Št. 35 (806) Leto XVI NOVO MESTO, rstrtek, 2. septembra 1965 DOLENJSKI LIST STROKOVNJAKI NA TEHTNICI V zgražanju nad zviševanjem cen smo v prvih tednih po reformi radi pozabljali, da je v trgovini prišla do izraza slika verižne reakcije. Ta se je začela v proizvodnji in končala v trgovini. Na grobo bi lahko naša podjetja razdelili na dve skupini. V prvi so takšna, ki imajo urejene strokovne službe in ki sproti spremljajo stroške v celotni proizvodnji in'po posameznih izdelkih. V taks- LjUDI nih podjetjih so lahko ocenili stanje ob reformi, spoznali njene namene ter pri cenah zato niso pretiravali. Vedeli so, da je zviševanje cen zgolj kratkoročna rešitev in da je dejavnost kolektiva treba usmeriti v izkoriščanje notranjih rezerv: v povečevanje storilnosti in zmanjševanje proizvodnih stroškov. V drugi skupini podjetij ni strokovnjakov. Vstop v ta podjetja jim preprečuje obrtniško-mojstrska miselnost v vodstvih ter rutinerstvo. Ker ni bilo pri roki dolgoročnejših programov razvoja in ne analiz, se je vodstvom v takšnih podjetjih zazdelo, da je zasijala zlata doba. Krepko so zviševali cene... Reforma je torej poleg vsega ostalega tudi preizkusni kamen strokovnjakov in strokovnosti. Vse kaže, da bodo na tem velikem izpitu popadala vase zaverovana vodstva podjetij, ki so menila, da jim strokovnjaki niso po- Hudo neurje v Loki in okolici 26. avgusta se je med 16. in 17. uro razbesnelo nad Loko in-okolico silovito neurje. Med bliskom in grmenjem se je vlil dež, padala je tudi gosta toča, ki je prizadela pridelke. Največ škode je na ajdi, fižolu in trtju v Žirovnici, Radcžu in Kućici. Zaradi naliva je voda letos že tretjič vdrla v Mlinarjevo, obe Fonovi, Vebrovo, Pompetovo in Zagorčevo hišo v Loki. Voda pridere z viSe ležečega Radeža in Dobrave, preplavila pa je tudi ceste in poti. S. Sk. Bi HUDA NESREĆA V SV1C1 — V dolini Saas Fe se je odlomil ledenik in zgrmel na naselje delavcev, ki grade v dolini hidrocentralo. Pod seboj je pokopal okrog sto delavcev. Led je trd kot beton In so bili reševalni poskusi sila naporni pa brezuspešni. trebili in so jim zato zapirala pot. Prioritetam, ki jih je nudil dosedanji sistem je odklenkalo, špekulaciji pa odzvonilo. Pred kolektive bo treba z jasnimi računi in predlogi kaj storiti, to pa bodo zmogli samo tisti, ki imajo za seboj strokovnost! Prav zato pa so tiste delovne organizacije, ki so spoznale pomeri strokovnjakov in se že pred leti lotile najbolj donosne investicije: naložb v kadre, pričakale reformo pripravljene! M. JAKOPEC Skupni plenum sindikata in SZDL v Krškem Prihodnji teden bo v Krškem skupni plenum občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora SZDL. -Na plenumu bodo razpravljali o uresničevanju družbenega plana za 1955, kako se uveljavlja gospodarska reforma ter o politiki osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Dosedanji podatki kažejo, da zviševanje osebnih dohodkov v krški občini ne dohaja zviševanja življenjskih stroškov. Doslej je polovica delovnih organizacij dala akontacije na podražitev, polovica pa še nič. Župelevec vabi Gasilsko društvo Župelevec bo v nedeljo, 5. septembra, priredilo ob 14. uri zabavo, na kateri bo igrala kapelska godba. Prireditev bo na Pre-melčevem vrtu. Ker je dobiček namenjen izpopolnitvi gasilske opreme, vabi društvo vse prijatelje gasilstva, da se prireditve udeleže! D. V. Smrt čakala v jami 28. avgusta je pomagal 16-letni Jože Kiren iz šalke vasi pri Kočevju geodetom Geodetskega zavoda iz Ljubljane meriti Zelnske jame. Ko je vlekel merilo po jami, mu je naenkrat zmanjkalo tal. Kiren je v poševnem delu skrite jame najprej 3 m daleč drsel, potem pa padel še okoli 5 m glnbo-Itn Ponesrečenca so prepeljali v lju.jljan-.ko bolnišnico, kjer je naslednji dan poškodbam podlegel. Prihodnji teden v našem listu: Q Umor v podzemlju Q »šolanih ne maramo!« @ Eden namesto treh @ Pregon - pomoč - in spet pregon? V nedeljo, 5. septembra, bo v Novem mestu ob 8. uri državno prvenstvo balinarjev posameznikov. Na tem tekmovanju, ki bo trajalo predvidoma do 16. ure, bo nastopilo osem najboljših Sloven- cev, 7 Hrvatov in en zastopnik črne gore. Med slovenskimi tekmovalci sta tudi dva zastopnika Dolenjske: Mraz in šuštarič. Posebno Mraz ima lepe obete zaradi domačega igrišča in publike. »Dokler bo Kolpa bistra tekla, ne bodo pozabljeni padli v NOB in žrtve okupatorja, pa tudi njihova slava ne bo zbledela...« — pravi napis na spomeniku, ki bo odkrit v nedeljo, 5. septembra, na proslavi v Fari v Kočevski občini. V nedeljo proslava ob Kolpi Osrednja proslava občanov Kočevja v počastitev 20-lelnice osvoboditve bo 4. in 5. septembra v Vas-Fari ob Kolpi. Program: 4. september: ob 18. uri: sprejem partizanskih patrol v Fari ob 20. uri: drama Slavka Kolarja »Sedmerica v kleti« y Zabava s plesom, tabd^ni ogenj 5 september: op 10. uri: Proslava z govorom, odkritje spomenika in kulturni spored Popoldne in zvečer: zabava s plesom, folklorni nastop, druge prireditve Hotel Pugled, Trgoprbmet in Mesarija bodo imeli v Vas-Fari svoje paviljone. Vabljeni vsi, posebno še udeleženci NOB! BRESTANIŠKA ŠOLA REŠENA? Sredstva, ki so potrebna za gradnjo prepotrebne nove šole v Brestanici, so končno le zagotovljena. 78 milijonov din posojila je zagotovila Gospo darska banka iz Ljubljane 35 milijonov din za letos in 50 milijonov din za prihodnje leto medobčinski sklad za investicije v šolstvu iz Novega mesta, 48,260.000 din, ki so prispevek medobčinskega sklada, delovnih organizacij iz občine Krško in občinske skupščine, pa je že na žiro računu. Novo šolo bodo zače- li gradit} letos, s pripravljalnimi deli pa bodo začeli še ta mesec. \.____________; ■: ■ ■_ OD 2. DO r>. u. Okrog 2. septembra in med G. in 8. septembrom padavine z moč na ohladitvijo. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. Skoraj štiri leta so pretekla od takrat, ko so na severnem pobočju Trebnjega začeli pripravljati temelje za večnadstropno moderno šolo. V soboto 4. septembra, na dan občinskega praznika, bodo solo svečano odprli. V njej je deset matičnih učilnic, štiri specialne učilnice, več kabinetov, knjižnica, upravni prostori 1» v dozidanem traktu telovadnica.' Šola zadostuje za 600 učencev v dveh izmenah. V vseh prostorih je centralna kurjava. Oprema je popolnoma nova in velja 28 milijonov dinarjev, oziroma slabo desetino vseh stroškov za šolo. Sredstva so deloma občinska, deloma kreditna. Gradbena dela je opravilo SGP Pionir iz Novega mesta. Nova trebanjska šola je nedvomno velika pridobitev, vsekakor pa najlepši dar letošnjemu občinskemu prazniku. Vsem prebivalcem občine Trebnje: ISKRENE ČESTITKE ZA LETOŠNJI PRAZNIK, ZDRUŽENE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI ZA NOVE DELOVNE ZMAGE V BODOČNOSTIl Državno prvenstvo balinarjev: v Novem mestu! NAGLICA BI LAHKO SAMO ŠKODOVALA V AGROKOMBJNATU Krško niso zvišali nobenih cen, razen tistih po občinskem odloku - Osebne dohodke bodo povečali, če bodo na voljo sredstva šele takrat, ko bodo izdelani natančni izračuni o stanju AGRO KOMBINAT A v novih pogojih -Kmetijstvo je trenutno v primerjavi z drugimi panogami še na slabšem kot prej ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Sporazum v Džedi med predsednikom ZAR Naserjem in saudskim kraljem Fejsalom je bil pravzaprav presenečenje, saj so še ne dolgo tega dajali na obeh straneh tako bojevite izjave, da si je bilo težko zamisliti, da je tak sporazum tudi možen. In vendar je konec vojne v Jemenu. Trajala je tri dolga leta in se je začela, ko so vrgli s prestola mladega imama el Badra. Ta je kraljeval komaj osem dni po očetovi smrti pa je že moral bežati na sever dežele, kjer je dobil javno podporo sosednjega kralja Saudske Arabije ter tisto na skrivaj od Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Saudski kralj je brž priskočil vrženemu imamu na pomoč v strahu, da se jemenska revolucija ne bi širila še v njegovo državo. Britanci so ga podprli pač zaradi jemenskega juga, ki ga imajo oni še vedno v oblasti. ZDA pa so predvsem solidarne z Veliko Britanijo, če odštejemo interese ameriškega kapitala na arabskem polotoku, ki tudi niso tako neznatni in ki jim tako napet arabski nacionalizem nikakor ni v prid, saj bi navsezadnje lahko kdo še prišel na misel ter začel s kakšno nacionalizacijo npr. petrolejskih vrelcev, kar se zadnje čase po svetu že dogaja, kralj je na severu države organizi- Britanci so udarili z juga, vrženi ral vojsko ob odkriti podpori Saudske Arabije in naposled je jemenski vodetelj Salal zaprosil za pomoč Združeno arabsko republiko. To je tudi dobil in šteje egiptovska vojska v Jemenu zdaj okrog 50.000 vojakov. Ta je držala na severu dežele v rokah glavne prometne zveze in naseljene kraje, vojska vrženega kralja pa se je lotila gverilskega Zanimiva in koristna javna tribuna v Brestanici M0V0TEKS dobi! pristanek zavoda Tekstilna tovarna NO-VOTEKS je %7. avgusta končno dobila pismeno odobritev zveznega zavoda za cene za prodajo volnenih tkanin in dio lena. Poseben odstavek v odločbi pravi, da lahko začno prodajati gele na podlagi tega pismenega dovoljenja. Pocenitev (8 odst.) velja za blago iz čiste volne, medtem ko za diolen pocenitev ne velja. S prisilno prodajo sirttetike (s 5 odstotnim znižanjem cen) je NOVO-TEKSU povzročena precejšnja materialna škoda. Na javni tribuni, ki je bila pred dnevi v Brestanici, je bila razprava Š9 bolj živahna kot v Krškem. Razen približno enakih vprašanj v zvezi z gospodarsko reformo kot v Krškem so v Brestanici načeli še krajevne probleme Občanom je bilo pojasnjeno, da oisterns za bencinsko črpalko rjavijo že dve leta brez haska zategadelj, ker bi bilo potrebnih za gradnjo črpalke 25 milijonov din, PRESKRBA pa ima le 7 milijonov. Predlagano je bilo, naj bi črpalko dogiraddld v sodelovanju s podjetjem PE-TROL. Glede asfaltiranja ce. ste Krško—Brestanica so občinski predstavniki povedali, da računa Cestno podjetje iz Novega mesta za 1 km asfalta 30 miliijonov din, na občini pa imajo za asfaltiranje te ceste vsega 30 nrlijonov din. Ker je bilo precej opazk zaradi slabe preskrbe z mesom in vprašanj, zakaj je bila klavnica preurejena v Kostanjevica, ko je treba zdaj voziti tja ž.vino iz vse občine in od tam nazaj me. so, so dobili občani odgovor: inšpekcijski organd so grozili zapreti vse 3 klavnice v občini: brestaniško, krško in kostanjeviško, ker nobena ni ustrezala predpisom. Ker je bilo mogoče z najmanjšimi sredstvi in najhitreje preure diti klavnico v Kostanjevici so preuredili kostanjeviško ■ ZBLIŽEVANJ}: STALIŠČ — bi lahko rekli za obdobje preteklega tedna glede vietnamske" krize. Johnson je zdaj jasno povedal, da bi se bil pripravljen pogajati tudi na osnovi ženevskih sporazumov o Indokini iz leta 1954, kar je eden izmed pogojev, ki jih zahteva Hanoi. Hkrati pa so povedali, da Vietnam ne misli tistega pogoja o umiku ameriških čet iz Južnega Vietnama tako dobesedno, da bi morali vsi ven, preden bi se eačeli pogajati. Torej so le znamenja, po katerih bi se dalo soditi, da se bližamo pogajanjem. So pa tudi drugačna: ZDA so poslale v Južni Vietnam poseben laboratorij, ki je specializiran za bakteriološko in kemijsko vojskovanje. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ IZVRŠNI ODBOR GO SZDL SLOVENIJE O PROBLEMIH GOSPODARSKE REFORME. Na dnevnem redu so bili tile problemi: rebalans proračunov republike in občin, osnovno in drugostopenjsko šolstvo ter višje in visoko šolstvo. Izvršni odbor je menil, da je treba proračunsko potrošnjo uskladiti z našimi možnostmi. Druge izbire ni. Poslej bo mogoče večati proračunska sredstva le z napori za večjo družbeno produktivnost. Vendar pa — so poudarili na seji — omejevanje proračunske potrošnje ne bi smelo iti na škodo potrebne kvalitete. Marsikaj pa se da prihraniti s poenostavitvijo administrativnega poslovanja, kar bo občanu kot strankj, samo v prid. Zmanjšanje proračunskih sredstev ne sme prizadeti osnovnega šolstva; položaj le-tega se ne sme poslabšati. To pa nikakor ne pomeni, da v osnovnem šolstvu ni možnosti za racionalizacijo poslovanja, skratka za gospodarnejše ravnanje s sredstvi. Čimprej je treba z zakonskimi predpisi urediti financiranje šolstva. Zavzeti se je treba za to, da bodo občine sprejete obveznosti do drugostopenjskih šol tudi izpolnile. Zdaj razmere med občinami in skladi za financiranje šol druge stopnje niso zadovoljive. Na seji izvršnega sveta so opozorili tudi na protislovje v razvoju višješolskega in visokošolskega sistema, ki se kaže v eksten-zivnosti študija. Število diplomirancev je relativno majhno, nič v sorazmerju z ogromnimi družbenimi sredstvi, vloženimi v razvoj tega šolstva, in s številom vpisanih študentov. Povečati bo treba napore za intenzifi-kaci jo višješolskega in visokošolskega študija. H POHVALA TISKU, RADIU IN TELEVIZIJI. Izrekel jo je član zveznega izvršnega sveta Marin Cetinić. V razgovoru' z novinarji je med drugim dejal, da je tisk, radio in televizija objektivno in temeljito sodelovali pri uresničevanju gospodarske reforme. V svojem pisanju so novinarji pravilno naglašali, da reforma ni samo gospodarska, temveč da je hkrati tudi družbena. H KAKO SO REŠEVALI JUGOSLOVAN SKA ALPINISTA MIHELIČA IN GRUDNA? Nekaj dni je bila vsa pozornost javnosti us- SAMO KOLIKOR JE V SKLEDI merjena k naporom reševalcev s podpolkovnikom Gonetom, da rešijo jugoslovanska alpinista Tineta Miheliča in Borisa Grudna. Vsi smo se bali, da bosta v ledenem viharju premrznila. Bivakirati na polici v višini 3400 metrov, od koder se ne moreš., premakniti ne naprej ne nazaj — to ni nobena šala. Tako sta naša vrla alpinista prebedela šest noči, potem ko su vihar in zaledenele skale prisilile, da se stisneta na polici in čakata pomoči reševalcev. No, zdaj sta oba planinca že rešena ujetništva sten Druja na severnem robu gorske skupine Mont Blanca — na srečo brez poškodb. / KI REVIJA NAJBOLJŠIH VIN NA SVETU. Ni treba posebej ugibati, da je to mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih so- kov in opreme v Ljubljani. Letos je bilo na sejmu 1287 vzorcev iz 27 držav. Vinski sejem si je ogledal tudi predsednik Tito, ki se je pohvalno izrazil o njegovi letošnji organizaciji Komisija za ocenjevanje vin je razdelila 335 zlatih, 596 srebrnih in 34 bronastih medalj. ■ OSTRE KAZNI ZA NEMORALNOSTI V ŠPORTU. Disciplinsko sodišče Nogometne zveze Jugoslavije je ostro kaznovalo nogometne klube Željezničar, Hajduk in Treš-njevka zaradi nemoralne trgovine s točkami Klubi so se namreč vnaprej (pred tekmami) dogovarjali o razdelitvi točk — seveda za lepe denarce. Za tako početje izključitev teh treh klubov iz I. zvezne lige nikakor ni prehuda kazen. S| ZIS O KMETIJSKI PROIZVODNJI. Na seji zveznega izvršnega sveta, kjer so obravnavali osnove ekonomske politike in pogoje gospodarjenja v letu 1966, so spregovorili tudi o srednjeročnem planu razvoja kmetijstva. Menili so, da so gospodarska reforma in nove možnosti gospodarjenja ustvarili pogoje za hitrejšo rast kmetijske proizvodnje, za nadaljno krepitev družbenih zemljišč in za hitrejši razvoj kooperacije. fj SVETOVNA KONFERENCA O PREBIVALSTVU v Beogradu, ki se je je udeležilo nad tisoč strokovnjakov z vsega sveta, je spregovorila o problemu rojstev, o faktorjih naraščanja prebivalstva in podobnih problemih. Za predsednika konference so izvolili Slovenca dr. Dolfa Vogelnika. ■ S PRVIM SEPTEMBROM DRAŽJI PREVOZ POTNIKOV. Medtem ko so neka tera avtobusna podjetja predlagala podražitev celo za 50 odstotkov, je republiški zavod za cene odobril podražitev prevoza potnikov v medkrajevnem avtobusnem prometu le za 20 odstotkov. RATK IZ RAZNIH STRANI ■ VESOLJSKA LADJA »OEMI-NI 5« je srečno pristala po osmin dneh kroženja okrog Zemlje. Skra-ja je slabo kazalo, ker se je pokvaril električni napajalni sdstem v kabini in so hoteli polet že prekiniti, navsezadnje so le vzdržali do konca in sta kozmonavta Gor-don Cooper in Charles Conrad le enkrat manj obrožila Zemljo, se pravi 120-krat namesto 121-krat. To pomeni, da lahko vzdrži človek v breztežnostnem stanju dolgo časa, vsaj toliko, kolikor je potrebno za potovanje na Luno in nazaj. Toliko časa sta bila namreč ameriška kozmonavta v vesolju. ■ NOV AMERIŠKI VESOLJSKI NACRT: MOL. Predsednik Johnson je na tiskovni konferenci povedal, da bodo ZDA izstrelile najkasneje leta 1968 v vesolje velik laboratorij, v katerem bosta dva člana posadke. To pravzaprav ni nič posebnega, saj imajo take načrte tudi v Sovjetski zvezi. Dosti bolj nenavadno je to, da bo ta »laboratorij« krožil nenehno okrog Zemlje in da bodo posadko izmenjavali. Poglavitna naloga posadke pa bo opazovati, kaj se dogaja v »nasprotnem taboru«, se pravi, kaj počno v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in morda Se kje drugod po svetu, kar Pentagon posebej zanima. To pa pomeni, da je to čisto vojaški na£rt in da se oboroževalna tekma zdaj Siri tudi v vesolje. Johson je hotel učinek tega načrta sicer ublažiti s povabilom sovjetski znanstveni akademiji, naj pošlje znanstvenika, ki bo prisostvoval izstrelitvi nove ameriške vesoljske ladje čez dva meseca, na človeštvo pa je leglo moreče vzdušje, ki ga še takšno Johnso-novo zatrjevanje, da gre za miroljubne namene, ne more odpraviti. m CIRIMOKOS NI DOBIL ZAUPNICE. Kriza v Grčiji še ni rešena. Tudi Cirimokos ni dobil v parlamentu zaupnice. Tako postaja vse bolj jasno, da bo treba prej ali slej razpisati v deželi volitve, čemur pa se kralj najbolj upira. Kralj Konstantin je sklical kronski svet, ki bo pravzaprav odločil, kaj bodo zdaj storili. Najbolj realna je še ta možnost, da bi postavili uradniško vlado, ki bi v pol leta razpisala volitve. Pravimo, realna možnost, kajti navsezadnje je možna tudi diktatura. Po tem skrajnem sredstvu pa bi bilo zelo tvegano seči spričo sedanjega razpoloženja množic. m PREDSEDNIK NASER V JUGOSLAVIJI — V Beograd je prispel na štiridnevni uradni obisk predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser. To je že šestnajsto srečanje med Titom in Naserjem. Seveda se bosta državnika pogovarjala predvsem o tem, kaj storiti v sedanjem mednarodnem položaju, da bi ublažili napetost v svetu in uspešno zavarovali mir, kajti med Jugoslavijo In ZAR ni kakšnih posebnih problemov, ki bi jih bilo treba urejati na tako visoki ravni. Kmetijci v krški občini so ostali trezni in preudarni in niso sledili slabemu zgledu drugih proizvodnih panog, ki so kar preko noči začele brezglavo poviševati cene. Direktor AGROKOMBINATA Krško Stane Nunčič nam je v kratkem razgovoru pred dnevi posredoval nekaj misli, ki so lahko njihovemu kolektivu samo v čast, mnogim kolektivom pa za. vzgled, kako je treba razumeti reformo. Tovariš Nunčič je povedal približno tole: — V zvezi s prvimi zakonitimi predpisi, ki so oznanili gospodarsko reformo, nismo v AGROKOMBINATU povišali nobenih cen ne osebnih dohodkov, razen cen za meso in mleko po občinskem odloku. Zavedamo se, da je namen reforme utrditi gospodarstvo ter ustaliti cene in da reforma ne bo dosegla svojega namena, če bi hkrati s povišanjem cen nekaterih proizvodov, ki se približujejo ekonomskim cenam, povečevali tudi osebne dohodke. Na tak način bi ustvarili kvečjemu še bolj mučno stanje. S takšnim stališčem in takšno odločitvijo naših sa- moupravnih organov je bil na sindikalnih sestankih seznanjen ves kolektiv. Odložili smo celo delitev presežka, ustvarjenega v prvem polletju. V avgustu morajo vse proizvodne enote izdelati analize o tem, kako vplivajo posamezne nove cene na proizvodnjo in kakšna sredstva bodo naši organizaciji ostala-po novih instrumentih. Za povišanje osebnih dohodkov se bomo odločili šele nato, ko se bodo cene na tržišču ustalile. Po vseh enotah smo zelo vneto poudarjali in razpravljali o tem, da se bo gospodarsko stanje v AGROKOMBINATU izboljšalo samo z večjo, s kvalitetnejšo in z bolj ceneno proizvodnjo. Le ob upoštevanju teh pogojev se bo hkrati izboljšal tudi gmotni položaj članov kolektiva. V notranji delitvi moramo čimprej uveljaviti nagrajevanje po. enoti dela, zato morajo vsi obrati pripraviti predloge, v katerih morajo biti upoštevani vsi stroški, ki bremenijo posamezno enoto