230
Povišana službnina duhovnov pred državnim
zborom.
Kam nameravajo liberalci s povišanjem plače za nase duhovne, kažejo nam resolucije, ki jih je nasve-toval odsek za dr. Ginzel-ov dotični nasvet. Priznavši, da sedanja plača katol. duhovnov res ni v primeri z njihovo važno službo in sedanjim časom, stavi imenovani odsek tri na prvi videz blagovoljne nasvete, vsled kterih naj bi vlada državnemu zboru predložila postavo po naslednjih načelih: L o povišanji plače: razloček med starimi in novimi župnijami naj neha; plača naj se vsem poviša v primeri z njihovo službo in z ozirom na deželne razlike; pokojnina naj se ravnd po službenih letih. II. O zakladu, iz kterega naj se zviša plača: naj se izdelajo novi ukazi, po kterih naj bi se v kongruo vštevali krajni dohodki, vravnaie davščine župnij in samostanov, preraenile davščine za duhovna opravila (stole), po vsem tem naj bi se izračunjeni pri-manjkljej plačeval iz državne blagajnice. (To se da slišati , toda sedaj slede* prav za prav načela, zarad kterih se je odsek odločil, predlagati zboljšano plačo.) III. o pogojih, pod kterimi se sme zvišati plača in obtežiti državna blagajnica: V duhovsko službo naj se jemljd le take osebe, ki so dobro izurjene v vednostih in v djanskih opravilih; v vednostih naj se podučujejo na bogoslovskih fakultetah skozi 6 semestrov (3 leta), v djanskih opravilih pa skozi eno leto v semenišču; za primerno število bogoslovcev naj se iz verskega zaloga skrbi z ustanovami; bogoslovske fakultete (oddelki) naj se prenarede po potrebah sedanjega časa, zlasti po načelih, ki veljajo za vseučilišča; službe naj se oddajajo le duhovnom, ki so „brez oporeke ozir nravnega in državljanskega vedenja". Država naj si pridrži pravico, da sme ugovarjati zoper oddajo duhovnih služeb takim, ki jej niso po volji, ter skrbi, da si od zasobnih patronov pridobi pravico do imenovanja duhovnih pastirjev. — S temi pridržki tedaj si hočejo liberalci prilastiti pravico: uravnavati bogoslovske šole, vpliv imeti pri oddajanji služeb, da bi se lahko odstranil vsak, ki jim ni po volji, ali kakor odsek v svojih nagibih pravi, „vsak, ki jim dela tako nevarne upore, ali ki bi hotel učiti papeževo nezmotljivost, ktera meri na razrušenje države". In da bi še več duhovnih pastirjev moglo v svojih brzdah držati in kakor c. kr. uradnike popolnoma imeti pod svojimi vajetmi, zato naj vlada skuša od zasobnih patronov dobiti njihove pravice do imenovanja, — srenjam pa menda naloži še veče breme s tem, da od vseh davščin odveze patrone, ki morajo sem ter tje kak krajcar plačevati za popravljanje cerkev in šol. Pač lepa „prosta cerkev v prosti državi"! — „oder was?" bi Nemec rekel. Kedar ,,11-beralci" duhovnom kaj ponujajo, spominjamo se vselej starodavnega „timeo Danaos et dona ferentes". Kedar „liberalizem" duhovščini namerava na pomoč priti, tiči za tem grmom: prenaredba duhovskih učilišč , izreja duhovnov v liberalnem smislu, odcep duhovščine od papeža itd. — na kratko rečeno: liberalci hočejo duhovščini odkupiti njegovo versko prepričanje!