniei „Jutra“ v Ljubljani. Dve mladi gospodični Sil S- špondirati z 2 mladinca, inteligentnima gospodoma. Prva pod šifro „Nina“, druga pod , Sandi" poste restante Ljublj na. Krojaški stroj Kj^^tVe^ni ai a nadst PrnrltJ prav m8l° rabUen gromofon naj- X L UUct oc boljše vrste znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo »Jutra" v Trst. Lepo meblovano ^v^SJalo^ s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8. Soba je pripravna tudi za pisarno, Kdor liiiua veliko korespondence naj si nabavi ceni pisalni stroj Fotograf A. Jerkič S^GosposS ni. 7. U i etniški izdelki, stalne cene. ■piTirlam dobrega domačega sur. masla 10 —16 X 1 UUctltl kg na teden, cena je 2 K 60 vin., v .jireh, natančni naslov pove uprava Jutra v Trstu. Pvnrlo a a otroški voziček, bel; jedna omara X 1 Uvid St? in drugo. Slomškova ul. 12, par ter desno. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut-Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. ©©©©©©©©©©©©©©©© (\| 11/H H in modno blago za gospode in mm am ■>, ■% p V 11M EU H gospe priporoča izvozna hiša |LL|l/L O UMI n Prekop Skorkovsky in sin £|jllIL v Humpolcu, Ceska. Vzorci — * na zahtevo franko. — Zelo \ zmerne cene. — JVd željo 1 dajani tukaj izgotovljati gosposke obleke. kateri se bode ravno tako dobroobuesel kakor drugi veliki stroji. V elegantnem kovčeku tehta samo 31/* kg. — Glavno zastopstvo za južno Avstrijo The Rex C.° Ljub ljana §)§)§) Šelenburgova ul. 7 — Telefon 38 ©©©©& ©©©©©©©©©0© Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. *• Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se j o poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen. (330) 0(g)000@00@@@@@@00 Juan ^Janc in sin oj&jufeljani * # Dunajska cesta štev. 17 * -*■ priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. Šivalni stroji za rodbino in obrt. i Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „BDLER“ Stara in dobro znana slovenska trgovina Ferd. Dobaušek-Trst ulica Giosuč Carducci II. Velika zaloga narejenih oblek za moške in dečke. -----------------------Najkonvenijentnejši v Trstu.-------------------- Za novo spomladansko sezono v veliki izbiri vse zadnje novosti kakor: Narejene obleke za moške, dečke in otroke, jopiče, površnike, srajce, jopice, spodnje hlače i. t. d. Bogata zaloga, Solidna postrežba, Nizke ceue. Sprejemajo se naročila oblek po meri. Redka prilika! Vsak kdor kupi blaga najmanj za pet kron dobi gratis listek za udeležbo pri vzdigovanju srečk za 1.040.000 Kron Eden miljon in štiridesettisoč kron. m Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka m IKO 19 K SDTTNER, Ljubljana Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273 v Svomiabni nostumi za dau[e in deklice so v ogromni izberi v oseh najnooejšili barvah, kroju ir\ vzbujajočega ehiea po priznano nizkih eenah. \elika zaloga r\arejenil\ oblel{ za gospode in dečke ter konfekcija za dame in deklice. Jlngleškp skladišče oblek (9. cBernatovič. Ljubljana Mestni trg Št. 5. PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Piazza dclla Borsa IO Centrala y Ljubljani — Podružnica y Gorici, Celovcu, Sarajeva Splita In Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.----------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. Vekoslav Plesničar TRST ulioA Ghiulia 20 TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovora. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene Električne žepne svetiljke po K. 1.50 in več, kakor tudi vse pritikline tičoče se elektricitete, znanstveni in praktično vporabni aparati, Lupronove pile — — slavnoznane za električno luč — ki se lahko porabijo v vsaki hiši in v vsaki družini v spalnicah, kleteh, temnih hodnikih itd. Vse to je sl. občinstvu na razpolago v dobro opremljeni trgovini Anton Scacoz — Trst, Corso 26 — telefon št. 2496. Fra P. Zajec Ljubljana, Stari trg ftft. 9. priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. Ceniki brezplačno. — —- <3 m 1 I i i i % Slgf|> <3g> <3£><3£><3 £><3D <3E><3S><3E>> '$><£><£><$><$><$X$>4 Restavracija ,,AUB O R A” Via Gr. Oarduoci IO. Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem času tri mesece v gledališču Apollo v Rimu prvi ciganali.! artoslto-osralti zbor 3 gospodje Ktmmu 5 dam pod voistvom ravnatelja Štefana Krema. Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točk<\ Narodni ples „0ZARDAS“ v kostumih. -----------<3®----------- Vsaki večer konoert od 7—12 ure ponoči. — Vstop prost. Toči se izvrstno pivo G o e s s, od danes napnj bavarsko pivo B o o k, Goessalvatov. Za obi’ni obisk se priporoča prav toplo G. Domlnes, restavrater. UVDR0UA l lomum k HRANILE | PRAOA-Vlfl | ofroika moka. obte!"! in drugi . 1 i izdelki edino svoje ^ Časopb ..Domači Prijatelji ^ahtevajre ceniU. J n o B £§ E><3E><3S><3£><3£X38X3S><3£><3£><3£><3^><3li^><3Ss<3<3£><3S><3E><3?><3D<3E><3E><38><3 I £> s M m ► JVDR0VHA” * la dobro žitna kava. ^j^jOsrednja Banka SL. Piazza Ponterosso 2 hranilnic H Podružnica v Trstu S ‘S ca I Obrestuje vloge: Obrestuje vloge: 4'IA, 41101 41X 4510 8 0 |4 |0 |2 |0 povračno ofareitovanje na knjižice ©© na računu in fixne uloge premijne vloge I Uradne ure od 9-12, 2-5. Vse bančne transakcije. iprlffa. obroke! Velika zaloga Izdelanih oblek. Velika iz h era letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbeza volnenega blaga. — Najzmernejde cene. Adolf Kostoris - Trst Ul. S. Giovanni št. 16,1. nadst., zraven , Bnffet Automatico* Tel. 251, Rim. II. “O O INI O 7X3 •« m 31 B <» M ® B.* “S 2 S* cV 4 A A A A A A A A 4 A A A ,4 <4 A Velikanska zaloga izgotovljenih oblek za možke, ženske in otroke BOHINEC & C. Ul. delte Torri 2 — TRST — Ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Antona novegt) l/oliligncka Talnna vsakovrstnih najmodernejših oblek, po-VullnulluKd ZdIUljd vršnikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d. Najnižje stalne cene. ■■..== :: Obleke po meri od K 50,— naprej. :; Nova knjiga! Arcibašev: Slike iz revolucije. V tej knjigi je zbranih več povesti znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem. Izvod stane K l.t.0, po pošti 20 vin. več. Naroča se pri založniku Stefanu Klavsu — Ljubljana, Križevniška u-lica 5. in pri vseh knjigarnah na Slovenskem., Denar je poslati naprej. Tudi znamke! t -»iv W vi/‘vj/ ljubljanske okolice Kmetska posojilnica 4 Ljubljani vsakršnega obrestuje hranilne vloge