proizvoda. Tak sistem nagrajevanja po delu mora obveljati s 1. januarjem 1966. Ob podrobnejšem proučevanju ukrepov gospodarske reforme ugotavljamo, da so bili dobro zastavljeni, saj bi se po idealnih predvidevanjih položaj kmetijstva moral izboljšati, kmetijstvo pa postati enakopravno drugim panogam, žal pa vidimo, da smovostali na istem oziroma, ' da smo še na slabšem kot prej, ker v ostalih panogah, zlasti v industriji, ne iščejo notranjih rezerv, pač pa predvsem povišujejo cene! Administrativni posegi najvišjih organov so zategadelj upravičeni, so pa, kot smo prepričani, samo začasni. ©Položaj kmetijske proiz-0 vodnje se bo brez dvoma O izboljšal takoj ko se trži-O šče ustali in ko bodo začeli O ekonomski zakoni sprošee-0 no delovati. vojskovanja. No, vojna sreča se vsa tri leta ni obrnila na nobeno stran in je tudi v Jemenu postalo čedalje bolj očitno, da je treba rešitev poiskati v pogajanjih. Takih poskusov, pa tudi dogovorov, je bila cela vrsta, vendar je vse take dogo vore bojkotirala predvsem monar- Konec vojne v Jemenu C histična stran. Na zadnjem sestanku tako imenovanega arabskega vrha pa sta se naposled vendarle se-šla tudi Naser in Fejsal ter se dogovorila za to, da je treba vojno v Jemenu končati. V Džedi sta se oba suverena dogovorila da se vojaške operacije takoj ustavijo, egiptovska vojska se bo umaknila iz dežele v desetih mesecih po 23. novembru letos. Najkasneje do 23. novembra 1966 naj bi v deželi izvedli plebiscit o bodoči ureditvi Jemena, do takrat pa bi vodila posle začasna vlada, ki naj bi jo postavili na sestanku predstavnikov vseh zainteresiranih jemenskih političnih skupin. Nekaj pa je pri tem jasno: Jemen kraljevina ne bo več. Tako je na svetu vendarle ena vojna manj, pa naj bodo razlogi za to še takšni. Vsekakor je to dobro znamenje v teh razmerah, ko na svetu ni kaj prida stvari, da bi lahko spali čisto brez skrbi. Vendarle velja povedati še> eno novico. V Dominikanski republiki je odstopil šef civilno-vojaške junte general Antonio Imbert Barreras. Na oblast je prišel v senci ameriških bajonetov tri dni potem ko je parlament Caamana izvolil za začasnega predsednika Dominikanske republike. Nadaljnji dogodki so že znani. V deželi se je vnel boj med pristaši ustavne vlade predsednika Caamana in med imbert ovci — ameriška vojska pa je »skrbela za red«. No, gledalci ameriške televizije so čisto razločno videli, da so ameriški »marinci« ščitili predvsem imbertovce ter jih zalagali z orožjem in denarjem. Toda kolikor so ZDA skraja podpirale generala Im-berta, jim je leta zrasel čez glavo in postal poglavitna in največja cokla /pri uresničevanju — ameriških načrtov v Dominikanski republiki pa še širše v Latinski Ameriki sploh. Zaradi tega, ker dominikanska kriza ni bila rešena, so že dvakrat preložili zasedanje ministrov Organizacije ameriških držav, kjer bi se morali dogovoriti o ustanovitvi skupne medameriške vojske, ki bi delala red po vesoljni Ameriki ter jo zlasti varovala pred komunizmom. S tem bi ZDA preložile svojo žandarsko službo na »mednaroden« organ, glavnina te vojske, zlasti pa poveljstvo, bi bilo pa itak ameriško. Imbert pa ni hotel odstopiti, zato niso mogli oblikovati začasne vlade in spraviti dominikanske krize z dnevnega reda. No, zdaj te ovire ni več, pomisleki pa ostajajo, ker je dejal, da bo ostal na oblasti, dokler ne bo ustanovljena začasna vlada. To pa stvari le zamota in je, kakšen prevelik optimizem glede rešitve dominikanske krize vendar preuranjen. Stopite k Devu čez cesto! »Ko sem lanskega de-embra odpiral gostilno, sem se zaklel, da bom uredil lokal kot se spodobi!« nam je rekel prejšnji teden mokronoški gostilničar Peter Deu, ki se je od vseh gostilničarjev najbolj ravnal po sporazumu, da nihče ne bo prehudo povečal cen pri zadnjih podražitvah. Cene v njegovi gostilni so res kot se spodobi: pivo 160 din (drugod 180), žganje W0 din liter (400 din ceneje kot drugi gostilničarji), vino »čez cesto« po 200 dinarjev (50 do 100 din manj kot drugi) itd. Tudi čez hrano ni pritožb, saj je 400 din za porcijo kar primerno; gost se lahko naje po naročilu, kuhajo pa tudi menu za abonente Gostilničarju Devu se je zelo priljubil domač stil. To gost opazi, ko stopi v točilnico (vso opremljeno s starinskimi predmeti), ali v sobo za goste, v kateri visi starinska lovska puška na kresilni kamen. »Obeta se mi še neko de-'o na Malkovcu,« pravi Deu in že ves živi za tamkajšnjo klet sevniške kmetijske zadruge, ki bi jo uredil v pristnem domačem stilu; domača vina in jedila ter pristna domačnost pa so bistvo tega stila. »Pomanjkanje tujskih sob je bilo v Mokronogu najvažnejša stvar, ki je odvračala goste, da se ni-io dlje zadrževali tod o;, -g,« meni Deu. Zato ie uredil tujske sobe z 12 ležišči in na hišno pročelje z velikimi debelimi črkami napisal: PENZI-ON, PRENOČIŠČA. Ko bi ga le še kdo po-siiemal? Za kvalificirane kadre v konfekciji V Sloveniji do danes še nimamo konfekcijske šole in se zato mnogi mladi ljudje, ki delajo v konfekcijski stroki, hodijo izpopolnjevat na šolo, ka jo v Zagrebu vodi Konfekcijski šolski center. Potrebo Po polkvalificira-nem in kvalificiranem kadru v tej stroki čutijo zadnje čase zlasti v metliškem KOMETU, kjer je zaposlena vrsta mladih deklet, ki so sicer uspešno končale osemletno obvezno šolanje, pa se sedaj privajajo k delu na šivalnih strojih. Brez teoretičnega znanja je tudi praktično delo pomanjkljivo, zato se je uprava KOMETA v povezavi z metliško ljudsko univerzo obrnila na Konfekcijski šol- SOTESKA: bolniške dol storilnost gor! NOVOLESOV obrat — žaga v Soteski, je julija povečal storilnost za 14,5 odstotka, ne da bi spremenil število zaposlenih. Ta uspeh je obrat dosegel, ko je uvedel delo v dveh izmenah, zmanjšal bolniške za več kot 60 odstotkov, smotrno razporedil dopuste in zaostril ukrepe proti kršilcem delovnega razmerja. Odkar so na nekaj zaporednih sestankih odkrito povedali, da za lenuhe in špekulante poslej na soteski žagi ne bo mesta, so višje zavihala rokave. Vsi, ki se niso ču tili preveč vezane na ko lektiv, so se zbali za svoja delovna mesta, ker bi jih lahko vsak trenutek nadomestili boljši, saj je v Soteski in okolici delovne sile dovolj. Ustanovili bodo stanovanjsko podjetje Tudi v ribniški občini bo do ustanovili stanovanjsko podjetje, ki bo zelo potrebno in bo imelo veliko dela. Zavoljo povečanja najemnin bo imelo na voljo več sredstev za vzdrževanje stavb družbenega premoženja. Zlasti sta rejše stavbe so zelo potrebne popravil. ski center v Zagrebu, kjer je našla za svoje potrebe popolno razumevanje. Dogovorili so se, da bo že v začetku septembra ljudska univerza v Metliki organizirala dveletni konfekcijsk; tečaj, na katerem bodo delavke v nekoliko skrčenem obsegu predelale vso potrebno snov in si tako pridobile kvalifikacijo v konfekcijski stroki. Splošne predmete bo prevzela metliška osnovna šola, strokovne predmete pa bodo predavali strokovnjaki iz KOMETA in BETI, medtem ko bo Center iz Zagreba poskrbel za program, skripta, teste in nudil s hospiitacijami strokovno pomoč. Center bo nadzoroval izvajanje programa in prav tako bodo njegovi strokovnjaki tudi sestavljali konusi, jo pri zaključnih izpit:h. Konfekcijski šolski center bo tečajnicam tudi izdal zaključna spričevala o kvalifikaciji. Za nemoten potek tečaja, ki se bo začel 5. septembra, je že vse pripravljeno. Doslej se je iz KOMETA in deloma tudi dz tovarne BETI že prijavilo tečajnic za en oddelek, prijave pa še prihajajo in bo mogoče potrebno odpre ti še en oddelek. Pouk bo v popoldanskih urah, in sicer vsak drugi teden. Praktično pa se bodo tečajnice usposabljale pri svojem rednem delu v podjetju. M:slimo, da je uprava metliškega KOMETA v prizadevanju, da zraste v podjetju dober kvalificiran kader, ubrala edino pravilno pot. Na tečajnicah pa je, da se novega dela in učenja tudi resno lotijo! — Kaj, višek delovne sile? Odpustili borne čistilko, saj nam tako ali tako samo prah dviga pod oknom! I N L E S : REFORMA — JASEN RAZVOJNI PLAN ČE PRIMERJAMO PRODUKTIVNOST.. O reformi našega gospodarskega sistema, so povedali na Inlesu v Ribnici, se pogovarjamo že več mesecev, s končno uveljavitvijo ukrepov za izvedbo reforme pa smo dobili dokaj jasen razvojni plan lesne industrije. Prvi kombajn v Suhi krajini V Žužemberku in na Cvib-Uu je prva žetev s kombajnom vzbujala veliko pozornost. Mali kombajn znamke ZMAJ, last trebanjske zadruge, je navdušil kmetovalce iz vse žužemberške okolice s svojo zmogljivostjo in kvaliteto opravljenega dela. Ta kombajn stane 4,5 milijona din, v Suhi krajini pa bi imel le za tri tedne dela v letu, zato se ga domači'zadrugi ne izplača kupiti. Dogovorjeno pa je, da bo tudi v bodoče trebanjska zadruga nudila usluge s kombajnom na področju KZ Žužemberk v tistih krajih, kjer si kmetovalci to želijo in kjer so za strojno žetev primerna tla. M. S. Na sejmu v Brežicah 28. avgusta so pripeljali kmetovalci na brežiški sejem za prašiče 650 manjših in 40 večjih pujskov. Prodanih je bilo 400. Manjši so veljali 550, večji pa 400 din kg žive teže. Nekaj časa ne bo sejma Daleč naokrog znanih sejmov v Metliki nekaj časa ne bo, ker se je v nekaterih vaseh pojavila prašičja kuga. Kot kaže, ao jo zanesli tja s Hrvaškega. Domača veterinarska postaja prav te dni opravlja zaščitna cepljenja po vaseh. Doslej posebne škode ni bilo, ker so pravočasno ukrepali. POPRAVEK Spet moramo popravljati neljubi tiskarski napaki, ki nista nastali po krivdi uredništva. V sestavku »čeprav odpustimo vse, bo še premalo ...«, ki smo ga objavili na 5. strani zadnje številke, bi moralo pravilno pisati v drugem odstavku prve skupine odgovorov: ». .. voda se pri nas ne bo podražila...« (in ne: voda se bo podražila...). — V drugem odstavku odgovorov na drugo vprašanje pa bi moralo biti pravilno zapisano takole: »... v postopku revalorizacije, ki je naložena Zavodu . ..« (in ne: »na zavodu«, kakor je bilo tiskano) Bra.»ce prosimo, da oprosti jo tudi zamešanim vrsticam v zadnjem odstavku v članku »NELOJALNA KONKUREN CA V KZ?« na 10. strani zadnje številke Dol. lista; tudi ta napaka je nastala po krivdi tiskarne, kakor. tudi razne manjše druge tiskarske napake v raznih člankih. UREDNIŠTVO MERCAT0R: tri preurejene prodajalne Na Inlesu so doslej napravili že nekaj analiz, ki so pokazale precej zanimive rezultate. Preteklo leto je kombinat npr. ustvaril za skoro 400 milijonov dinarjev skladov, če bi pa gospodarili celo leto v novih pogojih gospodarske in devizne reforme, bi ustvarili le 31 milijonov skladov. Tako zmanjšanje skladov bo Slo v glavnem na račun višjih cen hlodovine in ostalega materiala ter višjih osebnih dohodkov, čeprav so celotna sredstva za osebne dohodke na Inlesu precej velika (letos se bodo povečala za okrog 30 odst., to je za približno 300 milijonov), so povprečni mesečni prejemki zaposlenih dokaj nizki. Ena bistvenih nalog za uspešne uveljavitve novega gospodarskega sistema je povečanje produktivnosti, pri čemer so brez dvoma še povsod precejšnje rezerve. Na Inlesu sicer produktivnost fizičnega dela ni majhna, pač pa imajo rezerve v organizaciji proizvodnje. Prav tu skušajo na Inlesu ob pomoči zavoda za produktivnost dela poiskati čimveč rezerv. Nedvomno je v kolektivu s preko 1200 zaposlenih precej odvisne delovne sile, ki pa je morda niti ne bo treba odpustiti, pač pa le — z boljšo organizacijo dela — prekvalificirati na druga, primernejša delovna mest«. Če primerjamo produktivnost v naši lesni industriji s tujo, je izredno nizka. Samo nekaj primerov: v ZDA ustvari v galanterijski proizvodnji en delavec 20 milijonov dinarjev (dolar 750), v Nemčiji okrog 14 milijonov, pri nas pa 1,5 do 2 milijona dinarjev Toda pri nas dela en delavec v galanteriji na 3 — 4 kvadratnih metrih delovnega prostora, v ZDA pa na 70 m2, medtem ko je skoro vse delo mehanizirano. Ali z drugimi besedami: v razvitejših državah je fizična produktivnost zelo majhna, veliko manjša od naše, delo je mehanizirano. To so seveda ekstremni primeri: gre predvsem za zasledovanje konkurenčnosti sorodnih domačih podjetji, v čimer Inles tudi večkrat zaostaja. TJsivarjena proizvodnja na enega zaposlenega bo pri Inlesu letos v povprečju 3,9 milijona dinarjev, po obratih pa se giblje od 1,9 milijona (Sodražica) do 5,2 milijona v Ribnici. Če vzamemo povprečje 4,6 milijona na zaposlenega, bi morala biti celotna proizvodnja kombinata 5,6 milijarde. Preprost račun nam pove, da je nad 200 delavcev preveč, tudi v administrativnih službah, ki bi jih bilo treba razporedili na ustreznejša delovna mesta. To pa je tisto, kar jim da zdaj največ misliti, kako odpraviti po obratih dvojne službe, kako odpraviti izgube zaradi slabe organizacije in nezadostno proučenega tehnološkega procesa, kako čim koristneje porabiti razpoložljivi delovni čas in zmanjšati število bolezenskih izostankov itd. V razgovoru o produktivnosti so opozorili še na drug problem — zaposlene borce. Ker dobijo zaposleni udeleženci NOB borčevski dodatek - razliko od zaslužku do z zakonom zagotovljenega, dohodka 59.000 din — jim je 6£tQ v&fino, koliko dobijo pri podjetju in temu primerna je tudi njihova produktivnost. To pn 'Spet ni niti naj-manj spodbudno za druge, predvsem mlajše delavce, ki so za podobne zglede starejših precej dovzetni. V sodelovanju z Zavodom za upravljanje družbenega premoženja je STANDARD, poslovna enota trg. podjetja MERCATOR, preuredil letos DIMNIKARSKI PRIPITEK V vlogi kočevskih dimnikarjev za odobritev višjih cen njihovim uslugam je bila tudi postavka, koliko odstotkov pripitka naj bi dimnikarji lahko pribijali na tarife za usluge, ki jih opravljajo v določeni oddaljenosti od Kočevja. Za cene pristojni občinski organ pa je v skrbi za zdravje dimnikarjev in žepe potrošnikov odstotek predlaganega pripitka občutno znižal. železninarski oddelek prodajalne na Dvoru. Oddelek za tekstil in špecerijo so preuredili že prej. Gradbena dela je opravilo Komunalno podjetje iz Novega mesta (veljala so okoli 3 milijone 800 tisoč din), za novo, sodobno opremo pa bo treba odšteti 2 milijona din. Dosedanjo zasilno Standar-dovo poslovalnico na Ajdovcu bo zamenjala boljša, ki jo urejajo v nekdanji kašči-Preureditev bo veljala 2 milijona 600 tisoč din, oprema pa 500 tisoč din. Za približno 13 milijonov din bo STANDARD uredil v Stopičah v stavbi, ki jo je odkupil od KZ Novo mesto, sodobno prodajalno in bife. Gradbena dela, ki morajo biti opravljena do Konca letošnjega leta, je prevzelo gradbeno podjetje REMONT iz Straže. KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA in LEKARNE TREBNJE VOŠČITA ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI, 2ELEC JIM NADALJNJIH USPEHOV! KO0I¥JE: nekaj turističnih BH V prvih sedmih mesecih letos je bilo v kočevski občini zabeleženih 1945 domačih gostov s 5188 nočninami in 337 tujih gostov s 568 nočninami, kar je približno enako kot v istem obdobju lani. Med domačimi nočninami pa so letos prvič zabeležene tudi nočnine tabornikov, ki jih je bilo do konca julija 750. Kratka ugotovitev: stacionarni turizem stagnira. Bi Izletniški turizem v kočevski občini iz leta v leto narašča. Samo izletniških avtobusov, ki jih je zabeležila turistična pisarna, je pripeljalo letos v Kočevje preko 110. Seveda pa obiskuje Kočevsko vedno več domačih in tujih izletnikov s svojimi avtomobili. BI Turistična pisarna, ki je doslej poslovala le v sezoni, je imela do konca avgusta letos nad 100 % večji finančni promet., kot vso lansko sezono. -"'"'-"^ / . *", E3 28. septembra in 2. okto-bra bo obiskalo Kočerje po 90 lovcev, udeležencev 5. mednarodnega kongresa ftQvsk'ega ^druženje, ki bo leto« v Jugoslaviji. Obe skupini si bosta ogledali tudi lovsko razstavo, ki-.bo tokrat" odprta v domu telesne kulture v Ko-, čevju. • BI 12. sep. umora obišče Kočevje skupina 22 niz:-: i-skih zdravnikov, k; jih jo vodila znana prijateljica Jugoslavije gospa Del i' •■•. Gostje si bodo med drugim i predvidoma odjedali ob 15. ! uri nastop folklorne skupine I in telovadne reprezentance z ; Mirom Cerarjem na čelu, ki i bo nastopila ob 17. uri v domu telesne kulture. * HS Turistično društvo namerava v kratkem organizirati razstavo fotografij in izlet (v glavnem za svoje člane) ter izdati še dve vrsti razglednic z nočnimi motivi Kočevja. REFORMA V DRAČEM ŽEPU ® REFORMA V DOMAČEM ŽEPU $ REFORMA V DOMAČEM ŽEPU # REFORMA V DOMAČEM ŽEPU » REFOR Večia storilnost - edini izhod Po priporočilih je treba z akontacijami omogočiti prebroditev težav zavoljo povečanja življenjskih stroškov - Osebni dohodki se lahko povečujejo samo hkrati s sterilnostjo, ta pa je predvsem v notranjih rezervah - Samoupravni organi v delovnih organizacijah naj zahtevajo od strokovnih služb ustrezne konkretne analize in predloge, kako izkoristiti notranje rezerve in povečati osebne dohodke Življenjski stroški so se povečali, nadomestilo pa so delovne oganizacijc zagotovile zaposlenim dokaj različno. Brez tovorna je treba povišanje osebnih c'.ohodkov zagotoviti, toda pri tem bo treba upoštevati bistvo in vse namene reforme. Proizvodnja mora biti usklađena s potrošnjo, kar pomeni, da ne smemo pojesti več kot zaslužimo. Težnja po povečanju osebnih dohodkov naj bo zato v kolektivih največja spodbuda pri iskanju notranjih'rezerv, saj bomo z njimi najlaže povečali storilnost. Za razgovor o tem smo tokrat naprosili predsednika ObSS Novo mesto Ludvika Ke-beta in predstavnike nekaterih delovnih organizacij iz Novega mesta. pogovarjati o not ranih rezervah. ■ Trg. pod. MERCA-TOR, poslovna enota STANDARD — odgovarja računovodja Ciril Jarno-vič: — V avgustu smo kot akontacijo za podražitev razdelili enomesečne prejemke. Sredstva za to smo dobili iz presežka, ustvarjenega v 1. polletju, z znižanimi prispevki in s tem, da smo delitveno razmerje skladi : OD zmanjšali za 5 odst. v škodo skladov, če ta enomesečni prejemek, ki smo ga razdelili, upoštevamo do konca leta, smo torej osebne dohodke povečali za 20 odst. Pravilnik o delitvi OD bomo dopolnili, ko bodo opravljene analize, ki bodo pokazale gibanje dohodka v novih pogojih. M. JAKOPEC — Tovariš predsednik, kako je s porastom življenjskih stroškov po reformi? — Cene so še- niso toliko ustalile, da bi se dalo povedati v številkah, za koliko so se povečali stroški. Zatrdno je mogoče reči samo to, da so se povečali bolj kot so kazali približni izračuni pred reformo. — Kakšno je stališče sindikatov do povišanja osebnih dohodkov, ki naj bi nadomestilo podražitve? — Nedavni skupni plenum v Novem mestu je priporočil delovnim organizacijam, naj omogočijo z izplačilom akontacij prebroditev prvih težav. Višino akontacij smo prepustili presoji strokovnih služb in samoupravnih organov v kolektivih. Osebni dohodki se ne smejo povečevati v škodo skladov, pač pa naj bodo posledica večje storilnosti in bolj gospodarnega poslovanja. Organi DS naj zahtevajo od strokovnih služb ustrezne konkretne predloge glede odprave notranjih rezerv (večizmensko delo, večja disciplina, zmanjšanje bolniških, zmanjšanje proizvodnih stroškov, boljše izkoriščanje strojev itd.), izvršni odbori sindikalnih podružnic pa naj zahtevajo od strokovnih služb konkretne in utemeljene predloge za dopolnitev pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. V vseh kolektivih je treba pregledati sistem delitve dohodka merila za nagrajevanje ter jih prilago- diti tako, da boao spodbudna za vse zaposlene. Smatram, da je res skrajni čas, posloviti se od mezdnega načina nagrajevan ja. Kakršnokoli linearno poviševanje osebnih dohodkov bi v tem času v kolektivih zaviralo notranjo spodbudo za odpravljanje rezerv. SDK pri NB pa ima nalog dopustiti izplačilo osebnih dohodkov samo v organizacijah, ki imajo pravilnike in te pravilnike pri izračunu osebnih dohodkov upoštevajo! Kako pa skrb za naš žep v vsakdanji praksi? Po razgovoru z Ludvikom Kebetom smo vprašali Pri nekaterih kolektivih v Novem mestu, kako so v praksi zagotovili zaposlenim nadomestilo za zvišanje. (H IMV — odgovarja vodja kadrovsko socialne službe Andrej Dular: — Prejemke za julij smo povečali za 10 odst., vendar je DS sprejel sklep, da je to zadnje in izjemno računsko zvišanje. Sredstva šmo dobili z zmanjšanjem prispevkov. Odstotek zvišanja je za vse zaposlene enak, vendar je prispevek posameznika upoštevan v pravilniku o delitvi. Biro za organizacijo in analize pripravlja natančen izračun za na-daljne- zvišanje osebnih dohodkov, ki bo temeljilo na storilnosti. Povečanje storilnosti bo posledica ukrepov, ki jih v kolektivu že povzemamo. H Tovarna perila LA- BOD Novo mesto — odgovarja direktor Zdravko Petan: — Po merilih dosedanjega pravilnika smo s prejemki za julij razdelili presežek, ustvarjen v 1. polletju, ki predstavlja v povprečju 30 odst. enomesečnega OD. To je akontacija do takrat, ko bomo lahko osebne dohodke povečali. Odprava prispevkov bi nam omogočila 28 odst. zvišanje osebnih dohodkov, če se ne bi cene surovin povečale za 2,5 krat bolj kot odpravljeni prometni davek. Opustili bomo proizvodnjo nedonos-nih izdelkov in se z dobavitelji surovin pogajali za nižje cene ter delali čimveč za izvoz. Notranjih re zerv je precej, vendar so večidel odvisne od preselitve v nove poslovne prostore, ki jih gradimo. Ne gre pa zanikati, da je v zavesti delavk in v disciplini še marsikaj, kar bo treba izboljšati. S 1. septembrom bomo za 10,5 odstotkov povečali osnovo (za toliko se zmanjšajo prispevki iz OD). Podrobne izračune za bodoče pa še pripravljamo. M Hotel Metropol — odgovarja direktor Rudi Pin-tar: \ — Osebne dohodke ustvarjamo s prometom. Po reformi še nismo razmišljali o povečanju, s 1. avgustom smo jih zvišali zgolj za odstotek (za 6,2), ki smo ga pridobili z znižanjem prispevkov. Povprečni osebni dohodek v 1. polletju je bil 54.714 din. Ker pričakujemo , padec prometa, se kanimo resno če napišem CENA mi ne pride beseda STANDARD. Osebni dohodki v korak $ storilnostjo Kako podjetja rešujejo problem povečanja osebnih dohodkov, je v ponedeljek, 30. avgusta, ugotavljal svet za delo občinske skupščine Novo mesto. Analiza, ki so jo strokovne službe pripravile v 10 delovnih organizacijah do mače občine, je pokazala, da je produktivnost od lani narasla za okoli 16 odst., medtem ko so šli v osebnih dohodkih za okoli 28 odstotkov navzgor. Svet je bil mnenja, da bi se morali v delovnih organizacijah resno lotiti povišanja osebnih dohodkov, vsaj za toliko, kolikor so na boljšem zaradi manjših družbenih dajatev. Vsako nadaljnje povišanje pa naj bi bilo čimbolj v skladu s storilnostjo. Poudarili so, naj bi pohiteli tudi s spremembami v sistemih delitve osebnega in čistega dohodka, ob tem pa pravilnike o nagrajevanju prikrojili tako, da bo delo edino merilo človekovega zaslužka. Tovarna zdravil Krka, ki je svojim zaposlenim z nižjimi dohodki dala socialne podpore, ni ukrepala v skladu z načeM gospodarske reforme, so dejali na svetu. Nadalje so razpravljali o disciplini v kolektivih, obravnavali so problematiko zapo- slovanja in še nekatere druge stvari, ki zadevajo kolektive Kremena, Krke, Novoteksa, Laboda, zadruge, Novotehne, hotela Metropol in Kandije ter podjetja SGP Pionir. Slovesnost v Sodražšci V soboto dopoldne, 7. avgusta, so v Sodražici končno le odprli novo delovno halo Pletilnice žičnih mrež. Slovesnosti so se poleg predstavnikov občine iz Ribnice udeležili tudi številni predstavniki poslovnih partnerjev podjetja ix vse republike. Pred otvoritvijo sta opisala razvoj pletilnice predsednik delavskega sveta Rudi Putre in direktor Janez Lesar, ki je poudaril, da se je žično tkalstvo pričelo razvijati v Sodražici ravno pred 70 leti, bilo pa je tesno povezano s suhoro-barstvora. Doslej so tkali najrazličnejše mreže v neprimernih, tesnih in temnih prostorih; prav to je kolektiv spodbudilo, da se Je odločil za dokajšnjo investicijo, ki se je vsekakor splačala. V novih prostorih, kjer bodo lahko postavili Se več novih strojev, bodo delovni pogoji neprimerno ugodnejši, vsak delavec pa bo lahko upravljal po dva tkalna stroja. V zadnjih petih letih se je bruto proizvodnja povečala petkratno, sorazmerno s tem pa so naraščali tudi osebni dohodki, ki so zdaj med najboljšimi v ribniški občini — povprečno nad 52.000 di- narjev. Gradnja novih delovnih prostorov je seveda zahtevala do-kajšnja sredstva in kolektiv se je moral odreči marsičemu, da so načrt lahko uresničili. Ob otvoritvi nove delavnice je predsednik DS Rudi Putre izročil delavcem, ki so v podjetju že nad 10 let, skromna spominska darila. -vec V Žužemberku nov stanovanjski blok Pred dnevi so v Žužemberku začeli kopati temelje za šesterček, stanovanjski blok, ki bo prvi te vrste v kraju. Šesterček gradi na velikem vrtu pri pošti podjetje Pionir iz Novega mesta po naročilu obrata Iskre. Devet stanovanjskih hiš v 'Žužemberku gradijo zasebniki, tako da je hkrati v gradnji 15 družinskih stanovanj. - če starši kupijo kilo mesa, 10 škatlic cigaret in plačajo elektriko - koliko jim še ostane od plače? BOlO RES MORALI MANJKRAT V KINO? V novih gospodarskih ukrepih bo verjetno spet najbolj prizadeta kultura, kino, ki se tudi prišteva med njene dejainiosti, pa bo najbrž še na slabšem. To velja za dolenjske občine, enako za novomeško in sosednje. Ugotavljam, da na tem območju ni ene same dvorane, ki bi bila samo za kino. če so Se bila sredstva za kinodejavnost, smo jih porabili predvsem za nove aparate in naprave. Za vse drugo (dvorane, sanitarije, sedeže, klimatske naprave itd.) pa že ni bilo denarja. Analize kažejo, da tudi v Novem mestu ni boljše. Ugotavljamo, da se v dvajsetih letih ni naredilo NIČ. Slab poznavalec bo morda trdil nasprotno in omenil tehnične izboljšave, nove stole v kinu KRKA, oba nova aparata in podobno. Temu bi prav preprosto pojasnil, da so bile v tem času lepe priložnosti za zgraditev novega kulturnega doma ali vsaj kinodvorane. če se povrnemo v nekaj let nazaj, ko gradbeni stroški 7iiso bili neplačljivi, bi lahko imeli najmanj tako dvorano kot kino CENTER v Kranju-Ker je novomeški dom kulture tako rekoč postal stalni kino, so skoraj težko prišle na vrsto druge kulturne prireditve, če se spet spomnimo aktivnosti domačega amaterskega gledališča v letih 1945 do 1952 in to primerjamo z današnjim stanjem, znova ugotavljamo, kako je vse okrnjeno, da so celo gostovanja (drugih) gledališč omejena, še lani ni bilo'osamljeno mišljenje, da je Novemu mestu nova kinodvorana nujno potrebna, zal pa ni bilo niti pet milijonov dinarjev, da bi prišli do načrtov za zgradbo. Kina rezerv nimajo, bolje povedano: že zdaj so delala z izgubo, najčešče pa so bila odvisna od dobre volje in pomoči občinskih skupščin ali gospodarskih organizacij. Zvišanje cen vstopnicam je le korak k zmanjševanju števila obiskovalcev! Tu je še televizija, tu je tudi motorizacija, ki jemljeta kinu obiskovalce. Razen tega so najbolj obiskani le manj ali brezkvalitetni filmi, kar tudi po svoje govori o obiskih, kadar so na sporedu resna in zares kvalitetna filmska dela. Po 1. oktobru se bodo cene vstopnicam precej spremenile. Vzroki: za 35 do 50 odstotkov podražena najemnina, za 20 odst. podražene komunalne storitve, transport draž-otkov, če naštejem le nekatere- Povečala se je tudi najemnina tujih filmov, ki pri nas napolnijo 90 odst. programa. Novih cen 'nikakor ne uvajamo zato, ker bi radi dosegli cene nekaterih zahodnih in vzhodnih evropskih držav (350 do 600 dinarjev), temveč da bi krili lastne stroške. Filmsko dejavnost naj bi temeljito obdelal in dokončno določil status kinov nov zakon, ki ga pričakujemo jeseni. Poglavitni predlog je, da bi bila stalna in potujoča kina v eni delovni organizaciji (komunalnega značaja). V novomeški občini imamo poleg kina KRKE in Doma JLA v Novem mestu še kina v Straži, Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, Šentjerneju in potujoči kino. Nejasno je, kako bo z manjšimi kini, ko še večji nimajo rešenih denarnih problemov. Vstopnina na podeželju je bila skoraj enaka vstopnini v mestu, kar je kinom samo jemalo obiske. Kako delati v prihodnje, da bodo vasi še imele vstop v kino — to, dandanes še marsikje edino kulturno razvedrilo? Ker na dotacije in druge vrste pomoči vsaj tako kmalu ne moremo računati, bo potreben temeljit premislek, zlasti še ker kažejo gospodarski računi kinov na minus. Predlogov za rešitev je več; na eni strani res kaže povezati vsa kina v skupno delovno organizacijo, na drugi strani pa nedonosna kina zapreti in uvesti potujoče predstave. Pričakujemo zakon, ki bo to dovoljeval ali prepovedal. Problem je tu in rešiti ga je tre-takoj. Menim, da ni nobena gospodarska organizacija z reformo tako prizadeta kot kino- če bomo vprašanje kinov reševali s cenami, bodo morali na spored nujno tako imenovani komercialni filmi (spektakli, kavbojke itd.), ki so najbolj obiskani. Seveda pa tudi tedaj ne bo obisk zagotovljen. FRANC ŠEGEDIN Za namišljene bolnike-koši denarja! Za,634 namišljenih bolnikov vsak dan 1,140.000 din, za 13.840 porabljenih zdravil več kot lani spet 20,000.000 din - Za 233 zdravih ljudi nas stanejo počitnice v toplicah 40,000.000 din - Za 2070 potovanj k specialistom nadaljnjih 4.000.000 din - Zapravljali smo oberoč!! Ali se ob teh številkah delovnim ljudem jezijo lasje? Najbrž še ne, ker mnogi za to zapravljanje skupnega premoženja sploh še ne vedo! - Kaj pravijo zdravniki in kaj zavod za socialno zavarovanje, plačnik vseh teh milijonov, ki so se natekli iz žepa vsakega zaposlenega občana? V današnjem razgovoru so sodelovali: ljudski poslanec dr. Albin Peča ver, upravnik zdravstvenega doma Novo mesto dr. Adolf špi-ler in direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Zvone šušteršič Junija je zdravniška komi. sija odkrila na področju občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika an Trebnje med 1400 zavarovanci v bolniškem staležu kar 634 zdravih. Četudi So morali vsi takoj na delo, se nihče ni pritožil. Namišljeni bolniki pa so vsak dan pojedli iz sklada, namenjenega zdravstvu, kar po 1,140.000 dinarjev. — Kdo omogoča simulantom neupravičen dopust? Zakaj zdravniki zdravega spoznajo za bolnika? Zakaj socialno zavarovanje tako velikodušno plačuje tolikšne izdatke? To je bilo naše prvo vprašanje. DR. ADOLF ŠPILER:—Razen zelo izkušenega zdravnika z dolgoletno prakso ne more zdravnik samo na podlagi preiskav, ki jih lahko opravi v ambulanta, docela zanesljivo reči: ta je bolan in oni je zdrav. Odgovornost zdravstvenega varstva tako narasli, da je sklad že junija pokazal 131 milijonov dinarjev primanjkljaja. Z dosedanjo prakso je bilo treba od-ločno prekiniti, zato smo se odločili za kontrolne zdravniške komisije in še za nekatere druge ukrepe. »Nihče zdrav ne bo več ušel skozi rešeto!« — V prvem polletju 1961 so poslali zdravnili 398 ljudi na zdravljenje, med. tem ko je bilo izdanih v letošnjem prvem polletju Za klimatsko ali termalno zdravljenje že 697 napotnic. Ali se je, letos revma res tako razpasla? Kaj pravite k temu? DR. ADOLF ŠPILER: — Prav zato, da bi ugotovili, čemu toliko napotnic za zdravilišča, je naša komisija pre- • Prevelika velikodušnost v zdravstvu je sodu izbila dno - Po novem ostrejša merila pri določanju bolniškega staleža in zdravljenja v toplicah - S simulanti naj obračunajo v kolektivih! - Bolnim: kar jim gre, zdravi naj pa delajo! je velika, zdravnik pa je dolžan bolnikove izjave upoštevati. / DR. ALBIN PEČA VER: — mutantom omogoča neupravičen dopust oziroma bolniški stalež dosedanja praksa v poslovanju zdravstvene službe, katetri v mnogočem botrujejo zastareli predp'si, nada. Ije premajhna izkušenost zdravnikov pri presoji, kdo je bolan in kdo zdrav ter dejstvo, da bolniki zdravljenje, preglede in zdravila enostavno zahtevajo. Včasih so zavarovanci že kar nesramni! ZVONE ŠUŠTERŠIČ: V preteklih letih niiismo bili tako natančni pri pregledu računov za zdravstvene storitve, ker je bila potrošnja še kar zmerna. Letos pa so stroški gledala vse letos izdane napotnice: Na podlagi zdravstvene dokumentacije smo ugotovili, da 238 ljudi zdravljenja v toplicah sploh nti potreb-nihJ. Komisija se je odločila, da fnihče zdrav ne bo več ušel skozi rešeto. Vsi smo bili za doslednost, ne glede na priporočala, intervencije in znanstva. Zamere so seveda velike ... ZVONE ŠUŠTERŠIČ: — Če komisije ne bi poslali pregledat napotnice za zdravljenje, bi 238 zdravih preživalo mesec dni lepih počitnic na naše stroške. Veste, koliko bi to veljalo? Najmanj 40 milijonov dinarjev!! DR. ALBIN PEČAVER: — Doslej ni nihče zahteval osttejših meril pri izdaji na- potnic za zdravilišča. Nekatere smo pošiljali tja več let zaporedoma. Zanimiva pa je tudi ugotovitev, da imajo bolniki s posameznih področij, poslani v toplice^ isti priimek ... Milijone mečemo v smeti... — Na področju 4 dolenjskih občin je bilo letos izdanih 13.840 različnih zdravil več kot lani v istem času. Kako to, saj je lani razsajala huda gripa, letos pa epidemij ni bilo? ZVONE ŠUŠTERŠIČ: — Zakaj tolikšna poraba, ne morem reči, pač pa vem, da stane vsal«o zdravilo povprečno 1.500 din. če bi zdravniki tudi letos predpisovali približno enake količine zdravil kot lani, bi lahko samo s tem prihranili nadaljnjih 20 mili jonov dinarjev. DR. ALBIN PEČAVER: — Težko je ugotoviti, čemu smo letos porabili toliko zdravil več! Koliko pa je zavarovancev, ki vsa zdravila, kolikor jih prinesejo iz lekarne, porabijo do konca? Roko na srce — ali ni v vsakem stanovanju škatla starih zdravil, še polnih stekleničk in tablet? čez nekaj mesecev jih ljudje vržejo v smeti. Toda to so milijoni! DR. ADOLF ŠPILER: — Mislim, da smo bili vsi preveč velikodušni. .. »Hočem specialista...!« — 2078 potovanj k specialistom je bilo v letošnjem prvem polletju več kot lani. Kako bj se dalo to p:stavko razlož t.? ZVONE ŠUŠTERŠIČ: — Zavarovanci so vedno bolj zahtevni, če je včasih koga bolelo grlo, še pomislil ni na zdravnika, danes pa z zdravnikom splošne prakse že ni več zadovoljen in mnogokrat za navadno vnetje v grlu zahteva specialista, če ne dobi napotnice pri enem zdravniku, gre ponjo k drugemu ali jo dobi po zvezah. Dejstvo je, da je vsak izmed 2078 zavarovancev porabil za prevoz okoli 830 din in 1.200 din dnevnice. Se pravi spet 4 milijone dinarjev izdatkov več! DR. ADOLF ŠPILER: -r Prosta izbira zdravnika je po eni strani dobra stvar, po drugi pa daje potuho simulantom, ki hodijo od enega zdravnika do drugega. DR. ALBIN PEČAVER: — Zgodi se, da zavarovanci naravnost izsiljujejo napotnice tako za specialiste kot za zdravilišča. Včasih stranki ugodimo, samo da bi se je znebili. Deloma pa je krivda v tem, da so zdravniki splošne prakse v več primerih dolžni poslati bolnika na specialni pregled, včasih povsem po nepotrebnem. Pač predpisi! S simulanti naj obračunajo v kolektivih! — Kako torej zatirati špekulantstvo namišljenih , bolnikov? Imate kak predlog? DR. ADOLF ŠPILER: — V delovnih organizacijah dobro poznajo svoje zaposlene, če v kolektivu sumijo, da ima delavec za bregom honorarno delo, lahko to sporoče pristojnemu zdravstvenemu domu. Vsak mora namreč v podjetju potrditi zdravstveno izkaznico preden gre k zdravniku. Tedaj je lepa priložnost ... Po takem opozorilu bo zdravnik gotovo z večjo pozornostjo ugotavljal bolezen, če pa s simulanti ne znajo pomesti v lastnih kolektivih, tudi zdravniki pojavov špekulantstva ne moremo zatreti. DR. ALBIN PEČAVER: — Zdravnikom splošne prakse bi morali dati več samostojnosti pri odločanju v raznih vprašanjih, predvsem pni presoji delazmožnosti, pošiljanja v.toplice in na specialne preglede. Pametno pa bi bilo vsaj zdravnikom začetnikom nuditi primerno dopolnilno izobrazbo. Menim pa, da imajo tudi delovne organizacije vse možnosti za primerne ostre ukrepe zoper namišljene bolnike. ZVONE ŠUŠTERŠIČ: — K zatiranju špekulantstva na račun skladov zdravstvenega varstva lahko precej pripomorejo dogovorjena ostrejša merila pri presoji, kdo je bolan in kdo ni, veliko pa lahko store tudi delovne organizacije. Socialno zavarovanje se bo tudi v bodoče posluževalo kontrolnih zdravniških komisij, saj se nam to še kako izplača. s Varčevanje na vseh področjih zdravstva, vendar ne v škodo resničnih bolnikov! — Kot kaže, se splošno varčevanje v zdravstvu že domenjena stvar. Ali obstajajo še kake rezerve, ki jih nismo omenili in ali se tudi v kolektivih zdravstvenih služb in socialnega zavarovanja ne bi dalo kaj privarčevati? DR. ADOLF ŠPILER: — Se so rezerve! Med drugim bomo v kratkem raziskali tudi vse primere staleža v zvezi z upokojitvijo zavarovancev. Nekateri bolujejo tudi po 2 ali 3 leta .. . Že samo za tele napotnice za specialne preglede bi mi pri ODPADU odšteli lepe denarce... Kar zadeva rezerve v kolektivu zdravstvenega doma sem mnenja, da prav gotovo obstajajo, kot povsod drugje. Zaenkrat smo sklenili znižati materialne stroške pri porabi zdravil, predvsem zavojnega materiala in si prizadevamo za racionalnejše izkoriščanje zdravstvenih delavcev. Verjet no bomo nekatera delovna mesta združili, nekatera uki nili, tako da »statistov« ne bo več. Ob vsem tem pa že uvajamo občutno boljšo delovno disciplino. ZVONE ŠUŠTERŠIČ: — O notranjih rezervah smo tudi pri nas že nemalo razpravljali. Z združevanjem služb v likvidaturi računov in stati stike bi prihranili vsaj eno delovno mesto, ob tem pa bi bolje izkoristili nove stroje za knjiženje. To možnost proučujemo. 1. avgusta smo ukinili nad urno delo. Plačane nadure bodo v prihodnje dobivali samo posamezni uslužbenci v izjemnih primerih kot so pokojninske prevedbe in podo- bno. Pomembno postavko v znižanju poslovnih stroškov za okoli 12 milijonov dinarjev predstavlja znižanje prispevka zdravstvenega zavarovanja za 0,7 odstotka. Pri iskanju rezerv znotraj kolektiva še nismo rekli končne besede. f£ Kot vidimo, je rezerv v zdravstvu na pretek! Do« jy slej jih nismo odkrivali, asi ker smo bili vsi — od jy socialnega zavarovanja, zdravnikov in do zavaro-j£J vancev — vse preveč širo-2$ kogmdni z družbenimi jgjj sredstvi, ki so bila name-££! njena zdravstvu. Zdaj pa, H ko postaja v novih pogo-Hg jih gospodarjenja dinar iz ml sklada zdravstvenega za-{H varovanja enak dinarju iz ■| proizvodnje, bomo za-čeli drugače. Upamo, da (g| tokrat zares! Brez uvo-ma smo za varčevanje v zdravstvu vsi, samo s pogojem, da pravi bolniki ggg ob tem ne bodo v ničemer 5*1 prikrajšani. Bolnim, kar ■ jim gre, zdravi pa naj de- ■ lajo! RIA BAGER Disciplina: dnevno povelje Slovo vinskega bratca, puščice proti sprehajalcem in zamudnikom, kontrola bolnikov - prvi ukrepi v trebanjskem LITOSTROJU V trebanjskem LITOSTROJEVEM obratu so imeli delavca, ki je pred odhodom na delo rad večkrat zvrnil kozarček. Ko pa je zaslutil, da se zanj zanima disciplinska komisija, se je prostovoljno poslovil od kolektiva. Njemu je sledi še eden, dva pa so premestili, ko so dobili viličarja. To je bilo celotno zmanjšanje števila zaposlenih, odkar se je začel tudi ta obrat prilagajati gospodarski reformi. »Reforma nas ni presenetila, pričakovali smo jo,« zatrjujejo v vodstvu obrata. K marsičemu, kar zdaj izvajajo, jih je napotila že interna anketa, na katero so delavci odgovarjali kakšen poldrugi mesec pred reformo. Ukinili so delovno mesto tehnologa m njegovo vlogo razdelili med strokovnjake. Skladiščniku in vratarju so dodelili dodatno delo, ker nista imela"" dela za osem ur. (Zahtevajo od vseh, da se dnevno dela osem ur, ne Šest ali sedem.) Primerno so začeli ukrepati proti vsem, ki radi zamujajo, se brez potrebe sprehajajo po dvorani in zadržujejo po pisarnah. Bolniške obrate "sicer ne obremenjujejo več, vendar bodo s kontrolo dosegli, da bodo dela oproščeni samo resnični bolniki. Red in disciplina sta postala vsakodnevni povelji, ker bodo lahko le tako ustvarili Iše večji dohodek kot do zdaj. Brez dohodka obrata ni osebnega dohodka zaposlenih, in tega se čedalje bolj .zavedajo. Od lani se je osebni dohodek povečal na povprečnih 60.000 dinarjev. To ni zadnja beseda, ker bodo z odkrivanjem prej omenjenih notranjih rezerv fond za izplačilo osebnih prejemkov lahko še povečali. Kolektiv se čuti v sedanjih prostorih, četudi so novi, precej utesnjenega in še ne more uresničiti nalog, kot jih želi. Št. 35 (806) DOLENJSKI LIST 5 ' \JARCUJEHO^ VSI ?IS6M0 Z - ' EA//M SVfAJcA/fkOM! Pmi nrazm m trebanjske občine Nova stavba se beli ob vznožju severnega pobočja. Njeno južno pročelje kot da je sestavljeno iz samih ogledal. Skozi okna vdira sonce in polni prostore z nalivi rumenkaste svetlobe. »S tem je nova šola v Trebnjem odprta.« Konca simbolično prerezanega traku ob vhodnih vratih bosta padla na svojo stran in šola bo uradno sprejela prve obiskovalce. — Spet si bodo oddahnili vsi, ki so si najbolj prizadevali, da bo od leta 1961 grajena stavba v šolskem letu 1965/66 le začela služiti svojemu namenu. Z manjšimi, četudi nič manj pomembnimi uspehi pa se lahko pohvali vsak kraj, kajti čas med dvema občinskima praznikoma lahko imenujemo tudi leto akcij občanov. Premalo ljudi in premalo denarja Karel Smolič, predsednik gradbenega odbora za to cesto, si je zadovoljno rnel ro- Ljudje so delali kot črna živina, se kot buldožerji zaganjali v zemljo in zgradili, česar tako dolgo niso imeli. Volja in zavest, da delajo velika, če bi imeli več de- Težko b. rekli, kdaj se je začelo. Morda so že zbledela obvestila za prvi dogovor v prostovoljno akcijo. Lahko pa b šli po sledov:b ene takih akcij, seveda od konca proti začetku. V času, v katerem nas zanima dejavnost občanov, je najpomembnejši ob-jek: vodovod v Mokronogu. Odprli so ga nekako pred letom [fra Vodovodna dejavnost je msu pomembnejšimi. Mokronogu je sledil češnjevek, kjer so položili vodovodne cevi za 25 hiš. |gg V Ponikvah so zbrali samo rispevek in uredili vaško kurr Izacijo. fcfl V šentrupertu so se zme-xi i.\ popravijo most. ^ drugod ,so popravljali vašAa in medkrajevna pota in crste, jih .razširjal: ter se pri tem eden drugemu postavljali za zgled. Zaplula je barčica žuljev... Kadar govore dejanja, so besede odveč. Toda brez besed je težko opisati dejanja. Deijanj — akcij je bilo nešteto. Znam so metri urejenih cest, znani kubiki nakopane dn premetane zemlje. Vedo tudi, koliko denairja so zbrali, koliko ur so prebili na delu. IH Nikoli pa ne bodo sešte-{gf 1; žuljev in kapelj znoja, |H ki jim je oblival obraze. HI Zakaj tisti, ki so delali za-gj se, za svojo in sosednjo Ff vas, ne štejejo takih reči. Med lanskim in letošnjim septembrom je bila občina eno samo gradbišče. Včeraj so začeli tam, danes tu. Po 20 do 40 občanov hkrati. Zmenili so se jz Stranja in Zubine ter s prostovoljnim delom, materialom j.n prevozi prispevali za medkrajevno pot nad 200 tisočakov. Na cest: Veliki Gaber—Gline je delalo 30 ljudi. Pripravili so 20 kub. metrov kamenja in opravili delo, vredno kakšnih 380.000 dinarjev. Na urejanju 1,5 km doge ceste proti Med. ved jeku, kjer nameravajo postaviti partizanski dom, je okoliško prebivalstvo 800 Uir delalo prostovoljno, zbralo 120.000 dinarjev in 130 kub. metrov lesa. Pot s Krušnega vrha in Dol. Kamenja je 40 ljudi popravilo v 350 urah. Na poti v Lisec blizu Dobrni-ča je 47 očanov delalo 376 ur. Primemo je urejena cesta De-fja vas—Rdeči kal, ki jo uporablja tudi gozdno gospodarstvo za spravilo lesa. Nad 380.000 dinarjev je vredno de lo 60 ljud na poti iz Gradišča v Polco, kakšnih 300.000 dinarjev za popravilo poti v Lip-nik, kjer se je udeležilo akcije 26 domač nov. Živi buldožerji na Vrhtrebnjem Na Grmado in Vrhtrebnje so ljudje navadno hodili peš. Avtomobilov niso poznali. Pot iz Trebnjega tja gor je bila široka le za vpretžni voz. Kadar so imeli bolnika, so ga naložili na gasilska nosila in ga precijaziili v Trebnje. Nič na boljšem niso bili Rs p-čani. Samo nekaj kilometrov stran teče moderna avtomo-bils/ka cesta, ljudje onkraj Grmade pa so imeli pota, po — zgradili gasilski dom za območje Knežje vasi, — sezidali učiteljski stanovanjski blok v Velikem Gabru. In tako naprej. V Velikem Gabru, na primer, so v preteklosti neštetokrat pribijali, da bodo obdržali učitelje samo tedaj, če jim bodo priskrbeli stanovanja. Odločili so se za stanovanjski blok. Do zdaj so pri- B. Jakac: Partizan Fonze, 1944 ke, ko je pripovedoval o us'pehu akcije. »Po dvajset občanov iz naše vasi in sosednje Grmade je delalo nad 3600 ur. Buldožer je razrinil zemljo, mi pa smo s krampi, lopatami in moti-kaimi dodelali traso. Kakšnih 50 dni smo kopali zemljo in sekali panje tam, kjer gre Nedaleč od prvih hiš na Trebelnem stoji v zavetrju bukovega in gabrovega gozda spomenik. Napis pove, da je bila na tem mestu pred triindvajsetimi leti, natanko 4. in 5. septembra 1942, ustanovljena Gubčeva brigada. V spomin na ta pomemben dogodek je določila trebanjska občina 4. september za svoj praznik. kakršnih so hodili in vozili še njihovi pradedje. »Tako ne gre več!« Usoda krajevnih potov je bila zapečatena pred kakšnimi štirimi meseci, ko so Vrh-tirebanjci na zboru volivcev napovedali trdo akcijo za tako cesto, ki da bo dovolj uglajena in široka za osebne, sanitetne in gasilske avtomobile. Zmenili so se še za samoprispevek, ki ga je kasneje z odlokom potrdila tudi ob-č'nska skupščina. Besede so zadele v živo. akcija je obrodila in tako bodo cesto Trebnje—Vrhtrebnje 5. septembra, dan po občinskem prazniku, uradno odprli. cesta skozi gozd. Zemeljskih izkopov je za več kot-2.000 kub. metrov. Kamenje za tlak in gramoz smo naprav-ljali deset dni. Za to je šlo 88 kg streliva, 180 vžigalnih kapic, vžigalne vrvice pa ne vem koliko. Dobili smo dro-bilec in v treh dneh nadrobili nad 12*0 kub. metrov gramoza. Cesto smo posipavali večkrat. — Ne vem, če sem zadosti povedal Vem le, da smo se neštetokrat odpovedali poljskim in drugim kmečkim delom. Kadar je bilo premalo moških, so prišle pomagat ženske. Izbira med 90 ljudmi, kolikor jih živi v obeh vaseh, ni kdo ve kako narja in več delavcev, bi cesto prej uredili.« sami zase in bodoče rodove, nista klonili pod žulji, ki so se tako tem v Vrhtrebnjega kot enim z Grmade nabrali na dlaneh. © Nič manj marljivi niso sosedje v Repčah. Podobno so uvedli samoprispevek, organizirali ljudi in se zagrizli v-.cesto. Tudi v Repče bo napredek poslej prihajal s hitrejšim! koraki. £ Vrhtrebanjci pa so se med tem že odločili za naslednjo akcijo: v vasi hočejo imeti telefon. Zaseka je že narejena. »Zdaj bomo kopali jame, pripravili drogove in potegnili žice,« pravijo. Telefon jih bo še zbližal s svetom, če bodo potrebovali zdravnika ali veterinarja, ju bodo klicali po telefonu. Res, vse drugače bo zdaj v tem kraju, ki je bil med vojno trikrat p ožgan. Delovni čas: OD ZORE DO MRAKA! Na deloviščih je bilo vedno živahno. Naj so gradili vodovod ali kanalizacijo, urejali poti, kopali jame za električne drogove, nikoli niso gledali na uro. Ko je bilo vse končano, nič prej, so šli domov često so tudi na te prostovoljne akcije odhajali ob zori in se vračali v mraku. Zbirali so denar, material, obljubili prevoze. Eni zato, da bi imeli boljšo cesto, drugi, da bi — — dobili elektriko na jel-ševskem območju, VSEM OBČANOM POŠILJAMO ISKRENE POZDRAVE ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK IN HKRATI ZA 20-LETNICO OSVOBODITVE TER JIM ŽELIMO, DA BI SI ŠE NAPREJ NESEBIČNO PRIZADEVALI ZA GOSPODARSKI, KULTURNI IN SPLOŠNI NAPREDEK V OBČINI. -UPAMO TUDI, DA SE BODO VSE DELOVNE ORGANIZACIJE KAKOR TUDI VSAK POSAMEZNIK USPEŠNO VKLJUČILI V IZVAJANJE GOSPODARSKE REFORME, OD KATERE JE ODVISEN NADALJNJI DVIG ŽIVLJENJSKE RAVNI. Skupščina občine TREBNJE Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZŽB Občinski komite ZMS Občinski sindikalni svet ter vse druge organizacije spevali v denarju, matenialu in delu kakšnih 1,150.000 dinarjev. NAJBRŽ NE BO NIKOLI NATANČNO OVREDNOTENO VSE TO DELO MOČI BI GA ZAPUSTILE PREJ, PREDEN BI KDO ZBRAL PODATKE O TEJ DOLGI, NEPRETRGANI VRSTI ANONIMNIH UDARNIKOV. IVAN ZORAN PROGRAM PRIREDITEV 4. SEPTEMBRA V TREBNJEM: šola in zbor proizvajavcev Osrednje prireditve ob letošnjem praznovanju se bodo pričele jutri, 3. septembra, s komemoracijo pri spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Trebnjem ob 19. uri, nakar bo v kulturnem domu uro kasneje koncert Koroškega akademskega okteta in opernih solistov iz Ljubljane. V soboto, 4. septembra, bo Trebanjce ob 5. uri pozdravila budnica. Ob 9. uri bo v kulturnem domu zborovanje 280 samoupravljavcev iz delovnih organizacij z udeležbo celotne občinske skupščine, plenuma Socialistične zveze, občinskega sindikalnega sveta, občinskih komitejev Zveze komunistov in Zveze mladine, Združenja zveze borcev, poslancev in drugih povabljencev. Zborovanje organizirajo občinska skupščina in družbeno politične organizacije, začel pa ga bo predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Slavko Kržan. Ob 11.30 se bodo udeleženci zborovanja samoupravljavcev in drugi občani zbrali okrog nove trebanjske šole, ki jo bodo tedaj svečano odprli. V nedeljo, 5. septembra, bo ob 7.30 naTrebelnem svečana akademija s sodelovanjem moškega pevskega zbora mirenske doline in zabavnega ansambla iz Mokronoga. V počastitev občinskega praznika so bile prireditve že minuli teden. Mokrožani so 27. avgusta zvečer poslušali koncert Koroškega akademskega okteta, v nedeljo, 29. avgusta, pa so bile podobne prireditve kar v štirih krajih. Moški pevski zbor mirenske doline in mokronoški zabavni ansambel sta ob 9. uri nastopila v Šentrupertu, ob 14. uri v Veliki Loki, tri ure kasneje že na Mirni in zvečer v Trebnjem. Posamezni kraji so si prizadevali, da bi občinski praznik proslavili kar najlepše. Občani so izobesili zastave, okrasili okna s cvetjem in uredili okolja svojih domov. Turistično društvo v Trebnjem je pismeno povabilo vse stanovalce, naj napravijo Trebnje resnično praznično. Ob polletnem gospodarjenju Na današnji seji občinske skupščine v Trebnjem razpravljajo o polletem gospodarjenju, delu gospodarskih organizacij v reformnem ob- šentrupert: po dveh letih spet aktiv ZMS Polde Končina je predsed nik, Prane Rupreht pa sekretar mladinskega aktiva v šentrupertu, ki so ga ustanovili 24. julija Na ustanovnem sestanku so poudarili, aa mora biti novi aktiv vseK&kor boljši od prejšnjega ki se mu ni posrečilo zainteresirati mladine in se je pred dvema letoma razšel. Tokrat so se šentruperški miadmc dela resneje lotili. V kratkem bodo imeli delovni program po katerem bodo poskušali mladim ljudem nuditi, česar zdaj kraj ne premore- kulturno zabavne prireditve, ples in podobno. Za delo ima aktiv primerne prostore. Avseniki zabavajo Šentruperčane Kako pregnati dolgčas iz kraja, ki je po več ur hoda oddaljen od krajevnega kulturnega centra? Neki mladinec v Šentrupertu, ki se sicer vsak dan odpelje na delo v ljubljanski LITOSTROJ, je na to odgovoril z dejanjem. Zbral je nekaj gramofonskih plošč, pritrdil na vasi zvočnik in začel brezplačno zabavati prebivalstvo, ki se nima kam dati Program je bogat, zlasti ob sobotah m nedeljah, najčešče pa se na gramofonu vrtijo Avsenikove polke In druge podobne domače viže. Kadar ni glasu iz zvočnika, takoj vedo, da tistega fanta ni doma. dobju, sanacijskih ukrepih v kmetijski zadrugi, ukrepih v državni upravi, ciganskem vprašanju, občinskem prometnem davku in drugem« Najvažnejši sta vsekakor prvi točki dnevnega reda, ko gre za oceno polletnih rezultatov in za nadaljnje delo in naloge gospodarskih organizacij v novih pogojih. OBČINA OBČANOM Denarna pomoč potrebnim občanom v trebanjski občini se je od lani povečala za več kot 100 odstotkov. Najmanjša socialna podpora je bila prej 1.000, zdaj pa je 5.000 dinarjev. Socialno podporo prejema že kakšnih 80 upravičencev. Priznavalnine so se povečale tako, da je najmanjša 10.000 dinarjev (prej 3.000) in jih prejema že 57 borcev in aktivistov NOB. Borcem — kmetom so odpisali davke, za bolniške stroške jj borcev pa plačali 600.000 3 dinarjev. Socialno In zdravstveno zavarovanje imajo že številni občani in je le / še malo občanov, ki niso jj zavarovani. Mokronožani-pozor! Kino sekcija KUD »Emil Adamič« vam je pripravila prijetno presenečenje: v soboto in nedeljo, 4. in 5. septembra, bo predvajala španski barvni film »Mati, poslu-slušaj mojo pesem«, ki žanje po vseh kinematografih obilo uspeha, kar pričajo razprodane predstave, še posebej vas opozarjamo, da bosta v nedeljo dve predstavi: »b 17. in ob 20. uri. AKONTACIJA ZA STANARINE DOLOČENA Sorazmerno nizka podražitev stanovanj Občinska skupščina je na zadnji seji, ki je bila pretekli petek, sprejela odlok o akontaciji za stanarine. Po novem bodo stanarine (in najemnine za poslovne prostore) višje pri stanovanjih, zgrajenih do konca leta 1959, za 80 %; pri stanovanjih, zgrajenih v letu 1960, za 70%; pri stanovanjih, zgrajenih v 1. 1961, za 50 %; pri stanovanjih, zgrajenih v letu 1962, za 40 %; pri stanovanjih, zgrajenih v letu 1963, za 30 %; pri drugih pa ostanejo nespremenjene. Najvišji koeficient povečanja znaša v kočevski občini 1,8, kar je v primerjavi z ostalimi občinami zelo malo. Odborniki so v razpravi menili, da je nastala tako občutna razlika predvsem zato, ker je kočevska komisija pri ocenjevanju stanovanj v letu 1959 določila previsoko vrednost točke ali pa so komisije v večini drugih občin ocenjevale premilo. Nadalje so poudarili, da je prehod na ekonomske najemnine nujen, ker sedaj stare hiše zaradi nizkih in neekonomskih najemnin prodapajo, saj jim lastna sredstva ne zadoščajo za vzdrževanje, pa tudi kreditno niso - sposobne. Skupščina je sklenila, naj Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo s svojim delom nadaljuje, hkrati pa pripravlja ustanovitev stanovanjskega podjetja in sklepa z gospodarskimi organizacijami pogodbe o dajanju stanovanjskih stavb v upravljanje stanovanjskemu podjetju. Na- dalje je sprejela še roke za izvršitev posameznih del v zvezi s stanovanjsko reformo in imenovala komisijo za izvajanje stanovanjske reforme ter komisijo za likvidacijo stanovanjskega sklada. Odborniki so menili, da je z ustanovitvijo morebitnega stanovanjskega podjetja ali več podjetij še nekoliko počakati. Razprava pa je kljub temu nakazala, da bosta v občini verjetno dve podjetji. Razen »občinskega« stanovanjskega podjetja bo verjetno ustanovilo svoje podjetje še Kmetijsko gozdarsko posestvo, medtem ko vse kaže, da se bo Rudnik, ki bi morda še edini imel pogoje za ustanovitev takega podjetja, priključil občinskemu. TRG0PR0MET je bil zmeren pri cenah V kramljanju o tem, kako je bilo čutiti v Kočevju posledice reforme pri gibanju cen, nam je povedal vodja inšpekcjskih služb občinske skupščine Kočevje Ivan Vesel pred dnevi kar precej zanimivega. — Po našem mišljenju dogovorjenih cen, M naj bi obveljale v Sloveniji, v večini primerov nismo prebijali. Edini izjemi sta bili kruh in meso. Pr kruhu smo bili za 6 din dražji, pri govejem mesu za 130 din, pri teletini za 100 din, pri svinini pa za 150. V Kočevju žal ni pogojev za prodajo mesa po kvalitetah, ker so mesnice premajhne. Ko bo po novem letu dograjena nova mesnica, bo nekoliko laže. Glede cen osnovnih živil (moka, olje, sladkor td.) je treba reči, da TRGOPROMET pri cenah ni špekuliral, ampak je celo znižal marže, če upoštevamo, da so prodajalne Trgoprometa po naši raz-sežni občini/ zelo daleč vsak- sebi in da prevoz marsikdaj pobere ves zaslužek, velja kolektiv pohvaliti. Brez besed so sprejeli predlagane kalkulacije, čeprav imajo pri osnovnih živilih le minimalni zaslužek. Sladkor so prodajali v oddaljenih trgovinah do reforme s 3 din izgube pri kili, pri moki pa je bila režija enaka zaslužku- O gostincih moramo reči, da so okoli 1. avgusta s cenami kar prilično poskočili. Pivo j 3 bilo v steklenicah po 200 din brez utemeljenih kalkulacij, vino pa so zvišali za 10, za 15 in za 20 din pri lifcru-navadnih vin, za 60 din pa pri boljših vinih. K sreči imamo eno' samo gostinsko z njim TRGOPROMET. Slednji je še pred reformo dobil vino po zatiižanih cenah, zato je bilo pri nas poceni. Zadnja pošiljka pa je bila dobavljena po normalnh cenah in zato je prišlo do »zvišanja«, ki v resnici ni zvišanje. Z lubenicami je Kočevje dobro preskrbljeno, žal pa je na njihovo ceno gospodarska reforma slabo vplivala. Ceno 150 din za kilogram je občinski tržni inšpekciji sicer uspelo znižati na 120 din, vendar pa so ljubljanske cene za lubenice še za okoli 40 din nižje. V Kočevju si sicer želimo posegov proizvajalcev iz vseh krajev države, vendar naj bodo taki, da bodo vplivali na znižanje in ne na zviševanje cen! Namesto odpustov: ustrezne premestitve KOČEVSKE NOVICE \.___.■ _■ podjetje, tako da je bila intervencija olajšana. Dejansko pa se vino pri nas ni podražilo: naše gostince oskrbuje Ena izmed posledic gospodarske reforme bo verjetno tudi spoznanje, da je v nekaterih delovnih organizacijah, zavodih in ustanovah preveč zaposlenih, čemur bodo nedvomno sledili tudi odpusti ljudi. Da bi zvedeli, kako je s tem v kočevski občini, smo se obrnili na zavod za zaposlovanje delavcev, kjer so nam povedali, da so za pretekli mesec napravili podroben pregled gibanja za poštenosti. Namen analize je povsem jasen: zavod namerava pomagati gospodarskim in dru- gim organizacijam. Tako so ugotavljali, koliko delavcem bo v naslednjem obdobju nehalo delovno razmerje in kakšna je kvalifikacijska struktura teh ljudi. Skratka, zavzeli so se za resnejšo, bolj analitično politiko zaposlovanja. Nujno je treba uskladiti zaposlovanje tudi z okolico, v kateri delovna organizacija posluje, menijo na zavodu. Pri nekaterih sezonskih delih bi na primer lahko velikokrat zaposlili ženske ali rnladino (med počitnicami), ne pa sezonske delavce iz drugih krajev in republik. KAJ JE POKAZALA KONTROLA BOLNIŠKIH V RIBNICI Ubogi kovinarji: kar 24 odst. bolnih! Varčevanje in večja, precej večja delovna disciplina — fo sta dva najosnovnejša sklepa, ki ju je sprejel kolektiv Kovinskega podjetja v Ribnici, da bi v prihodnje lahko dosegali še boljše delovne uspehe. Izpolnjevanje letnega proizvodnega plana (pol milijarde dinarjev) poteka ugodno in verjetno tudi v naslednjih mesecih ne bo posebnih zastojev. Vzporedno z večjim planom in večjo produktivnostjo so se letos povečali tudi povprečni osebni dohodki, od 40.000 (lani) na preko 56.000 dinarjev junija letos. Nedvomno bi bili rezultati lahko še lepši, ko bi izkoristili številne notranje rezerve in uvedli ostrejšo delovno disciplino. Ugotovili so, da bi lahko samo z zmanjšanjem bolniških precej prihranili, saj je bilo do nedavnega povprečno po 24 odstotkov ljudi v bolniškem staležu! Ko so v začetku julija uvedli kontrolo bolnikov, se je število bolnikov zmanjšalo za polovico. Samo na ta način so prejšnj mesec prihranili nad 250.000 dinarjev! Drugi, nič manj koristen ukrep, je ukinitev nadurnega dela. Namesto nadur bodo uvedli izmensko delo ali pa skupinsko akordno delo. Tako so tudi število nadur precej zmanjšali, v prihodnje pa jih bodo še bolj. Zmanjšali so rabat za grosiste, pri Čemer bodo ob večjih serijah spet prihranili po nekaj sto tisoč dinarjev. Zmanjšali so tudi obratno režijo od 22 na 14 ljudi ter jih osem dali v proizvodnjo ali na druga ustreznejša delovna mesta. Ob tem so se poslužili obsežne ankete, s katero so na- meravali ugotoviti, kjer vse bi lahko po mnenju delavcev še zmanjšali stroške, kako povečali storilnost itd. Anketa je uspela, delavci pa so dali precej uporabnih predlogov. Zanimivo je, da so na vprašanje, če so vse bolniške upravičene, odgovorili negativno in da je treba poostriti kontrolo. Po delavnicah so razobesili več parol, ki bodo delavce stalno opozarjale na disciplino pri delu in varčevanje z materialom. Dosedanje norme so korigirali na čim bolj realno osnovo. Zavedajo se, da bodo le z varčevanjem pri materialu in z boljšo organizacijo dela in seveda dvigom produktivnosti ustvarili potrebna sredstva za zvišanje osebnih dohodkov skladno z višjimi življenjskimi stroški. Povedali so, da bodo osebne dohodke lahko povečali za okrog 20 odstotkov, če bodo uresničili le polovico nalog pri zmanjševanju bolniških, nadur in pri varčevanju s proizvodnim materialom. To pa je tudi končno med drugim namen gospodarske reforme. Iz Grčaric Na seji sveta krajevne skupnosti v Grčaricah so 27. avgusta razpravljali o stvareh, ki bitjih bilo treba v vasi čimprej urediti. Hiša št. 4, ki Jo upravlja trgovsko podjetje JELKA iz Ribnice, je iz leta v leto v bolj kritičnem stanju, ne popravlja pa je nihče. Ljudje se upravičeno sprašujejo, zakaj tako propada družbena imovina. Iz leta v leto je tudi več težav z divjadjo, ki uničuje pridelke celo v vrtovih ob hišah — da o škodi na polju ne govorimo. Svet KS je postavil posebno komisijo, ki bo prijavljeno škodo' ocenila in zahtevala povračilo v denarju. Sklenili so, da bodo popravili vaške studence in vsaj enega opremili s črpalko. Seveda pa brez dotacije občinske skupščine v Ribnici ne bodo monh narediti niti najnujnejšega. REŠETO Nedavno so uslužbenci zavoda za zaposlovanje delavcev obiskali vse delovne in druge organizacije v občini, da bi videli, kako bo gospodarska reforma vplivala na odpuščanje delavcev oziroma iskanje notranjih rezerv/tudi po tej plati. Ugotovili so, da velikih odpustov delavcev, vsaj v začetnem obdobju, ne bo, približno le okrog 70. Vendar tudi teh ne bodo vseh odpustih, pač pa bodo prestavljeni na ustreznejša delovna mesta. Rezerve delovne sile so predvsem ponekod v administraciji, kamor so ne-Jcateri prišli iz proizvodnje, če so tu odveč, bodo morali spet v proizvodnjo in le če se s tem ne bodo strinjali, jih bodo odpustni. Med pogovorom: za 900.000 din škode! Ivan Planine iz Rudnika 3 pri Kočevju se je v nedeljo, 29. avgusta okoli 7.30 peljal s svojim osebnim avtomobilom iz Dolge vasi proti Kočevju. V avtu je imel še potnico in potnika, s katerima se je med vožnjo pogovarjal. Med razgovorom je po nerodnosti zavil volan preveč v levo, zato jc zavo-zil s cestišča, se zadel v obcestni kamen (težak okoli 200 kg), ga iz-ruval, avto pa se je pri tem prevrnil. Vsi trije potniki so bili pri nesreči lažje poškodovani, na avtomobilu pa je za okoli 900.000 dinarjev škode. Novo ugodnost za prebivalce Kočevja SAP Ljubljana je 30. avgusta uvedel novo ekspresno avtobusno progo Kočevje—Ribnica—Velike Lašče—Ljubljana. Avtobus bo vozil vsak dan razen nedelj z odhodi iz Ljubljane ob 6. in 13. uri ter iz Kočevja ob 7. in 13. uri. Vožnja bo stala toliko kot na drugih avtobusih, trajala pa bo samo 1 uro in 15 minut. D.V. Transformator v črnem potoku Delavci az ELEKTRO Kočevje postavljajo te dni v črnem potoku transformator, ki ga je kraj že dolgo pogrešal. Zaradi slabe napetosti v električnem omrežju se je primerilo celo to, da potujoči kino ni mogel predvajati filma, pobrano vstopnino pa so morali ljudem vrniti. Tok je tako slab, da niti radijski sprejemniki ne delujejo kot bi morali. Prebivalci težko pričakujejo kdaj bo končana montaža transformatorja. A. PLENIČAR Kino dvorano obnavljajo sami V prvi polovici septembra bodo v črnem potoku obnovili in preuredili kino dvorano, v kateri zaradi nizkega stropa doslej niso mogli predvajati ,cinemascopskih filmov. Pri delih pridno sodelujejo vaščani Zajčjega polja in črnega potoka, še zlasti pa mladina. Vaščani pomagajo tudi pri transfon.-natorju. Največ zaslug pri obnovljeni dvorani bosta imela požrvo-valni predsednik vaške skupnosti Albert Jaklič in Peter žužek, oba iz črnega potoka. AVGUST PLENIČAR Jubilej in nova brizgalna na Gregorju Posnetek kaže lepo slovesnost na Gregorju, kjer so gasilci izročili namenu novo motorko najsodobnejše vrste (Foto: Drago Mohar, Ribnica) PGD na Gregorju pri Ribnici je 22. avgusta praznovalo 660-letnico obstoja, hkrati pa izročilo namenu novo motorno brizgalno najnovejše vrste. V ribniški občini je s tem že 9 najsodobnejših gasilskih motork. Pokrovitelj prireditve je bil tov. Anton Sobar, sodelovalo pa je več okoliških društev. Na slovesnosti so se zbrali mnogi okoliški prebivalci in pred' stavniki družbenih organizacij. Dva najzaslužnejša člana PGD Gregor sta prejela diplome. Občinska gasilska zveza Ribnica je dobila 6 milijonov za nakup dveh vozil kombi, ki bosta dodeljena PGD v Sodražici in Loškemu potoku, 6-milijonski kredit pa bodo porabili za gradnjo gasilskega doma v Sodražici in preureditev doma v Loškem potoku. Ker so gasilska društva v občini kar dobro opremljena, bodo zdaj popravljali in gradili domove ter nakupili potrebne cevi za motor-ke. Zavarovalnica Bežigrad kaže za gasilstvo v ribniški občini veliko razumevanja, saj je razen že omenjenih 12 milijonov prispevala tudi sredstva za požarni bazen v Brezah, za preureditev društvenih prostorov v Dolenjih lazih in bo, kot vse kaže, prispevala tudi sredstva za gradnjo vodovodnega bazena v Sajeveu. JOŽE BABNIK NOVO NASELJE: v trikotniku Ljubljanske in Kolodvorske ulice v Kočevju gradi 22 zasebnikov prav toliko stanovanj. Vsi so vključeni v stanovanjsko zadrugo. Vsak graditelj je dobil okoli 2 milijona din kredita pri stanovanjskem skladu, razen tega pa nekateri še posojilo pri podjetju, kjer so zaposleni. Hiše bodo dvo in štiristan o vanjske. »Zadružniki« so zaceli graditi svoja stanovanja (s pomočjo sorodnikov in najetih delavcev) letos maja, v nove hiše pa predvidevajo, da se bodo vselili jeseni prihodnje leto Notranje rezerve v upravi zerve v upravi občinske skupščine. Tako naj bi predvidoma združili oddelek za gospodarstvo z oddelkom za finance in znižali število delovnih' mest v upravi od 79 na okoli 60 ali za 24 %. Komunisti so v razpravi poudarili, da je treba pri reorganizaciji upoštevati predvsem, da se učinkovitost uprave ne bo poslabšala in da bo reorganizacija opravljena z ozarom na zaposlene čimbolj humano. Nadalje so menili, da bo zmanjšana uprava lahko opravljala svoje naloge le, če se bo število raznih zahtevkov (analiz, okrožnic, poročil, anket itd.) višjih organov znižalo, se pravi, če bodo tudi pri teh organih iskali notranje rezerve in če bo prišlo do nujnega poenostavljenja neJaaterih upravnih poslov. Na zadnjem sestanku aktiva komunistov skupščine občine Kočevje je tekla razprava predvsem o stanju občinskega proračuna po novih gospodarskih ukrepih in o predvideni reorganizaciji uprave občinske skupščine. Izračuni kažejo, da bo imel občinski proračun letos v najboljšem primeru »le« okoli 95 milijonov dinarjev primanjkljaja. Zaradi takega položaja je skupščina prisiljena znižati dotacije oziroma sredstva za kulturo, zdravstvo, presveto, komunalno dejavnost, državno upravo, krajevne skupnosti, družbene organizacije, društva, znižati proračunsko rezervo dn pod vzeti še nekatere druge ukrepe. Prve razprave ao pokazale tudi na nekatere notranje re- NEVARNO SREČANJE V GOZDU BI SE KMALU KONČALO S HUDIMI POSLEDICAMI Spopad z razbesnelo medvedjo samico Hasan Burić, kmetovalec iz Gobelija, Je s svojim očetom Ali jeni pred dnevi sekal blizu domače vasi na Oso j a po. lju les za pokrivanje hiše. Okrog dveh popoldne sta izvlekla iz torbe malico. Toda nista še utegnila prigrizniti, ko sta zaslišala klicati na pomoč Bosiljko Aščerič, ki je tam blizu pasla. Oče Alija je izdrl sekiro iz debla in rekel Hasanu, naj pobiti pogledat, kaj se je zgodilo. Ko je Hasan pritekel k Bosiljki, je videl, da jo .je napadla velika medvedka. Bosiljki Je hitela z druge strani na pomoč tudi njena hči Raja. Medvedka se je obrnila k Raji in Jo z enim udarcem Samopostrežba na Vimolu Lovsko kočo v Vimolu (Bi-dereugu) je v nekaj mesecih obiskalo že več kot tisoč ljudi. Obiskovalci lahko dobe ključ pri oskrbniku koče Jožetu Ogulinu v Selah nad Vr-čicamd, kjer je tudi parkirni prostor. Do koče je 15 minut hoda. V koči imajo 8 ležišč, štedilnik, najnujnejše začimbe — pa tudi pijačo v kleti. Obiskovalec si lahko postreže sam, le zapisati mora v zvezek, koliko je vzel in potem plačati oskrbniku. Lovci pravijo, da jim pastirji, ki pasejo na Bidercu-gu, zbegajo vso divjad, zato so dobili od črnomaljske zadruge edini pravico do izkoriščanja te paše. Domačini xz Sel in Vrčic pa se bodo morali zadovoljiti s pašo okrog svojih vasi. P. DERGANC šape pahnila po tleh. Stala ji Je na nogah in jo grizla po rokah. Hasan Je v zaletu udaril medvedjo samico s sekiro po glavi in obrnila se Je k njemu. Udaril jo je še enkrat, tedaj pa mu Je medved, ka zbila sekiro iz rok. Hasan se je z golimi rokami spoprijel z razbesnelo zverjo. Medtem ko mu je levo roko držala v gobcu, se je z desnico znova dokopal do sekire in slednjič s pomočjo drugih vaščanov, ki so pritekli, le dotolkel zverino. Rajo Aščerič so morali prepeljati v bolnišnico, Hasan pa je le laže ranjen. (Iz VEČERA) Razstavi v Belokranjskem muzeju V Belokranjskem muzeju je od 20. do 31. avgusta razstavljal svoja najnovejša dela predmetni učitelj za likovno vzgojo domačin Zoran Hočevar. Poleg risb in olj je razstavil tudi dve uspeli plastiki. V četrtek, 2. septembra, pa bo v muzeju odprta razstava metliških ppdobarjev Jerebov. Ta znana podobarska delavnica, v kateri so delali oče Jernej in njegovi sinovi Jernej, Rafael in Vincenc, je v Metliki živela 70 let in je prenehala delati leta 1951, ko je umrl zadnji moški potomec Vincenc Jereb. Dejavnost teh podobarjev je znana po vsej Beli krajini pa tudi po Dolenjskem, Kočevskem in Hrvatskem. Zapomni si! H Največkrat se zgodi, da ima človek tuberkulozo, ne da bi vedel za svoje obolenje ■ če je obolenje odkrito pravočasno, je tuberkuloza danes popolnoma ozdravljiva! ■ Mogoče se ne počutiš bolnega, pa vendar usodno okužuješ svojo družino In okolico! ■ Ne pozabi na fluo-rografski pregled! Blagorodnemu gospodu Franju Guštinu, prvosedniku odbora za stradajoče okraja metliškega tukaj Narodna čitalnica metliška napravila je 14. t. m. na korist stradajočim mesta Metlike besedo z igro in plesom, in pri tej priliki nabrala 26 f 13 n. čistih dohodkov. Pošiljajo v prilogi omenjeni znesek Vašemu Blagorodju, prosi podpisano ravnateljstvo, da bi te milodare sprejeti, pobotati in po čital-ničinem namenu med revne občinske mesta Metlike ali v gotovem ali pa v semenu razdeliti - blagovolite. Ravnateljstvo čitalnice v Metliki 16. aprila 1872 Navratil * Na Gospod Jožef VVeiblna v Metliki Tukajšnjemu županstvo je naznanjeno da vi po dnevu kadar ljudje mimo hodijo po cesti prah pometate, kar se vam iz policijskih ozirov prepoveduje- Vam se tedaj naroči da za-naprej ne več po dnevu ampak pozno zvečer ali zgodaj v jutro ta prah pometate sicer vas kazen zadene. Županija v Metliki 19. aprila 1872. Pur lan ★ MEŠČANI! Po vseh časopisih se bere, kako je zbog lanske letine začelo pomanjkovati ljudem nesrečne domovine naše zdaj najpotrebnejšega živeža. Pa saj Vam ni treba tega praviti, to nesrečo je že občutil Vaš mestni zastop, ko se je za koliko toliko pomoč na deželni zbor in potem na deželno vlado bil obrnil. Do vseh strani se tedaj dela, kar se le more, za zlaj-šanje te nesreče. Vi ki ste bili med prvimi vse dežele, ki so vlado za pomoč prosili, bote gotovo tudi radi pripomogli, da se žalostno stanje naših revežev koliko toliko zboljša. Črni potok: lovci, primite tatu! V noči od 23. na 24. avgust je vdrla lisica v klet Alojza Vidriha iz Črnega potoka 13 in zadavila 17 kokoši, kd so bile vredne okoli 30.000 din. Zvitorepka je odnesla 5 ko- NE m*^ iPii n &■ ■ poravnana naročnina - vsak četrtek DOLENJSKI LIST v domači hiši! Tudi vaš dinar omogoča redno izhajanje pokrajinskega glasnika SZDL! Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini in hvaležni vam bodo za pozornost! Šolska vrata že škripljejo — mošnjički staršev pa tudi. Preden založe svoje šolarje z vsem potrebnim, je treba kar krepko pogledati vanj. Mladinska knjiga jim je pod arkadami na trgu v Novem mestu vsaj olajšala odkup, da se jim ni treba prerivati za pultom v trgovini, ki je ob takih priložnostih kar premajhna. koši, 12 pa je pustila v kleti zadavljenih. Lovec Lojze Kla-rič iz Dolge vasi je naslednjega večera nastavil pred odprtino v kleti past. Zvitorepka je res prišla' po preostali plen in se ujela ter prejela zasluženo plačilo. Oškodovani lastnik Vidrih se je nekaj dni pred obiskom lisice preselil iz Stare cerkve v črni potok in je kokoši spravil v klet zategadelj, ker je hiša komaj zgrajena, pa še nima pri njej kurnice. žal je treba reči, da povzroča divjad, zlasti lisice, dihurji in jastrebi perutnini občutno škodo. Nihče se ne briga, da bi škodljivce uničil, prebivalci pa sodijo, da bi bilo treba vsaj enemu izmed vaščanov dati dovoljenje za nošenje lovske puške. Ljudje menijo, da bi bil za to najprimernejši dolgoletni logar gozdne uprave v Mozlju tov. Franc Mavric iz črnega potoka 19. Na vsakodnevnem službenem obhodu po gozdu in okolici bi lahko odstrelil marsikaterega pernatega ali štirinožnega škodljivca, če bi le imel pri roki puško. A. PLENIČAR Dajte, kar kteri more. Vsak najmanjši dar bodisi v denarju ali žitu bodo podpisano županstvo hvaležno sprejelo, in imena milostnih darovni-kov v lepem spominu ohranilo. županstvo mesta Metlike 8. maja 1872 župan Franc Guštin Gospodu Antonu Golliji mestnemu svetovalcu tukaj, Ker se je dogodilo, da mestni policaji svojih dolžnosti vestno ne izvršujejo, da se namreč navadno zvanje nočnih ur opušča, da patrola po ukazanem redu ne obhaja, da se po krčmah brez dovoljenja čez zapovedano uro toči, gode in pleše, da se od nekih mladih ljudi ponočni mir meščanom često kali naročam Vam da prevzamete od danes začenši policajno nadzorstvo čez policaje in prebivalce, posebno pa krčme, kjer se odveseni ljudi shajajo, in Vam dajem kte-mu za silo vse potrebno moč, na ktero mi edgovorni ostanete- Županija v Metliki dne 8/12 1872 izpis, in odpr. Furlan PIONIR: drugi na tekmah gradbincev v Celju & *tebL 0 nedelje je bilo v Celju^^je gradbincev -SIG. KVan3a se je udeležilo 33 g^a Si Podjetij iz vse Slo-venU*J Pa je bilo GIP IngrflJfl^^'Ja. Tudi novomeški PIOI^; * udeležil tega tekmovanja » '0°skih in 3 ženskih panoga*^ },,„. v ^ toiSK fcegljačev so PIO-NIBJ0*' Rosici tekmovalci dokazali, •'i« Jfdno nimajo konku-**nceJid j m so premoč- no ^Wh°nir (409, 410) 819 keglJtf'ifoF^Je 782, Izolirka 767 kegljalo » K»cevje 749, Gradiš 741 x»5?nske kegljačice Pioniri« j*Jile zelo dobro 2. me6w 1 keglji. Prvi je bil Gradiš 403, tretji Ingrad 324, četrti Zidar 296. Balinarji Pionirja so imeli precej smole z žrebom in v igri, saj so obe tekmi tesno izgubili. Gorica : Pionir 13:12, Stavbenik Izola : Pionir 13:12. Pionirjevi šahisti so tekmovali na brzopoteznem trunirju 26 ekip. Imeli so smolo, da so prišli v najtežjo skupino, kjer so izgubili le dve igri z Ingradom in Tehnogradom in so na koncu kljub temu zasedli šele 5. mesto. Moška strelska ekipa Pionirja je v hudi konkurenci 29 ekip zasedla solidno 5. mesto s 712 krogi. Zmagal je Gradiš 778, 2. Gradnje Kockarji - uspešno v Tolminu Pret^den so novomeški ko-šark&fl! tirali v Tolminu in odigraj^T1 tri trening tekme. Toimifl^j zdaj v polni formi, saj ^SL^vi premagali Soro, člana ?Ske lige, medtem ko so T^V^rni v Tolminu šele začeU'^ngi za kvalifikacije za v^v hiiv^B0 slovensko ligo, kjer t fi?0vi gostitelji na iz-vrjtne^^em mestu. Vse tri tekm«;*/?1^ z manjšimi napakami "T* sodniki. Prv» je bila najbolj dramatik I sta obe moštvi dosegali^" r°°esedno eden za drugim. ^8q . jino (namesto dveh Pol6aS^ftiM-8rali tri tretjine) so dobUiJ&nj 153 tri pike, drugo Novofljl" eno, tretja pa se je ko^^dločeno. In še re-zultat:/J(28:25, 47:46). Drtf**, ?J»a je bila podobno kot P^ejT6* izenačena: le na koncu v*a polčasa so domači doseg11 1 Pik in si tako zago- tovili zmago 52:39 ( 28:17). Podobno se je zgodilo tudi na tretji tekmi, ko so domači obrnili rezultat s 16:18 na 34:19 v petih minutah, ko gostom ni in ni šlo. Rezultat te tekme je bil 71:51 (30:19). Rezultati niso bistveni, važnejše je dejstvo, * da so gledalci in domači igralci zatrjevali, da so bile tekme izredno lepe. Novome-ščani so zdaj popolnoma pomladili moštvo. Mladi so dobro prestali tudi to preizkušnjo: če bodo na kvalifikacijah igrali tako dobro, potem ni bojazni, da ne bi uspeli, še posebej, ker bo igral tiidi KnolI, ki zaradi mature ni bil v Tolminu. V Tolminu so igrali: (številke v oklepajih pomenijo število košev na vseh treh tekmah) Setina, Kopač I. (38), Počrvina, Sobar (10), Blažič (31), Pire (11), Kopač II., Jereb (24) in Splihal (43). Maribor 777. Strelke Pionirja niso ponovile prejšnjih uspehov, ko so redno osvajale 1. mesto, letos pa so si priborile šele tretje. Lep uspeh so dosegli v odbojki dolenjski tekmovalci. Zidar je osvojil drugo mesto, Pionir pa četrto. Ženska ekipa Pionirja je z 2:1 v finalu premagala Ingrad in osvojila 1. mesto. V namiznem tenisu so imele več uspeha tekmovalke Pionirja, saj so osvojile 4. mesto, moški pa so bili šele 11. Prav tako so tekmovalci Pionirja v malem nogometu osvojil: šole predzadnje mesto. Precej uspehov so imeli Pionirjevi tekmovalci v tekmovanju posameznikov. Uhl Florjana je v namiznem tenisu prepričljivo zmagala in osvojila 1. mesto, v kegljanju moških je bil Hren tretji, Oražmova pa v ženski konkurenci tudi tretja. Kos Marjan je bil v streljanju na 3. mestu, Pogelško-va pa 4. V skupni uvrstitvi po vseh 10 panogah je bil prvi Gradiš s 124 točkami, drugi PIONIR 100 točk, tretji Ingrad 99, četrti Slovenija ceste 90 točk, peti Tehnika 80 točk. Tako je PIONIR že petič osvojil 2. mesto na tem velikem tekmovanju gradbincev. (en) Mraz drugi v Sloveniji V &£^J* bilo v Postojni re-publi^jujsnstvo posameznikov v bali1^'..10 sta se ga udeležila tudi ln Mraz, ki je «a- menj»lKena- Črnomaljske rokftetašice se razhajaj R ženska rokometna ekipa črnomaljskega Partizana je dokončno odstopila od tekmovanja v slovenski ligi. Vzrok za to odločitev so kadrovske težave: društvo nima dovolj amaterskih strokovnjakov, ker so mnogi prene- hali $ s£ tudi teralk P Pf* malo, K 5«eJSe ne igrajo več, mlaiše j J^0 dobile dovolj pomoči, itf Jih nekateri večkrat celo ' Kdo ?iv. da je društvo, ki se P°n nekaJ naslovi slovenskega J Pokalnega prvaka, z mnog^U^S1^!1 s tekmovanj no VSeIiB3?slaviJi in s petnajst-Etti JS1^0-- razpadlo? Na i* (lih ženska mladina izgubila 'Jo° telesnovzgojno obliko u<°Vania! H^)o61ciPa vadi, čeprav ne ve kj« .^topala. Ekipo se-stavljrftUo^1 sami mladinci, zato ^taJ?aroDe, če zanjo r,e bi na^vZ^rnega tekmovanja. Ce bO«w*^ka mladinska liga. bodo .JlaK^fcl zaradi svoje kvaliteta?01 i&ati v teJ llgi: nestrp^iv^ujejo odločitev rokomet" u ■ &t &2?.vl Je belokranjsko gradbe%*&etje pričelo graditi tribunC^J^ gledalcev na malem fk*v Črnomlju. Del sredst^e^pevala rokometna zveza * pred letom dni. čepra]lH£v J* dovolL e„™ že sSflK?*' da so začeli graditi Vr ' 3- s- Mlodinci »»PIONIRJA«: tretji v državi V nedeljo je bilo v Ljubljani državno mladinsko prvenstvo balinarjev, ki sta se ga udeležili tudi dva ekipi Dolenjske: Pionir in Celulozar Krško. V predtekmova-nju je Pionir tesno izgubil z Labinom 13:11, nato pa z istim rezultatom premagal mladince Celulo-zarja. V drugi skupini sta se uvrstila v polfinale Polje in Partizan Vič. ' V polfinalu je nato Pionir ponovno igral proti Labinu in izgubil 13:1,-- Polje pa je premagal Vič z 13:2. V borbi za tretje mesto je Pionir premagal Partizan Vič 13:5, v borbi za prvo mesto pa je Polje premagalo Labin 13:7. Vrstni red: Polje, Labin, Pionir, Vič, Celulozar. (en) V predtekmovanju sta bila naša tekmovalca uspešna ter sta se uvrstila med osmerico. Mraz je zmagal v svoji skupini, šušterič pa je bil v svoji skupini drugi za Gu-štinom (Sežana), izločil pa je odličnega Mariborčana Mirca. Osmerico tekmovalcev je žreb razdelil v dve grupi. Tako je Mraz Igral v prvi grupi, kjer je osvojil drugo mesto za Guštinom. šušta-rič pa je bil v skupini z Macelov-škom (Poštar Lj.) in državnim re-prezentantom škofom. Skof je po hudi borbi izločil šuštariča 13:12. Tako je šuštarič osvojil sedmo mesto. Mraz. je nato igral v polfinalu s Škofom ter ga premagal 13:7, Ma-celovšek pa Guština 13:6. V borbi za tretje mesto je nato škof premagal Guština 13ri0. V finalni igri je imel Mraz malo smole proti Macelovšku, zato je izgubil z 13:11. Vrstni red: 1. Macelovšek, 2 Mraz, 3. škof, 4. Guštin, 7. šuštarič. (en) Penkova zmaga Na brzoturnirju za avgust se je 27 avgusta zbralo kar 18 igralcev, ki so igrali v dveh skupinah. Po štirje najboljši so se uvrstili v finale. V finalu je po pričakovanju zmagal novi mojstrski kandidat Penko. V finalu je izgubil s Pičkom, ki je premagal vse najboljše, izgubil pa s slabšimi. Adamič je igral dobro, ostali pa so igrali po pričakovanjih. — Vrstni red: Penko 5.5, Picek in Adamič 5, Spo--rar 3,5, Vene in Hrovatič 3, Kra-rar 3,5, Vene in Hrovatič 3, Kranjc 2, Jerančič. , . _ Naslednji brzoturmr bo 1. septembra ob 19.30 v stari P°stlJEK VIHARNA POMLAD >V VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA P0MLAD * VIHARNA POMLAD 137. — Nemec, ki ju je bil videl v senu, je neodločno sta| pod kozolcem. Počasi je stopil k lestvi in jo položil na tla. Oziral se je k odprtini, kot da se ne more odločiti, kaj naj stori. Bil je starejši človek in na obrazu se mu je videlo, da je vse svoje življenje trdo garal in da bi v tem trenutku mnogo rajši delal za svojim strojem v tovarni, kot pa preganjal Ljudi in požiga! kmetije. 138. — Nemec se je spet ozrl k odprtini. Tedaj se je Noč dvignil in se z brzostrelko v rokah do pasu pokazal v odprtini. Nemec ga je videl. Obstal je kot ukopan. Noč je počasi povesil brzostrelko in prikimal. Nemec je stopil za korak nazaj, še trenutek je stal tam, potem pa je vzel v roko krtačo, stopil k najbližjemu konju in ga začel drgniti po hrbtu. Nič več m pogledal navzgor. 139. — Nemec ju v resnici ni izdal, kajti drugo jutro so Nemci odšli, ne da bi slutili, koga so pustili na kozolcu. Pod kozolcem je ostalo razmetano seno, poteptano od konjskih kopit. Kmalu zatem, ko so izginili, sta počasi zlezla s kozolca. Stopila sta proti hiši. Kmet, ki jima je prišel nasproti, je dejal: »No, rekel sem, naj skuhajo kaj dobrega. Mislim, da sta pošteno lačna. Kdo bi ne bil!« ZMAGA 0DB0JKARJEV Novomeški odbojkarji so izvrstno začeli jesenski del slovenske odbojkarske lige: v Ljubljani so premagali Bežigrad 3:1 (10:15, 15:10, 15:13, 16:14) in se mu tako maščevali za spomladanski poraz na Loki. V derbiju kola je Kanal izgubil v Mariboru in tako de povečal možnosti Novemu mestu ca drugo mesto. Ta zmaga bo novomeškim odbojkarjem vlila novega poguma, predvsem za tri odločilna srečanja: x Mariborom, Kanalom in Jesenicami, Id jih bodo igrali doma! Brežice: Sparta 18:17 Druga mednarodna tekma v Brežicah se je preteklo sredo končala z najtesnejšo zmago nad poljsko Sparto iz Katovvic. Bili smo priča zelo borbeni in dinamični iggri, v kateri so domači zasluženo zmagali 18:17 (11:9), potem ko so že v začetku odlično zaigrali. Pri gostih je bil najbolj nevaren Pječinski z 9. goli. Pri domačih je bil Avsec uspešen petkrat. Sodnik Kašner iz Ljubljane je dobro sodil pred okoli 600 gledalci. Tudi to tekmo je omogočil Dinamo iz Paneeva. Topliška spet v Brežicah Strassbourg, znan po gosji pašteti, ki je devize jugoslovanskih turistov ne zmorejo, je eno najlepših mest Francije. Stolp katedrale, na kateri je edinstven portal v gotskem stilu, že od daleč napoveduje, da smo v glavnem mestu Alzacije. Ljudje so zelo pri-jazni,4 a veliko bolj elastični pri reševanju birokratskih zadev kot pri nas. Tu sva krenila na dolgo (550 km) pot: po kanalu do Lyo-na. Kanal je bil zgrajen preteklo stoletje — čez 300 m visok hrib. Zato so zapornice vsakih nekaj metrov. Vožnja je bila na trenutke precej dolgočasna, še posebej, ker je skoraj ves čas padal dež. Ob kanalu so vseskozi same češnje. Na enih izmed zapornic so se zaporničarji izgovarjali, da je čoln premajhen za dviganje: rešil naju je šele dokument od neke ustanove, ki za to sploh ni pristojna! Ogledala sva si Milhause. Be- sancom, kjer sva podaljšala francosko vizo, Dol, Verdun in Dijon, glavno mesto gastronomov, ki pa ni nič posebnega, vendar je znano po 'specialitetah (gorčica). Do I.vona sva potovala še tri dni, tam pa sva čoln dala na vlak, midva pa sva z avtostopom potovala do italijanske meje. Morala sva hiteti zaradi vize. Na meji je šlo brez sitnosti. Z vlakom sva potovala do Torina, nato .pa s čolnom po Padu skozi severno Italijo do Benetk. Pad je zelo hiter, a dolgočasen: videla sva le nekaj mest in veliko topolov in peščenih plaž na poti, dolgi 600 km. Tik pred neurjem naju je 60 km pred Benetkami vzel na krov tanker. Po Benetkah sva potovala s svojim čolnom: ogledala sva si tudi tisto, česar turisti ne vidijo. Do Trsta sva šla z vlakom: tam se je končala najina 1000 km dolga pot! O-vi« 140. sta pospravila žgance — veliko skledo sta postaj, ooooocx»:^^ «>x>ocKX»oaooooooo — Dober fant je, le škoda, da je tako zelo kratkoviden .. POMENEK Z RAČUNOVODJO TOV. RITONJO NA TEMO: »LIČ« OB REFORMI Pol ure prej so odvrgli lopate... »Hmelj je lep, le bolj malo ga je...« Podražitev metalurških surovin je kolektiv LIČA precej prizadela - Rezerve odkrivajo v delovni disciplini, v spreminjanju norm, v izboljšavi kvalitete izdelkov in varčevanju z materialom Celoten kolektiv je razpravljal na večih sestankih, pa tudi samoupravni organi so na sejah govorili o prilagajanju poslovanja pogojem gospodarske reforme. Najprej so spremenili dosedanje velikodušne norme, ki so omogočale, da so jih posamezniki presegali tudi za 200 odstotkov! Odkar so norme zvišane, znaša največji presežek 30 odstotkov. Delovna disciplina v podjetju že od nekdaj ni bila zadovoljiva, saj so delavci že četrt ali tudi pol ure pred zaključkom dela odvrgli lopate, zavlačevali so z malico, kadili med delom križemrok itd. Vsega tega poslej ne bo več! Kdor ne bo v podjetju res delal in kdor ne bo dosegal novih norm, bo trikrat opozorjen, nato mu bodo pokazali vrata. Njegovo delovno mesto bo zasedel sposobnejši delavec. Izostankov od dela je zadnja dva meseca že mnogo manj kot prej. »SKLADOV NE BOMO NAČENJALI« Povprečno za 40 odstotkov je narasla cena metalurškim surovinam, medtem ko LIČ lahko dvigne ceno svojim izdelkom samo za 10 odstotkov. Del tako nastale izgube bodo pokrile nižje družbene dajatve, okoli 10 odstotkov izgube pa morajo nadomestiti z notranjimi rezervami. — Skladov ne bomo načenjali, — je dejal tovariš Ri-tonja. — Novi stroj za čiščenje odlitkov bo izboljšal kvaliteto izdelkov, hkrati pa nadomestil nekaj delavcev. V kratkem bomo tudi v livarni dobili 3 nove stroje za izoblikovanje odlitkov, kar vse bo vplivalo na večjo storilnost. Ob vsem tem smo začeli z materialom zelo varčevati. V prvem polletju 1965 smo porabili 10 odstotkov materiala manj kot lani v istem času. ZASLUŽKI IN PRODUKTIVNOST? — Za koliko ste se odločili povečati osebne dohodke glede na podražitev življenjskih stroškov? — Delavski svet je sklenil povečati dohodke zaposlenih za okoli 10 odstotkov. — Ali je to povečanje v skladu s povečano storilnostjo? — Zaenkrat povišujemo dohodke ne oziraje se na storilnost, smo pa prepričani, da bo zaradi ukrepov v podjetju tudi ta narasla. Srbska vina v metliški vinski kleti _________________________________-.-- če v nekaj mesecih ne bo urejeno lastništvo metliške vinske kleti, ki je doslej skoro vsako leto menjala gospodarja, bo prihodnje leto ves vinski pridelek iz obnovljenih vinogradov KZ Metlika na cesti - Kdo bo prevzel nase krivdo za vso materialno in tudi politično škodo? - Bo moralo res sodišče reševati zamotano vprašanje lastništva kleti? Pred približno desetimi leti je OZZ Črnomelj začela graditi v Metliki tako veliko vinsko klet, da bi lahko spravili vanjo 150 vagonov vina, če bi bilo shranjeno v cisternah. Ko sta se črnomaljski in novomeški okraj združila, je vinsko klet v izgradnji prevzela poslovna zadružna zve za Novo mesto. Reorganizacija tudi tej ni prizanesla, zato je vinska klet postala METLIŠKI TEDNIK last podjetja VINO Brežice. A ne za dolgo! Kmalu je to podjetje zaradi izgube šlo v likvidacijo. Metliško vinsko klet so prodajali na dražbi... Tedaj so ugotovli, da je bila pravzaprav klet v Metliki grajena zato, da bi spravljali vanjo domač pridelek. Med občinama Brežice in Metlika je bil nato sklenjen pismen dogovor, da bodo Me-tličani prevzeli okoli 100 mi- lijonov dinarjev dolga zaklef3 in s tem tudi lastništvo. Verjetno pa so Brežičani našli kasneje še ugodnejšega ponudnika, ker je podjetje Slovenija vino Ljubljana nenadoma postalo lastnik te kleti. Danes je v ogromnih sodih vinske kleti v Metliki spravljenih največ srbskih vin... Kaj bodo rekli kmetje? Pred leti je domača zadruga z arondacijskimi postopki začela obnavljati vinograde. Tako bo prihodnje leto pridelek iz prvih 20 hektarjev zadružnih vinogradov tu, kasneje pa še pridelek nadaljnjih 40 hektarov, če bo več vagonov kvalitetnega grozdnja na cesti — kaj bodo rekli kmetje? »Težki milijoni so bili vgrajeni v klet zato, da bi vanjo spravljali naše vino. Odvzeli so nam zemljo za obnovo vinogradov in ko je prvi pridelek tu, ga nimajo kam dati.« Težki očitki bi leteli na zadrugo in občino. Nič manj- ša kot materialna ne bi bila tudi politična škoda, če se zadeva pravočasno ne uredi. Zadruga ne bo odnehala Ko je o tem tekla beseda s predstavniki KZ Metlika, so povedali še naslednje: — Naša zadruga je že več let vsa razpoložljiva sredstva vlagala v obnovo vinogradov, računajoč, da bomo kvalitetno vino lahko z dobičkom prodali. Proizvodnja grozdja se nam izplača samo v tem primeru, če pridelek sami prešamo in predelamo v grozdje ter ga v buteljkah dajemo na trg. Za ves postopek pa potrebujemo prostor in posode. Vedno smo računali na domačo vinsko klet. — Ste že razmišljali o primerni rešitvi zamotanega lastništva? — Najprej bomo skušali zlepa uveljaviti pismeni dogovor z Brežičani in se pogovoriti s kolektivom podjetja Slovenija vina. v — In če kleti ne bodo dali? — Zadružni svet se bo najbrž odločil za tožbo. Na Lokvah in v Dragatušu so v devetih dneh obrali 8 hektarov hmeljevih nasadov. Kakšna je letošnja letina in kako poteka obiranje na področju črnomaljske zadruge, nam je povedal inž. Jože Urh: — Hmelj je letos izredno lep, pridelek pa bo manjši zaradi neugodnega vremena. Preveč je bilo dežja! Obiralcev imamo dovolj, saj je na NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Dragatuščani so plesali v Postojni in Izoli 21. in 22. avgusta je krajevna organizacija Zveze borcev priredila izlet za svoje člane in folklorno skupino iz Dragatuša. Obiskali so Postojnsko jamo, zvečer pa so Belokranjci pred številnim domačim in tujim občinstvom izvedli Kre-sovanje. Z gudalom in orglicami je v vlogi ljudskega pevca Jaza nastopil Evgen Cestnik iz Dragatuša. Naslednji dan, v nedeljo, so se Belokranjci mudili v Izoli. Tudi v tem prijetnem obmorskem kraju so zvečer nastopili na prireditvenem prostoru na prostem. Tako v Postojni kot v Izoli je bil nastop Dragatuščanov gledalcem zelo všeč. Posebnega finančnega uspeha folklorna skupina ni imela, pač pa je bila vesela priznanja občinstva in toplega sprejema. MARA BRODARIČ Zbiralna akcija lepo napreduje Občinski odbor RK Metlika je skupno s sindikatom in Socialistično zvezo organiziral akcijo za pomoč ljudem, ki so jih prizadele poplave. Med prvimi se je za prispevke odločil koliktiv KOMETA, lepo pa so se izkazali tudi prebivalci Rosalnic, Svržakov, Cu-ril in Radovič. Zbrali so okoli 1000 kg pšenice in še precej denarja. Ljudje pa obsojajo človeka, ki mu družba občutno poma- ga s sredstva za preživljanje, a je pomoč za poplavljence odklonil z izjavo: »Od države nič ne potrebujem in ji tudi nič ne dam!« Tudi zbiranje prispevkov v drugih krajih lepo napreduje, le malo počasneje. Občinski odbor RK Metlika ponovno vabi vse občane, ki še niso prispevali, da se za pomoč poplavljencem čimprej odločijo. —dn DOPISUJTE V DOLENJSKI LIST! naših hmeljiščih vsak dan 150 do 180 ljudi. Pretežno so to gospodinje, šolarji in dijaki, upokojenci ter Cigani. Zaposleni si letos ne iščejo dodatnega zaslužka z obiranjem hmelja. — Koliko naberejo najprid-nejši obiralci in po čem jih plačate? — Dve ženski, ena iz Vra-novič, druga iz Črnomlja, na-bereta na dan po 15 meric, v Dragatušu pa je neka obi-ralka prinesla celo 22 meric. Delo obiralcev je letos precej bolje plačano. Lani smo pla- čevali za merico hmelja 100 din, letos 130 dinarjev. — Glede meric včasih ne pridete vkup z obiralci — zahtevate mero polno do roba ali z vrhom? — Mera mora biti polna »z zmerno opaznim vrhom«, je dejal inž. Urh, — sicer pa nisem zasledil resnejših pripomb. — Kdaj' bo ves hmelj obrat)? ' — Zadnje dni nam nagaja dež. Obrati moramo še kakšna 2 hektara nasadov. V nekaj dneh bo živ-žav na hmeljiščih minil. GROZJE ZORI ZELO POČASI ALI BO TUDI LETOS POTREBEN GORŠCAK? Avgusta je bilo včasUi že dobiti zrelega grozdja, zdaj so pa še pri ranem grozdju trde jagode in bo trgatev zelo pozna — ali pa bo kislo vino. Sladkor se je letos podražil (vsaka stvar je za nekaj dobra!) — pa bo potreba zato s trgatvijo čim dalj počakati, če hočemo, da ga bo že v grozdju kaj! Že pred stoletji so pazili, da kmetje ne bi trgali prezgodaj. V Pravni zgodovini Metlike beremo, da je bil gornik Konda iz Osojnika (po belokranjsko se je reklo gorniku gorščak), ki je vrsto let zapored opravljal to funkcijo, zelo strog kar se tiče roka trgatve. Nešteto gospodarjev je kaznoval z enim ali dvema vedroma vina, ker so prehitro trgali! Nič ni bilo čudnega, da je bilo semiško vino včasih tako znano, da si ga dobil v najboljših hotelih na Dunaju! Danes pa ga, na žalost, niti v Semiču ne dobiš ... Samo določitev roka za trgatev pa ni dovolj! Energično je treba zaščititi lastninsko pravico, saj si danes že vsak otrok pri belem dnevu predrzne v vinograd. Pa tudi odrasli niso boljši: delavke, ki se vračajo iz tovarne, že sedaj trgajo zeleno grozdje in ga mečejo po tleh. Ne bi bilo napak postaviti čuvaja, tatove pa kaznovati. F. DERGANC Nizozemci, Francozi in Avstrijci na obiskih Prvo preizkušnjo je Turistični biro Črnomelj dobro prestal. V dveh mesecih poslovanja je mnogim strankam posredoval najrazličnejše informacije. Med domačimi turisti najbolj obiskujejo Belo krajino Savinjčani. često prirejajo avtobusne izlete v Čr- gN>m6č poplav'jeneem Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj, pobudnik zbiralne akcije za pomoč poplavljencem, je te dni imenoval 5-članski štab, ki bo akcijo vodil. Po vseh krajevnih oranizacijah RK na terenu bodo zbirali oblačila, obutev, gradbeni material in denar, v akcijo pa sta vključeni tud] Socialistična zveza in mladinska organizacija. nomelj ter ogledujejo partizanske kraje, koder je marsikdo od izletnikov pred 20 in več leti pešačil s puško na rami. Vedno več je opaziti tudi posameznih družin iz drugih republik, ki prihajajo z avtomobili. Od tujcev je v dosedanji turistični sezoni obiskalo Črnomelj največ Nizozemcev, Francozov in Avstrijcev. Pred nedavnim je družina iz Francije iskala po vaseh hišo svojih dedov. Tudi pri tem jim je pomagal Turistični biro. Zanimivo je, da je ob skupinskih obiskih več zanimanja za zasebne turistične sobe kot za bivanje v hotelu. Gostje so zelo zadovoljni s ceno — 750 din za posteljo, pohvalijo pa tudi prijaznost in gostoljubje domačinov. Zadnje čase se črnomaljčani in Semičani ' vse bolj zanimajo za kredite, s pomočjo katerih nameravajo število tujskih sob še povečati. škoda, le, da je Turistični biro dobil dovoljenje za poslovanje menjalnice šele ob koncu sezone, saj bi lahko julija in avgusta, ko je bilo inozemcev največ, precej dinarjev zamenjal za devize. POSEBNO OBVESTILO Obveščamo vse študente in dijake iz občine Črnomelj, da bo v soboto, 4. septembra ob 9. uri v sejni sobi občinske skupščine Črnomelj posvetovanje o gospodarski reformi in štipendiranju. KLUB BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV mmitaiimiiii Umrla je črn igo jeva mama V domu onemoglih v Metliki je umrla znana partizanska mama Katarina Malešič-črnigoj. Pred vojno je živela z družino na revnem posestvu v Podljubnu, a ker sta šla kasneje dva sinova v partizane, so njihov dom požgali. Osamljena mama je težko čakala konca vojne vi- hre in povratka sinov, a nikoli tega ni dočakala. Daleč od doma sta oba pokopana. črnigoj evo mamo smo lepo pospremili na pokopališče v Podzemlju, kjer sta se v imenu ZB poslovila od nje zastopnik iz Metlike in Smihela pri Novem mestu. M. B. Zmeraj več vozil in dela Pred delavnico mojstra Ein-sicdlerja nasproti črnomaljske pošte je vedno precej avtomobilov in motorjev, kar daje slutiti solidno delo. — že 30 let imam avtomeha-nično obrt, — je povedal tovariš Einsiedler. — Izučil sem se v Celju, leta 1928 pa sem prišel v Črnomelj. Pred vojno sem se ukvarjal tudi s prevozništvom, ker avtomehaničnih popravil ni bilo kdove koliko. Po osvoboditvi nisem več prevažal. Avtomobilov in motorjev je vsak dan več, seveda tudi popravil. Pred vojno sem imel zaposlena 2 človeka, danes imam 3 pomočnike in 3 vajence, pa še komaj dohajam delo. — Ali tudi zasebniki upošte- vate nagrajevanje po delu? — Moji fantje dobe plačano delovno uro. Učinek? Težko ga je meriti. Pomvčnik zasluži okoli 50.000 dinarjev, upoštevam pa leta službe in predvsem pridnost. — Zakaj ne prevzamete kakega servisa, saj v Črnomlju ni nobenega? — Za servis Fiat sem se že pozanimal, a pravijo, da zanj v Črnomlju ni pogojev. Verjetno pa se bom v kratkem zmenil za servisna popravila vozil OPEL. k— Davki menda niso prehudi? — Letos so za okoli 20 odstotkov višji kakor lani, vendar še kar gre. Se ne pritožujem! R. B. IIMIHlIimiHCIlllMIMtMIBellBIIIII.....lllll«inMII»ta>IUIWM<«M» BREŽICE: olelnska uprava in šolstvo Konkretna razprava o varčevanju v organih državne uprave — Podružnične šole Bojsno, Orešje in Pečice ukinjene — Skupni servis za finančno poslovanje sol — Odborniki so opozorili na dokajšnje rezerve v zdravstvu in v zdravstvenem zavarovanju Na seji občinske skupščine v Brežicah so 24. avgusta odborniki poslušali najprej poročilo komisije za zmanjšanje proračunske potrošnje. Komisija je ugotovila, da je z boljšo organizacijo dela, z zmanjšanjem zaposlenih v krajevnih uradih ter z doslednim nagrajevanjem po delu mogoče zmanjšati oparat uprave za 25 odst. ali za 33 ljudi. Dnevnic in kilometrine v občinski upravi ne bodo zvišali, sejnine za voljene organe bodo odpravili, poskrbeti bo treba za ustanavljanje medobčinskih služb, občinsko sodišče pa bi zmanjšalo stroške administrativnega poslovanja za 10 odst. V večini šol bodo odpravili delovna mesta tajnic, finančno poslovanje šol bo opravljal poseben servis, dotacije družbeno političnim organizacijam pa bodo znižali za 20 odst. Odborniki so v razpravi opozorili na dokajšnje rezerve, ki se skrivajo v zdravstvu in v zdravstvenem zavarovanju, saj se zavarovanci iz delovnega razmerja zatekajo k zdravnikom med delovnim časom nemalokrat brez potrebe. Na seji so sprejeli odlok o organizaciji uprave občinske skupščine Brežice, zelo živahna razprava pa se je razvila ob sprejemanju odloka o osnovnih šolah. Svet za šolstvo je predlagal ukini- tev podružničnih šol Bojsno, Orešje in Pečice, šolarji iz šole v Orešju bodo hodili k pouku na Bizeljsko; prevoz je zagotovoljen, s tem pa bo prihranjenih 1,700.000 din. Iz šole na Pečicah bodo hodili v Artiče, s čimer bo prihranjenih 4 milijone din. Nekoliko teže je z ukinitvijo šole na Bojsnem, odkoder bodo otroci hodili v šole Globoko, Pišece in Kapele, ki pa so za nekatere šolarje zelo oddaljene. 24 otrok, ki bodo hodili v Globoko in Pišece, bo izpopolnilo maloštevilne oddelke na obeh šolah, med tem ko bo treba v Kapelah organizirati 2 samostojna in 1 kombiniran oddelek. Za oddaljene otroke bo treba urediti prevoz. Za odlok o osnov- nih šolah je glasovalo 37 odbornikov, 5 jih je glasovalo proti, 5 pa se jih je vzdržalo. Odborniki so sprejeli tudi priporočilo za združitev obeh brežiških osnovnih šol in dali soglasje k združitvi. V nadaljevanju seje so spremenili odlok o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka ter novi odlok o določitvi akontacij za stanarine. Pravtako so sprejeli novi popravljeni odlok o najvišjih maloprodajnih cenah za osnovna živila, odlok o ustanovitvi odseka za narodno obrambo ter sklep o prenosu sredstev, pravic in obveznosti družbenega investicijskega sklada občine h Komunalni banki Celje. V. P. Povišana vodarina v Brežicah Brežiško vodovodno omrežje je staro nad 50 let in stalno pomanjkanje vode nujno terja čimprejšnjo obnovo. Vo; darina je bila do sedaj razmeroma nizka, saj se od 1961. leta sploh ni povečala. Stroški za vzdrževanje vodovoda so med tem zelo porasli in občinska skupščina je zaradi tega vodarino zvišala. Gospodinjstva bodo odslej plačevala kubični meter vode po 50 din, ustanove, za- Jeseni že pravna pisarna? Dva odvetnika ne bosta zmogla prevzeti bremen, ki jih je pri dajanju pravne pomoči do sedaj nosilo sodišče - Službo pravne pomoči je nujno treba okrepiti in odgovornost za to je prevzela občinska skupščina O tem, kako zagotoviti občanom brežiške občine organizirano pravno pomoč, je bilo že več- razprav na sejah skupščine in ob drugih priložnostih. Takšna pomoč je ljudem nujno potrebna in do sedaj so jo stranke dobivale skoraj redno na sodišču. Na sodišča so se zatekale zaradi pomanjkanja odvetnikov in deloma zaradi razširjenega mnenja, da je sodišče dolžno pomagati. Odslej to ne bo več možno. Novi republiški zakon o sodiščih predvideva dajanje pravne pomoči le v zadevah, v katerih ta organ tudi odloča. Sodišča so v minulem obdobju običajno sestavljala strankam vse vrste pogodb, kar z njihovo novo vlo--go prav tako ni več v skladu. Pogodbe bodo sodišča odslej sestavljala le v tistih primerih, ko je sodna oblika obvezna. V svojih zadevah bodo sodišča še naprej pomagala strankam, ki same ne zmorejo stroškov pravne pomoči. Potrebe po pravnih nasvetih se bodo še večale in dva odvetnika jim ne bosta mogla zadostiti. Občinska skupščina je zaradi tega imenovala komisijo in jo zadolžila, da do 15. septembra vso zadevo prouči ter pripravi predlog za skupščino Naloga komisije je, da izbere takšno obliko pravne pomoči, ki bo za občane najbolj primerna. vodi, šole, športna in druga društva po 80 din, obrtniki, gostinske organizacije in podjetja pa 120 din. Kmetovalci morajo plačevati še dodatni prispevek za napajanje živine. Od vsakega goveda ali konja zaračunava uprava vodovoda po 50 din. Določene so tudi nove pristojbine za hišne priključke in sicer za enodružinsko stanovanjsko hišo 10.000 din, za vsako nadaljnje družinsko stanovanje 5.000 din, za vse ostale investitorje, ki grade stanovanjske hiše, 25.000 din in za vse gradnje v proizvodnji 50.000 din. BREŽIŠKE VESTI Na glinaste golobe v Kapelah V nedeljo, 29. avgusta, je ka-pelska Lovska družina priredila nagradno streljanje na glinaste golobe. Zmagal je Lupšina iz Globokega pred Sekoranjo z Bizeljskega in Zidaničem iz Globokega. Med ekipami je zmagala Lovska družina iz Globokega pred Pišecami in Dobovo. Domači lovci so se bolj slabo izkazali. D. V. NOVO H BREŽICAH ■ V prvih dneh prihodnjega tedna napoveduje obrat Dolenjske vodne skupnosti začetek del pri izkopu novega dovodnega jarka za brežiški vodovod. Zvedeli smo, da so meritve končane in da čakajo le še na material. Brežičane bo ta vest gotovo razveselila, saj so bili vse poletje prikrajšani za vodo. Pomanjkanje so najbolj občutili tisti prebivalci, ki imajo svoja stanovanja više od pritličja. Novi cevovod bo položen do konca oktobra. H Za zaključek sezone je poleg nekdanje kavarne končno urejena tudi turistična poslovalnica. Del sredstev a drva so: I. vrsta — 7250 din, II. vrsta — 6550, III.- vrsta — 5600 in oblice 4150 Cene premoga (kosi) so od 12.400 do 13.400 din za tono (razen Velenja — 8.900). Vse cene za kurjavo veljajo za pirevzem v prodajnem skladišču in prevoz do kupčevega doma ni vštet. Določili so tudi najvišje marže v odstotkih: za margarino, surovo maslo an mast 10, za riž dn testenine 12, za konzerve in pravo kavo 15, za mesne izdelke, začimbe in južno sadje 20, za banane 25. Skupščina je sprejela nov odlok o prometnem davku od nepremičnin in pravic, ki ga je treba plačati od 5 odst. (za kupčijo pod 100.000 din) pa tja do 15 odst. za prodajo Slovo od Franca Prudiča 26. avgusta je šmarjeta doživela pogreb, kakršnega še ni bilo. Pokopali smo Franca Prudiča, učitelja iz Smarjete. Razen domačinov je na žalni slovesnosti zbralo mnogo znancev, prijateljev in kolegov pokojnega Francija iz vseh krajev Slovenije. Pokojnik je aktivno sodeloval v domala vseh krajevnih vodstvih družbenih organizacij v Smarjeti, bil pa je priljubljen tudi kot prosvetni delavec. Njegovi zadnji želji, naj bo pokopan na šmarješkem pokopališču, je zadoščeno. Krajevna organizacija ZB iz NOV bo 5 otrokom, ki jih je pokojnik zapustil, pomagala do izobrazbe in kruha. D. P. šmarješki borci na Primorskem V počastitev dneva vstaje je organizirala krajevna organizacija ZB NOV iz smarjete za svoje člane avtobusni izlet na Primorsko. Udeležilo se ga je 48 članov z družinami. Ogledali so si škocjanske jame, KOper, Izolo, Lipico in Sežano. Ogledovali so sj predvsem zgodovinska obeležja. V Sežani jih "je prisrčno sprejela predsednica tamkajšnje KO ZB NOV s pionir i i in jim izročila šopek kraških cvetlic. Udeleženci izleta so za gostoljubnost obiskanih krajev zelo hvaležni in si podobnih srečanj še želijo. Varčevanje v upravi, šolstvu in zdravstvu V Sevnici že začenjajo s temeljitim varčevanjem proračunskih sredstev in jih bodo trenutno uporabljali le za najnujnejše namene. V upravi bodo ukinili vsa delovna mesta, ki jih lahko pogrešijo SEVNISKI VESTNI K brez večjih zastojev v poslovanju. Proučili bodo še vse druge možnosti za zmanjšanje proračunske potrošnje, kajti dotok sredstev v proračun bo zelo skromen. Kaj pa krvodajalke iz LISCE in JUTRANJKE? Na rednem letnem odvzemu krvi v gasilskem domu v Sevnici, ki je bil pretekli teden, je Zavod za transfuzijo iz Ljubljane odvzel kri 126 krvodajalcem. Humano akcijo je priredil Občinski odbor RK iz Sevnice. V poštev so prišli predvsem kolektivi delovnih organizacij, žal pa je treba reči, da smo pogrešali krvodajalke iz LISCE in JUTRANJKE, ki so se tokrat odzvale v majhnem številu, zategadelj bo treba jesensko akcijo za odvzem krvi organizirati boljše. S. Sk. žiavahen nakup V prodajalni šolskih potrebščin Trgovskega podjetja v Sevnici je te dni zelo živahno. Starši in šolarji, ki kupujejo vse, kar je potrebno za začetek šole, kar v skupinah zahajajo tja. Sem hodijo Po nakupih tudi Sz Šentjanža, Krmelja, iz Tržišča in celo iz Radeč. S.Sk. V petek, 20. avgusta, je bil v Loki sklican drugi širši sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki občinske skupščine, trgovskega podjetja, KZ in množičnih organizacij ter oba občinska odbornika. Sestanek je ,vodil predsednik krajevne skupno-sti tov. Veber. Govorili so o novi trgovini in športnem igrišču. Predsednik KS je poudaril, da sta tako trgovina kot tudi športno igrišče v Loki nujno potrebna: daleč naokrog ni nobena trgovina V tako slabem stanju kot leška. Športno igrišče pa bo še poživilo športno udejstvovanje mladine, ki ga je čutiti predvsem v zadnjem letu. Po polurni razpravi so sklenili, da bodo obratovodji, ki stanuje v občinskih prostorih, ki so namenjeni trgovini, na podstrešju občine zgradili dvosobno stanovanje. V ta namen 50 tudi izvolili ožji gradbeni odbor, ki bo takoj začel delati: nove trgovine ni mogoče adaptirati, dokler ne bo obrato-vodja dobil stanovanja. športno igrišče bodo zgradili s pomočjo dotacije KZ Sevnica. Pri Po sledovih roških bojišč Pred kratkim so bivši borci iz Dol. Toplic in okolice priredili izlet, na katerem so obiskali več bojišč v roškem hribovju, Stari Log in Kočevje. Nazaj grede smo obiskali Boštajčevo mamo v Podhosti, ki je med NOB izgubila štiri sinove. Stara ženica nas je sprejela s solzami sreče, posebno vesela pa je bila pogovorov, ker je sicer precej sama. Prav bi bilo, če bi Boštajčevo mamo obiskala še katera druga organizacija ZZB. D. G. Preurejen spomenik na Dvoru Spomenik padlim v NOV na Dvoru je bil preblizu ceste pa tudi prostor pred njim ni bil zaščiten. Prostor je bil pogosto onesnažen, ker so brezsrčni vozniki vprežnih vozil ustavljali kar pred spomenikom, kadar so stopili v trgovino ali gostilno. Zdaj so spomenik postavili dlje od ceste in ga dvignili, okolje pa zaščitili s prezidki, tako da sta spomenik in okolje bolj urejena. M. S. obeh delih bodo pomagali domačini, da bo delo cenejše. Po dolgem času bo tako v Loki spet delovna brigada, ki bo poskrbela za lepšo podobo naselja. Želeti bi bilo, da bi podobne lokalne probleme tudi v bodoče reševali tako kot so sedanja dva. S. Sk. Jeseni ponovna ocenitev stanovanj S prvim avgustom so tudi v sevniški občini povišali a-kontacije za stanarine in najemnine. Najemnine v zgradbah izjpred 1959. leta se bodo povišale trenutno 2,2-ferat, v stanovanjskih hišah, ki so biHe dograjene 1960. leta in kasneje, pa bo to povišanje manjše. Na jesen bodo v občini ponevno pregledali vsa stanovanja in določili osnove za ekonomsko najemnino. Gospodinje, tržnica bo na postaji! V Sevnici bodo v veliko zadovoljstvo tamkajšnjih gospodinj v kratkem postavili majhno tržnico pri železniški postaji. Tako bo končno vendarle še to jesen uresničena dolgoletna želja prebivalcev mesta po boljši preskrbi s sadjem in zelenjavo. Za to vrsto živil v Sevnici do sedaj sploh niso imeli trgovine. Sadje, zelenjavo in jajčka so prodajali v samopo-strežnicah, toda to nikoli ni bilo sveže. Morda zveni čudno, vendar je res, da so ta živila dobivale trgovine iz Ljubljane! Novica o tržnici bo gotovo dobrodošla tudi pri kmečkemu ^prebivalstvu v okolici Sevnice. Marsikdo bo lahko prinesel naprodaj svoje pridelke, čeprav dosedaj na to ni mislil. Nekateri so sicer že tudi hodili po hišah, toda tak način prodaje ni primeren. Te dni bo o postavitvi tržnice in preskrbi z zelenjavo razpravljala krajevna skupnost in rekla o tem zadnjo besedo. Naš naročnik Andrej Senica iz Trnovca 3 nam piše: »O naši vasi v Dolenjskem listu še nisem prečital besedice, zato sem se odločil za manjši članek s sliko: ,Trava je zeleno zlato, zlata pa je vredna tudi kosilnica,' je dejal 68-letni kosec, ki je lani kosil na tem travniku še na roke. Res je, da so na deželi večinoma starejši ljudje in tudi hribovski kmetje se morajo mehanizirati. Tudi nepokošena trava vpliva na ceno mesa...« novomeška kronika CRNA KAVA IN KONJAK - CRNA KAVA IN KONJAK - CRNA KAVA IN KONJAK - ČRNA K/ Polja in gozdovi ob av-^ tomobilski cesti so zaviti v črnino noči, luči v kmečkih oknih so že zdavnaj pogašene in le sem-ter-tja še švigne kakšna limuzina po asfaltnem traku. Ljudje spijo. Celo turisti so si postavili oranžen šotor pod umikališčem. Ura je nekaj čez polnoč ... To je čas — kamionov s prikolicami, šoferji, o katerih vemo toliko dobrega in slabega, ne poznajo počitka. Za njih je noč zelena luč na semaforu — blago mora čimprej priti do prekooceanske ladje, ki čaka nanj v Kopru, do nemške gospodinje, ki hoče prav ta dan skuhati cmoke iz svežih bosenskih češpelj, do bencinske črpalke v Celju, kjer čaka na gorivo vrsta avtomobilov ... In še nekdo je ta čas na cesti: patrola prometne milice. Ko se prikoličarji ustavijo na počivališčih, lahko, miličniki mimogrede pfekontrolirajo opremljenost vozil, budnost voznikov, upravičenost vožnje in drugo. Oh, le naprej... Kot predpotopna pošast hrumi tridesettonska gmota s hitrostjo sedemdeset ali še več kilometrov na uro mimo črpalke na Otočcu. Fiat! In zgodilo se je. Tla se dobesedno zibljejo pod nogami, piš privzdigne listje in papirčke na bankini in že izginjajo ži-vordeče lučke v noč. Samo majhna napaka, drobcena nepazljivost — Pa zadostuje, da šofer izgubi oblast nad vso to silno hitrostjo in močjo ter zdrvi v pogubo sebi in drugim, šofer tako rekoč vedno stoji z eno nogo v grobu, oprostite: na plinu! Kakšni so tisti strahovi, ki mu stoje za hrbtom od polnoči do enih in od enih do polnoči? Preselimo se v kabino temnomodrega fiata. šofer je že 16 ur na poti. Na postelji za njegovim hrb tom spi pomožni voznik; nj še dolgo, kar si je pridobil kvalifikacijo in ves napor potovanja leži pravzaprav na šoferju ... Ve- hropel v nižjo prestavo in na umikališču se je ustavila cisterna s prikolico, last AVTO-KOČEVJE. Reg. štev. cisterne LJ-12-35, prikolice 10-32-LJ. »Zdravo!« salutira Jože in stopi okrog kamiona, šofer, Polde Kusterle iz Znojil, sloni skozi okno na vratih. »Vozili sta zvrhani goriva in verižica, ki visi na prikolici, bi morala segati Avgustovske nedelje lani je peljalo po odseku avtomobilske ceste med Otoč-cem in Dobruško vasjo 60 težkih kamionov in prikoličarjev - Na isto nedeljo letos jih je bilo že 219! Večina jih vozi ponoči - Ali bomo pripravljeni, če jih bo prihodnje leto še trikrat več? ke ima težke, pogled meglen. Bela črta po sredini asfalta Iteče natanko med obema prvima kolesoma. Kam, voznik? To je vendar ura strahov! Siva, prosojna postava se naslanja pa šofer i e-vo ramo: IZČRPANOST. šofer pa kar vozi: čaka ga ladja, čaka gospodinja, čaka bencinska črpalka — čaka ga tisoč ljudi... vozi po sredini, vozi po levi... Čakajo ga na pokopališču! Ali ste že kdaj videli fotografijo avtomobila, v« katerem je šofer zaspal med vožnjo? »Ste pa natančni!« Pomočnik komandirja, prometnik Jože Tavčar je dvignil rdečo luč. Smernik na veliki cisterni je pomežiknil, motor je za- do tal, saj menda veste, zakaj?« ga pobara Jože, ko se je vrnil h kabini. Kusterle skoči na tla: »Alli ste glih tako natančni ratal?« — kot da bi se Jože pritoževal zaradi premajhne številke svojih čevljev... »Kusterle, pokažite, kje imate pesek za gašenje!« »Ja... al' ga ni noter!« »No, le odprite ...!« »Ce vam pa rečem,« se izmika šofer, kot da bi ga prometnik pregovarjal, naj sleče gate! — Končno, kar malo zgrda, le pristane: »So eni šraufi noter. . sicer pa predno primete lopato, je že vse v luftu!« V obeh zabojih vse drugo, samo peska ne! »Kaj pa aparat za gašenje?« i Kusterle in njegov pomočnik Štefan Pitka sta že jezna. Upravičeno: na preperelem kontrolnem listku piše: 15. X. 1964. Aparati pa bi morali biti pre-kontrolirani vsak mesec! Tudi zato, da bi Kusterlo-va družina lahko bolj mirno spala! Na cisterni čepi MALOMARNOST. V rokah ima dolg seznam pokojnih šo ferjev in tiho se muza vanj. Kdo jo je poklical: šofer, podjetje, slučaj? Kdo bi to mogel ugotoviti takrat, ko bo cisterna eksplodirala? Da je vozilo tehnično brezhibno, odgovarja prvi šofer! Vendar podjetja največkrat kažejo tako malo zanimanja za njegove težave, da mu s potnim nalogom podpišejo tako rekoč tudi smrtno obsodbo... Konjak in turška -to je vse ... Ura je dve preč, v petek, 27. avgusta zjutraj. Ustavimo se na Čatežu, v edini šoferski okrepčevalnici vzdolž ceste med Ljub ljano in Zagrebom. S čim lahko postrežejo večnemu popotniku? »Kuharice gredo spat opolnoči. Imeli smo nekaj sendvičev, zdaj pa je tudi teh zmanjkalo...« V lokalu, ki je namenjen okrepčilu za šoferje in nalašč zato odprt skoro vso noč, je kakšnih dvanajst voznikov. Kaj imajo na mizah pred seboj? Konjak, turško, turško s konjakom, navaden konjak in včasih steklenico piva (po pol litra najmanj, seveda!). »Imate kaj toplega, go laž, vampe, kranjsko, oba ro?« ^ Prijazna natakarica pravi, »da ne bi imeli« .. . Ali je res za šoferje poskrbljeno vsaj približno tako kot za druge smrtnike? Pa vendar včasih ne vidijo družine tudi po 14 dni! Na poti mu niti tople (niti mrzle!) juhe ne privoščimo. Tudi primerni lokali spadajo k opremi avtomobilske ceste, tudi topla juha spada k skrbi za delovnega človeka. Jedila, ki bi ponoči mogoče malo slabše šla v denar, so prav gotovo dvakrat poplačana z dnevnim čistim zaslužkom — ali pa se takega lokala ob cesti sploh ni izplačalo postaviti! Pravijo, da imajo ob avtomobilski cesti v načrtu še precej čudovitih gostišč: v Trebnjem, v Krakovskem gozdu in drugje — vendar naj ne pozabijo, kakšen lokal potrebuje šofer. Kaj naj na primer ves utrujen išče ob treh zjutraj v baru na Otočcu? Saj bi bil čisto zadovoljen s tisto barakico za črpalko, če bi le bila odprta in če bi v njej servirali vsaj toplo juho ... Zares, to so ure strahov! Vseh niti omenili nismo: alkohol, dež, sneg, led in končno še izločanje iz prometa ob sobotah, ko so ceste polne osebnih vozil! Večkrat bi v podjetju lahko prihranili marsi-kakšno grenko urico svojemu šoferju. Pa kdo bi mislil na to: v soboto zvečer vendar nimamo časa! ■ O sadovih takega od H nosa beremo v kroniki ■ nesreč in navadno re- ■ čemo: »Joj, kako ta ■i promet hitro narašča!« ■ Koliko pa si prizadeva- ■ mo, da bi ga tudi ob ■ vladali? M. MOŠKON miiiffliiiiiuHniiM S primo v mavec Na karteljevskem priključku je 26. avgusta zvečer zaneslo Jožeta Sajeta iz Dol. Kamenja, ki se je na primi prehitro peljal. Voznik je padel, si polomil lične kosti in ima odgmine po vsem telesu. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Nesreča pred novomeško lekarno Na Cesti komandanta Staneta pred lekarno v Novem mestu je osebni avto, ki ga je vozil Ivan Maric iz 2abj vasi, 30. avgusta podrl Ano Zupančič iz Drganjih Sel, ki je hotela prečkati cesto na nedovoljenem mestu. Ženska se je lažje poškodovala. Mopedistu je spodletelo Ko je pripeljal z vaške poti na cesto, je 29. avgusta ob 17.30 padel v Dolenjskih Toplicah mopedist Prane Sušteršič iz Jame pri Dvoru. Mopedist si je zlomil roko In se odgrnil po telesu. NESREĆE A v «i v voz, koiu. v/ dir 24. avgusta dopoldne je hotel i Jože Gerdenc iz Dol. Kerteljevega I prehiteti na mostu v Dobravi voz i s konjsko vprego lastnika Ivana Globevnika iz Skocjana. Ker je bil i most preozek, je avto zadel voz, konji so se splašili. Na srečo težjih posledic ni bilo. Brez dovoljenja v nasprotnika Na Cesti herojev v Novem mestu se je Danijel Macele iz Radeč z avstrijskim avtomobilom, ki ga je vozil brez izpita, zaletel v osebni avto Zagrebčana Stjepana Hrvo-ja, ki je pripeljal naproti. Hrvojev sopotnik Ivan Marion je bil hudo ranjen na glavi in levi nogi. Škode je za 2,5 milijona dinarjev. Barič je prezrl Radoševe znake Pavle Barič iz Grosupljega je 29. avgusta popoldne vozil osebni avto iz Cmorrdja proti Metliki tik za osebnim avtomobilom Martina Ra-doša iz Cerovca. Odločil se je, da ga prehiti, ko je Radoš nakazal smer vožnje proti Semiču. Voznikoma je tedaj pripeljal nasproti neki kolesar. Radoš je zmanjšal hitrost, Barič pa zapeljal na skrajno levo stran, kjer se je prevrnil v jarek. Škode je za 200.000 dinarjev. Motorist v mavcu Na cesti med Tribučami in Bojane i sta se 29. avgusta ob 13. uri zaletela avtomobilist Jože AJdič iz Dol. Brezovice pri Šentjerneju In motorist Miro Skube iz Adle-šičev. Ajdič je vozil Zastavo 750 in je v nepreglednem ovinku pripeljal po sredini ceste. Skube si je pri hudem padcu dvakrat prelomil levo nogo in se zdravi v bolnišnici pod mavčno oblogo. Gmotno škodo cenijo na 120.000 dinarjev. ' Cikcak - pa v nesrečo Na avtomobilski cesti pri Med-vedjeku je 29. avgusta popoldne Franc Vovko z osebnim avtomobilom prehiteval avtobus. Prav tedaj se je z avtom Fiat 1300 pripeljal iz Ljubljane Slavko Cezen., Vovko je naglo zavrl, pa ga je začelo zanašati in se je zaletel v Čeznovo vozilo, škode je za 55.000 dinarjev. Hk! - pa v nesrečo Na cesti pri Vrhovem sta se 29. avgusta popoldne zaletela z osebnimi avtomobili Janez Košak iz Male Rebri pri Zagradu in Jože Zupančič iz Žužemberka. Košak Je bil vinjen in je vozil po levi polovici ceste. Pri srečanju je Zupančič zavil skrajno v desno, vendar še premalo, da bi se ognil trčenju. Škode je za 600.000 din. Kriv je bil alkohol Na cesti pri Dol. Polju je 29 avgusta zvečer motorist Franc Wolf iz Ljubljane podrl Jožeta Horvata iz Soteske, ki se je vinjen opletal proti domu. Horvat je obležal na cesti. Kaže, da je bil tudi motorist vinjen in premalo priseben, ko je prehiteval opotekajo-čega se pešca. • Prekucljaj v Krakovskem gozdu Na avtomobilski cesti v Krakovskem gozdu se je 25. avgusta dopoldne prevrnil osebni avto Tau-nuj, ki ga Je vozil Dragutin De Prato iz Pulja. Puljčan se je peljal za neznanim avtomobilom, ki je v Krakovskem gozdu začel zavirati. Zavrl Je tudi De Prato, pa ga je zaneslo in se je prevrnil v jarek. Škodo cenijo na 550.000 dinarjev. »In celo vojsko ima s seboj. Bog ti pomagaj dvakrat, kaj smo sami pobojniki, ka-li? Ta bo nas še koval, pravim jaz,« odgovori Stržen. »Kajpak! Nismo pravi, da bi se kar dali. Tudi živa kri se ukroti in hudobna tudi nima povsod pota.« »Glej, kako je sodniku Sumereku namežikal! I, ta mu bo že kos!« »Mi se zanj potegnemo, kadar je treba, on pa za nas. Kaj praviš, Triplje, ali so to vsi njegovi žlaht-niki in hlapci, ali jih je zbral po vsem Dolenjskem?« »Vrag ti vedi! Onega, ki zraven njega jezdi, poznam. To je tisti Benečan, Ciriani ka-li se mu pravi. Tega je vedno v mestu videti, kaj vem, kako da se je zdaj Turjačanu obesil. Ima pa že kakove muhe. Ali veš, da so dejali ljudje, da ta klek ogleduje sodnikovo hčer?« »Sodnikovo hčer? I, ga bo pa Grniščak spodren-cal! Takemu postopaču bi še jaz svoje Jedrtke ne dal, ki ne bo imela dote bogve koliko, nikar pa že sodnik.« Med tem razgovorom so bili jezdeci odšli. Tudi soseda Triplje in Stržen sta se ločila, ker se jima je na delo mudilo in ker sta videla, da se razhajajo tudi mestni svetovalci. Mi pa hočemo zdaj, ko smo ta dva poštenjaka tako zlepo odpravili, pogledati za osebami, katere smo sicer že imenovali, vendar ne še natančneje predočili častitemu bralcu. Novi deželni glavar je bil sin nemške rodovine Auerspergov, ki se je že leta 1067 naselila na Turjaku in- katera je zlasti v poznejšem času rodila veliko slovečih, v zgodovini imenovanih mož, ki so mnogo storili za obrambo svoje nove domovine. Da je bila auersperška rodovina med kranjskimi plemenitaši ena prvih že ob času naše povesti, poznamo še lahko po tem, da je vojvoda Ernest, raz-sodivši že omenjeno pravdo za Ljubljančane, toliko bal se zamere pri Auerspergih in po tem pri kranjskem plemstvu sploh, da je kakor za odškodovanje II JOSIP i JURM Hči urinega sodnika in potolažbo izvolil Jurija Auersperga za deželnega glavarja. Pač so meščanje vedeli, da jih ta oblastnik ne bo kaj nežno pestoval. Zakaj poznali so ga kakor moža, ki je bil prepričan, kako visoko ga »plemenita kri« povzdiguje nad navadne ljudi, ki ne štejejo slavnih očetov. Jurij je bil še mlad mož, kakih trideset let star. Jezdil je vranca, ki je stopal, kakor bi vedel, da nosi. prevzetnega jezdeca. Po velikanski postavi in zastav-1 ni vzrasti soditi je bil Turjačan telesno močan. — Med njegovim spremstvom je bil mladenič, ki ni mogel biti veliko čez triindvajset let star. Jezdil je ob njegovi levi strani in je bil skoro edini, s katerim je Turjačan zdaj pa zdaj kako besedo spregovoril. 2e po zarjavelem obrazu, ki je bil pa lep, kakor bi bil moral pritrditi, po črnih laseh in živih ognjenih očeh bi bil človek sodil, da je Italijan, tudi ko ne bi bil slišal imena Ciriani. Bil je pa deželi precej zrian kakor benečanski plemenitaš z lepim licem in čedno obleko in eden takih visoko rej enih metuljev brez premoženja in pravega domovanja, ki si je s svojim gladkim jezikom in prijetno tovarišijo povsod vedel prijateljev in gostoljubnih znancev pridobiti. Trop je jezdil ravno mimo sodnikove hiše. Ciriani se je že od daleč oziral na okna. Zagledal je tam obrazek Helenin in ves se nekako oživil. »Poglejte tja na tretje okno, ta je!« pravi Turjačanu. »Ali ni čedno dete?« »Dobro znate izbirati,« odgovori Jurij. »Kaj ne!« Rekši, vzdigne Ciriani glavo in deklico na oknu pozdravlja. Helena pokima, a opazivši, da je gleda glavar in vse njegovo spremstvo, zardi in se umakne od okna. »Kaj takega je vredno, da se človek potrudi,« pravi Ciriani. »Pač, ali samo za kratek čas, za vedno vam nima kaj pripovedovati. Vendar svojega poštenega imena ne boste dali hčeri mestnega psa, ki še imena nima! Cvetlico, ki na kravjem pašniku zraste, imamo v roki dokler diši, potem jo vržemo proč, da morda umazan kravji pastir pride in dene naše ostanke za klabuk.« »No, tega vam nisem rekel, da se mislim deklice za vedno poprijeti. Ali všeč mi je kakor malokatera. Jaz pa ne premišljujem veliko, kaj bo pozneje. Pameten človek veselo sedanjost uživa, zakaj jutri me lahko moj sovražnik prebode in kaj mi pomaga, če grem s tega sveta, da ga še ne poznam.« »če samo o vaši zadevi s to meščanko govorite, moram vam pritrditi, sicer ne. Ko bi bila plemenite krvi, ne bi smeli tako govoriti,« pravi Jurij. Benečan si je menda kaj mislil, odgovoril pa ni nič. »Lepa je pa vendar, ali ne?« vpraša čez nekaj časa. »O pač! Ali še lepša bi se mi zdela, ko ne bi bila tega sodnika hči. Tega ne morem videti,« pravi Turjačan. »To bi tudi jaz rajši videl, zakaj ta lisjak tako varuje svoje mlade, da skora ni moč blizu nje priti. Komaj dvakrat sem govoril ž njo, nikdar pa nisem mogel ukrasti se tako ali tako v hišo, vselej me je stari prestregel in odpodil.« »Ali ste govorili že ž njim?« V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Petek, 3. septembra — Darija Sobota, 4. septembra — Ida Nedelja, 5. septembra — Lovrenc Ponedeljek, 6. septembra — Ljuba Torek, 7. septembra — Marko Sreda, 8. septembra — Marija Četrtek, 9. septembra — Peter ČESTITKA Dragim staršem Mariji in Francu Morjaneičcvima iz Otočca ob Krki za 79. in 86. rojstni dan čestitajo sinovi in hčere: Franc, Pe-pi, Minili Mirko, Vera in Cvetka' z družinami ter vnuki in pravni' '■" Ob nenadomestljivi izgubi predragega nam DR. JOŽETA PEČKA iz Brežic se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, dr. Brglezu in dr. Pavlicu za zdravniško pomoč, senovškim in brežiškim pevcem, brežiški godbi, duhovščini, vsem stanovskim tovarišem in zdravstvenim delavcem, njegovim prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, prav posebno pa še govornikom dr. St. Leniču, dr. Nemethu, dr. Pavlicu in dr. Demovšku, prav tako pa tudi vsem, ki so nas tolažili in nam izrazilr sožalje v tem težkem času. 2ena Breda, otroci in ostalo sorodstvo Ob bridki izgubi ljubljene žene; sestre In tete se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ji nudili kakršnokoli pomoč in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala požrtvovalnemu zdravniku dr. šmalcu za neštete obiske v njeni bolezni. Žalujoči mož Anton, sestra Marija, nečaka Ela in Silv« ter ostalo sorodstvo. PREKLICA Preklicujem vse izjave, ki sem jih iznašal o Stanetu -Trdanu iz Kočevja kot neresnične. Miro Kosec, Kočevje, Ljubljanska 33. —o— Preklicujem izjave, izrečene 17. avgusta 1965 v Rakitnici o Karo lini Henigman iz Rakitnice 57 in seji opravičujem. Franc Gor.še, Ra-kitnita 26. MALI OGLASI CENIK: vsak oglas do 10 besed — 900 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din Za naslov v upravi lista: pribitek 100 din — Redni zasi*ml naročniki Dolenjskega lisi a imajo pri vseh malih oglasih, osmrtnicah, zahvalah, preklicih in podobnih objavah 20 % popusta. PRODAM dvostanovanjsko novo hišo v bližini Novega mesta. Informacije vsako nedeljo pri Jer-šin, Dol. Kamence, Novo mesto. PRODAM 2 novi avtomobilski gumi »Sava« 5 x 60 x 15 brez zračnic. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM motor NSU MAX 250 ccm. Žabja vas 2, Novo mesto. UGODNO PRODAM nov moped s tremi predstavami. Polde Fink, Irca vas 39, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opremo. Mej vrti 3, Novo mesto TAKOJ PRODAM dva fotelja, mizico, moško, žensko in otroško kolo. Ogled po 14. uri. Vuko-manovič, Zagrebška blok D, Novo mesto. KOTEL ZA 2GANJEKUHO kupim ali zamenjam za suha bukova drva. Naslov v upravi, lista. (770—65). NEMŠČINO INSTRUIRAM vse stopnje, poedinsko *in skupinsko. Odlična metoda, garantiran uspeh. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Instrukcija«. VDOVA, z 10-letno deklico, po poklicu samostojna trgovka, išče moža s čisto preteklostjo, dober poklic z diplomo, star od 38 do 42 let, zabaven, skomen, ljubitelj narave in glasbe ter strokovno izobražen. Naslov v upravi lista (777/65). PRODAM elektro motor »Sie-merus« 5.50 KVV in kabel 70 m. Ivan Globevnik, škocjan. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA STALINA — Bolujete na želodcu, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško »Donat« vodo! Hvaležni boste temu pri-rodnemu zdravilu! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. KINO Brežice: 3. in 4. sept. ameriški film »Pet tednov v balonu«. 5. in 6. sept. angleški film »Zmagovalci«. 7. in 8. sept. italijansko-fran-coski film »Tovariši«. Črnomelj: 3. in 5. sept. ameriški barvni film »V vrtincu«. 7. in 8. sept francoski film »Zadnjih 15 minut«. Dal. Toplice: 4. in 5. sept. za-hodnonemški film »Fredi pod tujimi zvezdami«. 8. sept. italijanski film »Mrk«. Kočevje — »Jadran«: od 3. do 5. sept. ameriški film »Dva tedna v drugem mestu«. 6. in 7. sept. francoski film »Kapetan copatar«. 8. sept. ameriški film »Jupitrova ljubica«. Kostanjevica na Krki: 5. sept. ameriški barvni film »Pot v središče zemlje«. 8. sept. nemški kriminalni film »Strelec v zelenem«. Metlika: 4. in 5. sept. francoski film »Svetnik vodi igro«. 8. in 9. sept. ruski film »Slepi muzikant«. Mokronog: 4. in 5. sept. španski film »Mati poslušaj mojo pesem«. Pred grad: 5. sept. švedski film »2ene čakajo«. Sodražica: 4. in 5. sept. ameriški film »Razkošje v travi«. Stara cerkev: 4. in 5. sept. ameriški barvni film »Gola Maja«. Straža: 4. in 5. sept. nemški film »Poslednji akordi«. Trebnje: 4. in 5. sept. nemški film »Skrivnostna grofica«. Obvestilo zamudnikom Protituberkulozni dispanzer v Novem mestu bo 8. septembra 1965 od 8,—16. ure fluorografiral vse zamudnike, ki se niso udeležili rednega fluorografiranja na terenu. Obvestilo šole za zdravstvene delavce Šola za zdravstvene delavce v Novem mestu bo pričela s poukom 6. septembra 1965 ob 13. uri v prostorih ginmazije. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekle tri tedne so v brežiški porodnišnice rodile: Irena Vrabec iz Orešja — dečka, Ivana Jakolič iz Ljubljane — deklico, Fanika To-manovič iz Brežic — Vlada, Vida Bogovič iz Cerkelj — Lidijo, Vera Iljaž iz Zagreba — Igorja, Olga Proskar iz Blatnega — Janeza, Ro-zalija Predanič iz Artič — Romano, Terezija Bohorč iz Gor. Le-skovca — dečka, Marta Bogovič iz Arnovih sel — Alenko, Antonija šoln s Senovega — deklico, Justina Cencelj iz Čateža — Vlada, Zdenka Kostič s Senovega — de-kbco, Marija 2ivič iz Pleterja — Marijo, Milijada Ferk iz Novega Beograda — Darka, Ana-Marija Bertoncelj iz Brež.ic — Nadjo, Terezija Miler iz Prevalja — deklico, Ana Teležan iz Ljubljane —Lilja-no, Albina Omerzu iz Dol. Leskov-ca — Edija, Ljudmila Lepšina iz Brezine — Franca, Marija šala-mon iz Gore — Sonjo, Marija Kramar iz Podvinja — Antona, Marija Radič iz Šmarja — deklico, Mira Gregorina iz Brezovice — Renato, Mileva Cudič iz Brežic — Stanko, Štefanija Zrlič iz Čateža — Julijo, Marica Koletič iz Otoka — Marjana, Majda Delja iz Hrastnika — Sašo, Ljudmila Stoviček S Trške gore — deklico, Nada Jelo-vec lz Malega Mraševa — Tomaža, Ivana Žugič iz Črešnjic — Martina, Angela Lipar iz Blatnega — Jožeta, Marija Tovornik iz Re-štanja — Antona, Marija Trupi iz Krškega — Boženo, Karolina Zor-ko z Gore — Dragico, Jožefa Krizman iz Malene — Justino, Ivana Slakonja iz Sobenje vasi — Anico, Ljudmila Baznik iz Cerkelj — Jožeta, Danica Celizič iz Kla-kočevca — dečka, Ivanka Marti-njftk iz šenkovca — Radojka, Eli-7f>bota Paoefc Iz Pristav« — Ber- nardo, Ana Iljaž z Bizeljskega — Dušana, Alojzija Doberšek iz Blance — Danico, Antonija Zorko iz Sel — Heleno, Marija Tomše iz Globočic — Franca, Terezija Oslakovič iz Cerija — dve deklici, Milica Artnak iz Krškega — Darka, Silvija Jarabek iz Brežic — dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekle tri tedne so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožeta Povha, sina posestnika iz Obrežja, je povozil avto in mu poškodoval levo nogo; Anton Kos, posestnik iz Pokleka, je padel na poti in si poškodoval vrat; Mihajla Mokroviča, posestnika iz Kraja Gornjega, je nekdo zabodel z nožem v prsa; Jože Radič, upokojenec iz Pesjega, se je pri kuhanju žganja poparil po desni roki; Antona Bratoša, sina posestnika iz Srebrnika, je nekdo porezal s koso po desni nogi; OBVESTILO Cenjene stranke obveščam, da sem 1. septembra odprl delavnico za popravilo radijskih in televizijskih sprejemnikov ter drugih podobnih aparatov v VRHOVČEVI ulici 11 — NOVO MESTO — pod nazivom RTV servis. Se priporoča Tone Rostan Karla Počivavška, delavca iz Brebr-niča, je nekdo povozil z motorjem; dobil je pretres možganov ter si poškodoval levo roko in koleno desne noge; Rozalijo Ci-zelj, posestnico iz Zg. Pohance, je udaril vol in ji poškodoval rebra; Stanko Perncr, sin uslužbenca iz Mosteca, je padel s kolesom in si poškodoval trebuh; Anton šoba, študent iz Krškega, se je s sekiro posekal po palcu leve roke. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Ponovno smo zvišali odkupne cene! CVETJE: močvirskega oslada (250), jesenske rese (135), bele deteljice (330), rdeče deteljice (375). LISTJE: hribske rese (500), be-ladone-volčje češnje (840), gloga (165, oreha (65), lapuha (135), rdeče jagode (165), bršljana (210), jeternika (50), božjega drevca (165), melise (420), borovnice (200), pljučnice (175), robide (125), maline (125), gabeza (120), regrata (135). RASTLINE: hribske rese (330), kopitnika (110), tavžentrože (230), smetlike (165), grenkuljice (200), lisičjaka-lisičjega repa (100), melise (210), vodne kreše (250), dobre misli (120), skržolice (210), črnobine (170), urhovke (180), zdravilnega jetičnika (250), zlate rozge (80). KOJUgNINE: gozdnega korena (580), arnike, repinca (200), be-ladone-volčje češnje (375), karline-kompave (420), gladeža (120), pa-stinake (250), medvedovih tac (335), velikega divjega janeža (500), malega divjega janeža (1000), črnobine (280), gabeza (125), regrata (250), srčne moči (750), sveže srčne moči (300), koprive pekoče (100), baldrijana (580). LUBJE: breze (75), češmmovih palic (170), češminovih korenin (545), brogovite (170). PLODOVI: punčkovne-volčjega jabolka (1000), češmina (330), kumine (920), gloga (125), navadnega janeža (500), črnega trna-opamic (125), bezga (300). RAZNO: hrastov mah (330), zelene orehove luščine (165). Vsa pojasnila in cene dobite v vaši kmetijski zadrugi ali direktno v skladišču Odkupne postaje »DROGA« Novo mesto. Slakova ul. 8 **** * *.* * * ** * ,*, * ... Če se v vašem kraju zgadi ka) zanimivega, poroča o tem najbolje - DOLENJSKI LIST RADIO LJUBLJANA VSAK li.iv poročila ob 5.00, 6.00 . 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 7. ure. PETEK, 3. SEPTEMBRA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.00 Pio nirski tednik. 9.30 Iz narodne zakladnice. 10.35 Naš podlistek — V. S. Pritchett Glas. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 »Pesem, pojdi, miloglasna . . .« 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Zatiranje škodljivcev v skladiščih. 14.05 Od uverture do schc-r/.a. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Zabavni intermezzo. 15.30 Partizanske pesmi in samospevi. 17.05 Zabavni intermezzo. 15.30 Partizanske pesmi in samospevi. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Jlevija slovenskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov. 20.00 Lahka glasba. 21.00 četrt ure z ansamblom Atija Sossa. 21.13 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 4. SEPTEMBRA: 8.05 Domače pesmi in napevi. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani Anto Stanišič: Sunica — VTI. 9.30 Igrajo vam tuje pihalne godbe. 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 11.15 Ni-mafi prednosti! 12.05 Odlomki iz VVagnerjeve opere »Večni mornar«. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Batis: Zoonoze. 14.05 Gliubfl i juga. 14.35 Naši poslu- šala čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Iz baleta »Sylvia« Lea Delibesa. 18.15 Melodije tega tedna. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 do 22.00 Sobotni večer s plesom — vmes ob 20.30 Henry Cecil: Obe plati postave. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 5. SEPTEMBRA: 7.15 »O tebi sanjam, deklica . . .« 8.05 Mladinska radijska igra Mirč šušmel: Rezervirano za babice. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Slavko Tratnik: Prividi ali resnica. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 15.30 Humoreska tega tedna. 16.00 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partiture. 21.10 Melodije raznih narodov. 22.10 Godala v noči. PONEDELJEK, 6. SEPTEMBRA: 8.05 Ansambel Borisa Kovačiča in Trio Avgusta Stanka. 9.00 Za mlade radovedneže: Gruzirjan — mestece umetnikov. 10.15 -Poje bari-tonist Dušan Popović. 10.35 Naš podlistek. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Violinist Viktor Pikaizen. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Ferčej: Mednarodna živinorejska združenja. 14.05 S poti po domovini. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 7. SEITEMBRA: 8.05 Od melodije do melodije. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo, Šopek svežih rož. 9.25 Pozdravi najmlajšim. 9.40 Igra Ljubljanski jazz ansambel. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Janko Vidovič: Uspeh z ogrščico na kranjskem polju. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo, Kozak: Aleš. 14.35 Chopin z raznih strani. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.20 Radijska igra Marin Držič — dr. Mirko Rupel: Boler Andraž. 22.10 S popevkami po svetu. SREDA, 8. SEPTEMBRA: 8.05* Lepe melodije. 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb, Hanna Ožogow-ska: Dve zgodbici. 9.30 Zabavala vas bosta p.nsumbla Mojmira Šepeta in Atija Sossa. 10.30 človek in zdravje. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Lekšan: Zanimivosti z mednarodnega kongresa breskev v Ve-roni. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) šopek svežih rož. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Igrata Pianista Annie Fischer in violinist Yehudi Menu-hin. 18.15 Iz fonoteke radia Koper. 20.00 Richard Strauss: Šaloma, opera v enem dejanju. 22 10 Priljubljene melodije. ČETRTEK, 9. SEPTEMBRA: 8.05 Domači pele-mele. 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Korak: Aleš. 9.40 Zabavni zvoki. 10.15 Spored popularnih opernih odlomkov z našimi pevci. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Stanko Premrl: Simfonietta. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Nace Lovšin: Obletnica rejskega dela v Velikih Laščah. 14.05 Naši starejši skladatelji solistične glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe. 17.05 Koncert ob 17.05. 20.00 četrtkov večer doma-ka skozi čas od Mickiewicza do čih pesmi in napevov. 21.00 Liri-Lermontova. 22.10 Plesna glasba. RADIO BREŽICF PETEK, 3. SEPTEMBRA: 20.00 do 21.15 — obvestila in glasbena oddaja. Izbrali ste sami. NEDELJA, 5. SEPTEMBRA: 10.30 Poročila iz naše občine — Razgovor s predsednikom občinskega sindikalnega sveta o gibanju osebnih prejemkov po reformi — Obnašaj se spodobno: Goste imamo — Za naše kmetovalce — Igramo vam domače viže — Turistične vesti — Naš magnetofonski zapis: V Čateških Toplicah se borijo z velikimi problemi — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov — 13.03 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 7. SEPTEMBRA: 20.00 Ne smemo pozabiti — Od torka do torka v brežiškem kinu — Brata Topliška govorita o svoji poti po Srednji Evropi — Športni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja: Umevanje instrumentalne glasbe — nadaljevanje. N0V0TEHNA - Novo mesto razpisuje prosti delovni mesti za novoustanovljeni AVTOSERVIS v Trebnjem: 1. vodjo avtoservisa (visoko kvalificiran avtomehanik) 2. avtomehanika POGOJI: pod 1. zaželena je vsaj nekajletna praksa pri popravilih na avtomobilih znamke ZASTAVA-FIAT in sposobnost za vodstvo servisa; pod 2.: visoko kvalificiran avtomehanik, po možnosti avto električar. Osebni dohodki po pravilniku. — PONUDBE pošljite na naslov: NOVOTEHNA — Novo mesto, Glavni trjr. DELOVNI KOLEKTIV IN ORGANI SAMOUPRAVLJANJA GRADBENEGA OPEKARSKEGA PODJETJA MIRNA SE PRIDRUŽUJEJO ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA 4. SEPTEMBER — OBČINSKI PRAZNIK! MIZARSKA DELAVNICA TREBNJE VOŠČI ZA PRAZNIK DOMAČE OBČINE IN SE VSEM SVOJIM STRANKAM TUDI V PRIHODNJE TOPLO PRIPOROČA! KOLEKTIV PODJETJA »DANA« DESTILACIJA ALKOHOLNIH PIJAČ MIRNA NA DOLENJSKEM pošilja tovariške pozdrave z najlepšimi željami ob letošnjem občinskem prazniku! Vsem kolektivom v podjetjih in zavodih, kakor tudi vsem posameznim občanom v domači občini pošiljamo za 4. september prisrčne čestitke in pozdrave! TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« NA MIRNI Vsem potrošnikom in kupcem v naših trgovinah čestitamo za občinski praznik! KOLEKTIV PODJETJA MERCAT0R POSLOVNA ENOTA »TRŽAN« MOKRONOG DOLENJSKI UST LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppejr ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Letna naročnina 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA LN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani.