N».i več i i ilavenski dnevnik v Združenih državah- Velja za vae leto ... $6 00 Za ool leta.....$3.00 Za New York celo »eto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 rTELEFON: CORTLANDT 2S76 f" a The largest Slovenian Daily i the United States. PO List slovenskih delavcev v Ameriki* JY 63505 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1879. j lamed every day except Sundays ijj and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO 1. — fcTEV. 1. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 2, 1926. — SOBOTA, 2. JANUARJA 1926. VOLUME XXXIV. LETNIK XXXIV. KONFERENCA SE BO NADALJEVALA Kronprinc se je j Močan potres v ~ .. .. . i odpovedal prestolu italijanskih mestih Konferenca antracitnih delavcev m deiodajal- x * ccv »e bo nadaljevala, dokler ne bo podpisan Rcmumki prestol ona- V Benetkah, Trstu in mir. — Tako sta ugotovila Lewis in Inglis v tozadevnemu ugotovilu. — Arbitracija in check- off predstavljata glavni oviri. — Green je optimističen. Poroča John Leary, Jr. slednik se je odpovedal j Genovi, sc čutili prebi-prestolu. — Sedaj bo valci močne potresne kraljev vnuk najbrže sunke. — Povzročena proglašen prestolona- škoda je precejšnja, do- 1 čim potres ni zahteval človeških žrtev. slednikom. » BUKARE&TA, 1. januarja. RIM. Italija, 1. januarja. — Iz Benetk poročajo, da sta so pojavila ob polnoči dva močna po- lu »lična poročila. Povzročena a s< sc razlakuje od navadnega, kabinetnega sveta v tem. da ne obsega le članov kabine ta. temveč tudi prejšnje ministrske predsednike ter voditelje raznih političnih strank. Ljudje so pobegnili na prosto tea* prenočujejo v šotorih. Med Benetkami in zunanjim svetom je prekinjen ve< brzojavni in telefonski promet. Med tržaškim prebivaStvom je :7.bruhiila panika. Na tisoče ljudi i ie je ipodailo s čolni na morje. V Benetkah se je porušilo več hiš. { Zastopniki premogarjeV in delodajalcev so se Prestolonaslednik Karol se je 0(1- dogovorili vtoliko. da bodo nadaljevali s pogajanji i>oveme \Ti«n>vo na-«.« , , , • J •• k'alJ°e triurne. -"Njeigo\o na«mc- tresna snmka, ki sta trajala po 12 lik napredek v poravnavi spora med premogarji nje do neke Italijanke ga je baje Mj-,ln)i in delodajalci. idov«l!o do tega. . .. , r . , i Kralj Ferdinand je sprejel ocl- John Lewis, predsednik organizacije United; poV4Ml tcr ^Ulic.an krons.ki svet. Mine Workers of America, in major Inglis, načel- Apeliral je na člane kronskega sve- nik mezdnega komiteja antracitnih delodajalcev, ita naj podpirajo štiriletnega sina , , . i i ! Karola. princa Mihaela, kot pre- sta dala izraza svojemu namenu, da bosta vztraja- >To]on.,^1Mlll-ka la pri pogajanjih, dokler ne bo uveljavljen mir v BUKAREŠTA. Romunka, i. antracitni industriji. |januarja. — Vsled resnosti poli- ....... .. j .t. i ličnega položaja, ki je nastala Delodajalci in premogarji so se dogovorili, — Spovedi-kronprinea Karo- se glasi v tem ugotovilu, — da ne bodo odnehali 1% je bii sklican nepričakovano prej, dokler ne bo sklenjen dogovor na tej konfe- kronski svel- Kronski svet renči. Krog polnoči je bilo izdano nadaljno ugotovilo, v katerem se je ponovilo zaupanje v uravnavo. — Obe strani, — je rečeno v tem ugotovilu, — dajeta izraza mnenju, da je mogoče in da je treba PARIZ. Francija, i. januarja.— skleniti dogovor na sedaj se vršeči konferenci. j Romunskega kronprinca iščejo vse 1 . povsod, a dosdaj zaman. Bil je na- To ugotovilo je prav značilno spričo dejstva, da|primer v Londonu ob priliki pose je večerna seja pečala izključno le z arbitracijo j gareba kraljice-matere Aleiksan- in check-off sistemom, ki predstavljata dvoje glav- flr*0 J1 ni trcba bati nobene j vrop- ke siile in nobene skupine-evrop ki h sil/ Sovjetski poslanik v Parizn h ri-vede nazaj. Prestolwiaslednrk pa je izvedel za sfvar ter takoj odpotoval v Ravnino. SeJaj je baje brez denarja. Italijanski in av> j^nibrino. hčerko nekega r-.. ci v New Yorku ter po vsem iztoku sedeti v mrzlih nunskega profesorja in drugič z sobah, morajo misliti na to, da ne trpi profitar-j«Taco Heleno. Ta zad- . i *. . . j mi i i - i i poroka ]e ftiln delo kraljice stvo nikoli sitih premogovnih baronov, da hi dela- ,MarijC| ki hotela oja6iti wlno_ !i premogarji pod pogoji, vrednih ljudi. Premo- ,šaje med Grško i-i Ronumsko. garji bi že pred tedni radi pričeli z delom, ne samo i>0 r°*>k! Pa Je par raz v interesu naroda, marveč tudi v svojem lastnem. Med družinami premogarjev v Pennsylvaniji vlada velika beda. Nekateri med njimi so se v boljših časih pripravili na boj. Prihranili so si ne- T . ... . J .ii. vi i ti v - LONDON. Anglija. 1. januarja. kaj, a ti prihranki so ze davno skopneh tekom sti- r>r Small Pa^e izvedenec za tro-rih mesecev stavke, in vsled tega je zavladalo po-jP'^ bole,mi. ie izjavil, da je iz-manjkanje v mnogih domovih premogarjev v dr- P^i-tuberkuiozni serum. . n . ••• i\ u izrazil -napram čaanikai-•kšm poročevalcem, je mnenja, da ima Rusija v svojih rokah ključ k evropskemu miru. — Čeprav ni/smo bili nikdar naproeeni, naj uravnamo spor ter pustimo preteklost v miru, sm-vendar prepričani, da je Amerika prijateljica Rusije. — je rekel poslanik, — Vemo, da bodo diploma-tičui odnoeaji prej ali pozneje obnovljeni. — V Ameriki smatrajo Rusijo za dežela banditov. Splošno prt-vladuje vtis. svo-je moštvo, da bo nekega dne pre*-plavilo ves svet. V dokaz, da ima Rusija miroljubne namene, je pripravljena odložiti orožje, kakorhitro bodo i-io storile Amerika. Japonska. Francija, An-g&ija ir^ Nemčija. Pri- STRAŠNE POPLAVE PO CENTRALNI EVROPI Poplave v Centralni Evropi so povzročile ogromno škodo in veliko izgubo življenj. — Artileri-ja obstreljuje z granatami mase ledu na reki Ti -«»• — Ljudem v prizadetih okrajih ne bo treba plačati davkov. šel. je zavzela Jaigo-lavi ja ravno na-rpro-jui stališče in tla je pripravljen«' na.paMi Turčijo v slučaju vojod nobe- divitrije v roka.li velesil, ki vsilju-nim pogojem j>riznati odločitve jejo majhnim silam svojo voljo, sveta Lige narevdov in da se ne • — Taidii če bi se Združene dr-bo Anglija pogajala drugače kot , žave pridružile svetovneniu raiz- isod »ču, bi ne bila posledica l"?a. DUNAJ, Avstrija, 1. januarja. — Madžarski parlament je bil sklican k posebnemu zasedanju zaradi poročil, da so romunske oblasti odprle za -tvornice, vsled česar so se povečale poplave na Madžarskem. Glasi se, da bo Madžarska protestirala pri L:rr narodov, ker je Romunska s tem kršila določb pogodbe, sklenjene v Trianonu. Poročilo closrr ija, da so se vlile velikanske množine vode na M. 1 žarsko ozemlje, ker so Romunci odprli zatvorr ;< Madžarski aeroplani, oboroženi z bombami c prevzeli v četrtek nalogo, da razrušijo mar., c v reki Tisi, potem ko je že artilerija poprej c -Ijevala več ur te mase s težkimi granatami, ie, da je bilo obstreljevanje artilerije zelo uspešr. Pet pijonirskih vojakov je utonilo v četrte k • poskusu, da rešijo več družin, ki so se zate k - t strehe. Z romunske strani ni mogoče dobiti nikakih podrobnejših poročil glede obsega poplave, števila mrtvih in materij alne škode. Vse kaže, da zadržuje cenzura tozadevna poročila. Iz Oldenburga v Burgenlandu poročajo, da je počil jez v Kleinraab ob reki Raab in da je vsled-tega ogroženih trideset vasi. Neko nepotrjeno pomočilo pravi, da je utofiilo 36 rudarjev, ko so bili preplavljeni rudniki soli v Maros U j vary. Madžarski finančni minister je suspendiral vse -lavke v okrajih, ki so bili prizadeti od povodni i. NEUW1ED, 1. januarja. — Mesto je vsled prebave Rena popolnoma odrezano od ostalega sveta. Prebivalci stanujejo v višjih nadstropjih hiš in dobava živil se vrši s pomočjo čolnov. ESSEN, Nemčija, I. januarja. — Reka Ruhr narašča. Okraji krog Essena so preplavljeni. - LONDON, Anglija, 1. januarja. — Velikanki vihar, ki je prinesel seboj velike nalive, je di. ja' preteklo noč preko Anglije. V Londonu sta bi: i lbiti dve osebi in osem jih je bilo ranjenih, ko e )adel dimnik v spalnico nekega delavskega dom i / Stepney. Več kot sto brzojavnih in telefonskih žic je izven prometa in zveza z Irsko je resno ov;rr?.-na. Vsa znamenja kažejo, da bo reka Temza stopila preko bregov. Na Holandskem so preplavljena velika ozemlja. V provinci Zeeland je vrgel vihar neki omnibus s ceste v vodo; osem ljudi je utonilo. na temelju te odločbe. Velika nesreča v Makao. slišati. _Vsa znamenja kažejo, da bodo delodajalci privolili v neke vrste modificirani check-off, kar jih ne bo prav nič stalo, nakar se bosta obe stranki dogovorili glede imenovanja preiskovalne komisije, ki pa ne bo imela, — kot želijo podjetniki, —- pol-iJhomoči razsodišča. Ta komisija naj bi imela pravico temeljito preiskati vse faze industrije. To bi dalo komisiji seveda možnost, da pregleda knjige podjetnikov, v kar so podjetniki pripravljeni privoliti, kajti tak pregled njih zapletenega knjigovodstva jim ne more niti malo škoditi. Komisija pa bi smela tudi preiskati, če vsak posamezni premogar zadostno producira in če obstojajo v zdraviti s približno $375.. LONIXXN, Anglija. 1. januarja. V nekem poročilu na Daily Mail iz Hongrkonga se glasi, da je bilo ii klepet ljudi /ubitih, petdeset ranjenih in da vse jih nadaljnHi 200 pogreša vsled eksplozije za rakete n um et al n i ogenj. j da bi morala slediti Rusija. Xaj-| večja težkoča obstaja v tern, da ! počiva naša zakonodaja na soei-iai" stičnih principih in da ni za-; dosti jamstev, da bi bili drugi napram nam strojro nepristranski. Majnar dedič velikega premoženja. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! ASHLAND, Kip., 1. januarja. —-E. A. Duke. premogar iz ~NIc- zadostnih množinah stroji, ki varčujejo z delovni- jDfnveI1 Count-v- w Va- * bil s°" w . . r. \ glasno z nekimi poročilom tz Ilun- mi močmi ter mnoze s tem proflte.. : tin^ona. informiran od neke ban. Iz vsega poteka konference je razvidno, da bo k<* v Daey. W. Va.. da je jx*>tal končno sklenjena uravnava, kajti obe stranki sta ]c<1 ve(" kot i)t>l miHjona doiar- i -1*J i l • J l l i_ je v po zamrlem Jann^s B. Duke. se dogovorili, da ne bosta odnehali, dokler ne bo . „ . T .. . . . . .. ^ ; tobačnim kraljem, ki je l>d-nje- gov daljni sorodnik. Novica o tej dedščini pa ni napravila niti najmanjše izpremem-be v vsakdanjem življenju preano-tljaje v ospredje dnevnih dogodkov. Kdo more danes reči. da ne bo v par rednih ali mesecih vržena bomba, koje glasni pok lK> jxymenjal signal za novo, še bolj strašno klanje v masah kot so ga doživeti v zrcinjen. desetletju Gradiva za to je več kot dovolj. V sale, še tako nezr;n n dogodek lahko povzroči požar, ki bo zanetil celi svet telim- i za posledico neizmerno novega gorja. To gorje pa bo >»eveda imelo svoj p posledice. Prišel bo najbolj silni -oeijalni preobrati. kar jih je dosed a j doživel ta planet. Iuued Every Day Except Sundays and Eolidaye. ta eele leta velja list ta Ameriko in Kanade_______$€.00 ta pol leta____-___$3.00 %a četrt leta________$1.50 Za New York *a eelo lete _ $7.00 Za pol leta________$3.50 Za niosewutva ea eelo lete — $7.00 Za pol leta________— $3 JO Subscription Yearly $6.00. Advert i&eznec t on Agreement. "Ola* Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in prain&on. Dopiei bres podpisa in osebnosti 8« ne priobčujej>~ Denar naj se blagovoli pcAiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejšnje bivališče nsinsni, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ PRICETEK NOVEGA LETA Anglija ><• /.a trenutek n • iHKHiti posebno dobro v svojem imperij ulističnem jopiču. To pa lie mogoče kljub, temveč ravno radi •no.suiske odločitve sveta la se dogajajo številne stvari, katere je smatrati za slabo znamenje. Tako se je naprimer izvedelo tli se "indijski" vladi Indije ni posrečilo preprečiti sklicanja zborovanj mohamrdau^kdh hidiiieev. tia "katerih se je proti koncu vedno m glasne sprejelo n -»duvijn, v kateri obljublja Turkom "najbolj odločno pod|>oro v njih težke»n bojni z Anglijo" ter ob istem času zagotavljat, "da se bo storilo vse. kar je v naši moči da se povzroči Angležem težkoee"'. Znano je. da je v 1 udi-j i več kot dosti prilike za to. Opozarja pa >c tudi na nadaljjio ogrožen j " angleškega svetovnega imperija". V London m> do-pela pur« t-i bi iz Darkbada. mosta. ležečega na meji Afganistana, tla -o sovjetski vojak'. xa.sedli mejno reko Oxus. Indijska vlada je postala baje v .sled tega poročila okrajno razburjena, ker kaže ta vojaška ok.i|>aeij,i na »l.iziuu med sov jet i ter afganistanskim « mirj< hi. Ta crazunin pa ne more imeri nobenega drugega namena kot olajšali R'tdji do-top v Indijo. Ce temelji to poročilo na resnici, je gotova » na >tvar. da si je namreč pridobila Rusija tik ob indijski meji, v Afganistanu, pretežni up H v in da predstavlja vsled tega dejansko o groženje takazvane angleške "u>i'erč interesov". Od ta.in je mogoče uificirati Indijo z boljševi-škimi idejami. Tam m- nahaja luknja, ki preplitva zadosti proti-imper:jalitič-ne propagande. da lahko postane skrajno ne prijet.na samuizvanim angleškim vladarjem sveta. To. kar jc predstavljalo d ose daj le mučno angle-ko mor**, bo postalo -t daj skrajno neprijetno za zatiralce Indije. — seveda vedno le pgojem. da ju doticna novica res-nična. S 6 % i "S K t' mu pride se riiNko-tur.ska pogodlba. ki je znana le toliko, v kolikor je bilo ctojavljt lio besedilo te pogode. (>d prvega pričet ka pa >«• je domnevalo, da obstaja par tajnih klavzul, ki ne ugotavljajo le nevtralnosti obeh dežel, temveč določajo tudi obrambne odredbe. Vsied tega j<- vzbudilo poročilo znanega poročevalca Westminster (iazzette v Angoli. .J. A. Spenderja. hoglasno s katerim jamči tajna klavzula vojaško pomoč ltus4j<« v slučaju turško-angleške vojm-. le nt.ilo presenečenja. Spender, ki živi oh sedežu mladoturke v'ade in ki uživa zaupanje visoko stoječih uradnikov trdi z vel k.m po\d;.: i>om. la lahko klo»kaže svo-je spoi-o-eilo. ... Važnejše pa je -njegovo drugo -poročilo, da >e ne bo Turčija nkionila mosulski oii na srečo ni na je mati pobegnila iz sobe. na imela težkih iposledic. V goreči kai je s:n ^m --e!bi pognal krog peči je eksplodiral naboj za pil je na mestu mr-čko. Za pečjo so našli poccneje še j^tev. Plater so prepeljali v reško deset o>ti-ih vojaških nabojev, biaznico. Zdravniki upajo, da Jo Doslej se ni moglo dosrnati. kxlo ohranijo pri življenju, je položil tjakaj nevarne naboje, i Imenovanja v diplomatski službi. Kralj je podpisat ukaz. s katerim so imenovani: sedanji inšpektor v mini-'trstvu zunanjih zadev Hrana Markovič za generalnega konzula v Ilelsingoforsu; poslant-ski -vetnik v At(kr»panih italijan-kih vojakov ter jih v 2:5 krstah z ladjo prepeljali v Italije Zn-ijj slavnosti so prisostvovali z.j-t(ijniiki jug. oblasti ter ira lijansj-.j vojaški atašej polkooi'i" Vi ciuni iz Beograda. Za-;t'»pn;k italiiibsKe viade je izrekel zahvalo jug. oblastim. Stavka na poštno-telegrafski šoli v Beogradu. Oojenci in f«0.!1-'51^^ prvega letnika poštno-te.Ygrafske šole v Beo g» adtt s.i NtopHi )rred kratkim v stavko, ker n -o dobili pravočasno zimske uniforme. Za] u-tili so solidarno preda vanje in ]>rogla sili tridnevno protestno styvko. \ >'uč«iju. ako v treh dneh ne ilobe. j kar zahtevajo. pa nameravajo -'avko še j^odaljšati. Poštno ministrstvo se je obvezal« . da bo |>o-krhelo gojencem te š ije vsaki dve leti po eno letno in zimsko obleko. N«! obleko imajo pravico samo oni. ki pokažejo v prvem trome-sečju vsaj povoljen uspeh. Pred zakljuvkom prvega tromes-čja. d >k''>r se we vidi njihov uspeh v >oii. torej spioli ne morejo dobiti • ■Mcke. Tromeseeje je sicer kon-'•alo. roda -eedaj so nastale procedur* glede nabave oblek. Najprej <• moral biti seveda objavljen rnzpi> za na'bavo blaga in ]>otem š" za napravo oblek. Vse to je tra~ j;11fr -seveda več dni. med tem je pr-tisnila zima in. dijaki so morali /i-irzavati v šoli. Stavka 99 gojencev in gojenk. 1 '?'>lesorski zbor -poročil, da bo vsakdo, ki se ta ko j ne vrne k predavanjem, odpu ščen iz zavoda. tajnik poslaništva v WashLngtonu Vlauiiiiir (;-"teša za tajnika v mt-n>ti>tvu zunanjih zadev. Bibliotekar v mmisrt iwtvu zunanjih zadev Pete>r Ka.samlrič je trajno upokojen. Zagonetna smrt. Šiško jalko raizburja misttrijo-zen -lučaj sanrti 66-Ietnega posestnika Ivana Simika, staruijočega "iii:i ct. 2S na Jernej v i cesti. Sirnika je našla aiaoni-eč 12. de-t-t aibra njegova žena Marija o krog poldneva mrtvega n;i tleli ))< leg ]v>- elje. Mož je bil že de loma oblečen in obut v visoke Škornje ter je imel na glavi nad desnian ušesom okrog 3 cm dolgo rano. Oba zakonca sta po izpo-i vedi žene ležala skoro do |k>1 12. ure. Žena je nato .vstala in odšla na obisk k M>sedi Beliantičevi. Ko pa se je čez četrt ure vrnil, je našla moža mrtvega. Kakor je izpovedala žena. je mož padel pri oblečen ju bržkone s postelje m obležal mrtev. Na kraj nesreče sta prišla kmaVi policijski zdravil dr. Avramovič in policijski uradnik dr. Fakin. Sini i kova žena je pri zaslišanju izpovedala, kakor že navedeno. Pri njih je živela kot dekla tudi sestra žene. Mana. ki pa je zjutraj nezuakom odšla. Varnostna obla-t je mnenja, da bi mogla ta po ve-lati kaj več o sle a ju. Zdravnik je sicer ugotovil smrt vadi rčiie kani. vendar je o >!n-ča.;u obveščeno državno pravdm-štvo zahtevalo v -vrlvo naitančue ugotovitve še rar.teles.vnje trupla i okojn ika. Širni k je bil že v tri— tjl-č. j^eročen. ZLOCINCL KI SE SAM! IZDAJO 1 't ki Wee»tminster Gazzoifcti prklružuje tem nazorom svojega po- ročevalca ter roti angleško vbido. naj |x»nudi Turčiji cenene koncesije. tla nudi vladi v Angoli možnost, da -e na spodoben način izmota u mučnega položaja Ti ljudje ki 1»i r.uli j>olnoma po/.ab'jajo na to. tla nimajo več opravka s staro Tur-čjjo. Možje v Anjreri s«» že enki aQ magali nad zapadno evropsko di- NOVO LETO I , I j pričeti pravilno je velikega pomena za celo leto in poznejšo dobo. Pričnite ga z nalaganjem vsaj malega dela svojega zaslužka na obresti ter nadaljujte z nalaganjem redno. Pri nas lahko pričnete novo vlogo z zneskom : ' $5.— ter nadaljujete s poljubnimi zneski. Obrestovati pričnemo vloge z vsakim prvim v mesecu ter plačujemo obresti po: FRANK SAKSER STATE BANK Cortlandt St., Hew York, N. Y. Tragedija na morju. V blizjni grškega pristanišča Leukada so mafs'i te dni za.pC'eailr-nn ^teklenieo. ki jo vsebovala s*po-ločilo. da seje parobrod ^'Xapn-jed". last " Dulwovacke plovit-be" v noči 15. noventlbra (K>to-pil. -Fug. poslaništvo v A ten i je bilo o tem shižbeno obveščeno. Samomor bivšega oficirja. V Zagrebu se j«» ustrelil la^-n;.k tobačne trafike v I lie i Viljem Koeni>r. biv^i ofieir. Težke gniot- * - lie razmerr* --o šele 36 let staremu možu j>otisn.ile v roke revolver. V službi umorjen. V (.Villi gori kade večinoma tobak. ki ni inono}x>!sko blago. Vlada je 7.n rad i tojra finačnini organom naročila naj strogo na/stopajo proti temu. V Nikšiču je neki u-'nž.benee finančne kontrole vjjra šal mladega človeka, kakšen tobak kadi. Mladi ( Vnogoree je reagirala na ta način, da si je prižgal cigareto ter zapustil lokal. Ko mu ie fina near sledil in hotel odvzeti cigareto, je mladenič potegnil revolver r<»r u-trelil finanearja. najbolj pri i'riirani zločinec, izogiba zasledovanju policije sikozi leta in leta. si nekega dne vrže sam zanko vrat. ko stori ka>ko malo nap;:iV'- neznatno n«--previdno-it. katera pa je zanj u-«Oile|Kiliia. Nikdo pa ni nezmotljiv. Manj jH-ebri-ani zločinci pritlejo toliko prej v roke policije. Neki angleški kriminalist pripoveduje iz svojih opominov ve* zanimivih slučajev, kako s.> je zb-činec -am izdal. Pri nekem umoru „;o policija zaman iskala storilca. —-Na lieu mesja so bili na.šli klobuk in vsi so mislili, da je ta klobuk umorjenega človeka. 1'cz čas šele so natančno pregledali khvbuk in našli v notranji podlagi kot ~'ei\: Ipaipirja, na katerem je bilo nekaj jo sta vkujo-ČMn n»T>i^nega. Dognalo se je pc^a--i. da je to košček pisma, naslovljen« ga na čleveka. ki ni ideivtbVn /. umorjenim. Prijeli -o onega moža in po trdnem izpraševanju jc priznal, da je on izvršil z'Dčin. --Y naglici pri umoru mu je bil padel klobuk / glave. Ko ,;e odhajal, je j>ograil)il klobuk rum or j neg:., vojega f>a j" pustil na licu mesta. ZDRAVI UDI - - NAJBOLJŠI NOVOLETNI SKLEP Boj lisice s kuno zlatico V b'izini vjs - i Cnkovice na i Skofjo I»ko. v lovišču vedeindn--iiijea Franeeta Ha j urili a rja. je bilo videti pred kratkim zanimiv I "kor. Du? 7. dec. jc seljak Pc-"otnik. p. d. Medv< dov. imel o-pravka v bližini vasi v gozdu. Nenadoma je opazil ne daleč csd sobe. v 'U''gn pod drevjem, kako sat dve živali drli na živOjenje i, -met. Približa' se je in <»pazil lisico in kuno zlatico, ki -ta divje skaikali druga v drugo in se trgali na žive in mrtvo. Previdno se je nato umaknil in naglo stopil domov po svojo lovsko pu-ko. v nadi. da pride še pravočasno -na kraj izrednega boja. In res! Kuna zlatica in U-=:ea -la bili še vedno v najsrditejšem boju. zagrizeni drvga v drugo na krhkem snegu na i tem prostoru. Boj med obema je bil tako hud. »la živali seveda nista imeli l iti čas?a jiazki na še hujšo nevarnost, ki jima jo pretila od so-* ražnika-lov« a. Se1' na kakih 10 tlo 12 korakov je kuna opazila lovca in skoeMa l)liske,ma na bližnjo drevo, da uteee. Razkačena in telgotna. lisica, ne čuteča nevarnost. se je kljub te*mu ?c vedno :aganjala za kuno po drevesu. V trenr.liku pa je že lovec s prvim -tieloin pogodi1 bežrčo kuno. z drugim, dobro inuerjeniin. pa o-bl.idil jezo in boj v rost lisiee. Oba strela sta dobro zadela m loven sta se nudila v pa-r minutah dva krasna koižnharja na kraju !: jir sla dn uutek pop.vej še bila suiit boj med seboj v korist tretjemu — skupnemu sovražniku. Znanost in veda strahovito napredujeta. Sleherni dan čitamo o novih iznajdbah. Iznajdbe so take, da se nam zde poročila skoro nevrjetna. Učenjaki zatrjujejo, da nam kmalu niti je-t i ne b<» treba. 0lo-vek bo popil z vodo malo pilulo. v kateri bo tolško kalorij oziroma redilnih snovi, tbi bo par dni za-l>oredoma sir. Prsti na nogah bodo polagoma izginili, kajti hoditi nam ne bo treba več. S pomočjo malega aparata burno hodili po stanovanjih, tovarnah in pisarnah, s pomočjo večjih r.paratov se bomo pr ]>o zraku ali po morju vozili v večje in manjše razdalje. Povprečna človeška starost bo iloi'ga -to K t. Vsakih petindvajset let se >bo dal človek pomladiti. Ako boš videl v keriču malega otročička. ne boš vedel, če je šole pred par tedni zagledal luč sveti. ali če že pet insedemde-ct let tlači mater zemljo. Z< nvka moda bo polagoma izginila. Kajti ženske — že v>aj poeti — ne bodo potrebovale nobc »ic mode več. Taiko s.- preobrača nv,'. t'lovi ki duh -e bliža višku -vojc iznajdljivost i in popolnosti. Ko vse to premišljujem, se mi jioraja misel, da bi bilo d'obr-*' vprašati največje in najslavnejšo .ičcnjaikc tega sveta : Ali jc dandanašnji pa not n>. čc Slovensko -AmeriKanski Koledar za !eto^l926 ima sledečo vsebino: Grozna rodbinska drama se je odigrala v Dragi pri fiušn-ku. Petde-e* let stara vdova Matilda VIškanK*. ki je živela skupno s svojim 26-letnim jetičnim tonom. -e je najnera-vala v kratke m poročiti, eetiudi ji je srn to branil.-Ko se je sin te dni vrnil s Skišakn domov, je bil n^Miavadno nervozen. V so n t c ni zatisiiil očesa; ob šti- Zdravi udje ustavljajo napadom nevarnih bacilov. Toda bas sedaj v zimskem ča>u ljudje preveč jedo. in posledica je neizbežna : za masen o črev-esje. zaprtje ru b-.la-belosfi. Sedaj na pragu Novega b*ta sklenite, da bo^te skrbeli za čistost svojega želodca in črevev-ja. Ti iuerj.'X'o (irenio Vino Vam bo jHunagalo. V ta namen ni boljšega j zdrav liv * * M inne\ip'v Vs. Minn.. .">. deeembivi. l?)2r>. Vašo izborno Grenko Vino jo jako priporočljivo zoper želodčne bolezni in zaprtje". Reeite svojemu lekarnarju ali prodajalcu, naj ima tudi druga Trinrrjeva zdravila v zalogi za vašo potrebo. Trinerjev Mirilec Kašija. Trinerjovc Tablete zoper prehlad. Trinerjev Liniment — na.roči»te ves seznam od Joseph Trrner Oompany. Chicago, TU. ftrečno Novo leto! (Ad.) j'* človek neumen dandanašnji neumno. Ali j je človek pameten? Na nati. lo naj bi odgovorili, da vešk: rod ž.' Vsji j ve b i *•; posebno za Ko-Eno upanje j' Ca-i >n 1 a 1 »i — ve rtov o ča.sogjisje. pa še v. v. larle : Ce bo možak to zimo srečno prestal, bo šel šele spomladi bf) krof. .Med premoga rji in jircmogov-nimi baroni se vi-še že dolgo ča^n •ogajanja. Takole spomladi bo sklenjen mir. Najbrž l>osta obe stranki jeli predlog, naj se -klene deset et 'lajajočo pc godbo. To l>i bilo seveda naj-boilj,še. - Desetletno premirje med baroni n majnarji bi tvorilo važno poda v je v zgodovini indu-t ri.ja lne Amerike. Le to je kr ž: če bi desetletni kor.tratV n^ n< -il baronom j>o-trebnega clobrčika. bi I > i I takoj in-r-kliean oziroma izpremenjen. ^Majnarji bi ga pa ne mogli pri -klicati i /pre meniti, če b; iz-pre- vididi. jim 'kodo. Novo ministrstvo na Kitajskem. KO.] A KI. NAROČAJTE SE NA 1 GLAS NARODA' NAJVEČJI STLOVEMRTCI D\*V.V\*TK ZDRUŽENIH DRŽAVAH PEKINC. Kitajska. 1. jan. — Kitajska je dobila novo minis?r--tvo. Ministrski predsednik je Haw Ši Ing. bivši finančni minister. STALNO SLUŽBO dobi Slovenka srednje starosti pri družini treh oseb z;t hišna dela in v kuhinji. ^Za pravo osebo dober dom. Pojasnite svoje zmožnosti in zahteve na : "Dober dom", c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 30. 31 &2) POZOR ČIT A T E L JI! BLAZNI KO VE PRATIKE so nam pošle, zato prosimo rojake naj jih ne naročajo vee. Naročite SLOVENSKO-AME-R1KANSKI KOLEDAR, ki je jako zanimiv ter stane 50 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik r i krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo Glas Naroda. Neki .šinti-tik jo ugotovil: Octkar nosijo ženske kratke kik-l.jo. se je število nesreč na kara!i pocestne železnice za polovico •:manjša!o. Prej -e žensko » *) Vi kije iizpodt ika^e in padale. — notri ali ven grede Število nesreč se je torej za-stran kratkih ki.kelj za ]>olovioo .manjšalo. To je lep napredek. Ali bi n* b lo mogoče nesreče popolnoma qjl])raviti ? Predlog bi bil jako enostaven n večina žensk bi se mu brez odloga pokorila. Od trajnega miril bodo imele vso dežele dobiček. Edino 1 c Švica b<> na škodi, kev >e v švicarskih mcstili ne bodo več vi-šile diplotnat-ike konference. * V Ameriki je revolucija nemogoča. Kajti v Ameriki so nikdar za dosti ljudi no pritožuje nad eno m isto stvarjo. * Nekatre zaroke se srečno končajo, nekatere zaroke se pa končajo s poroko. * To leto bodo začeli v Floridi prirejati bikoborbe. No, bikov jim ne bo manjkalo. Pesem Koledarski del. Poylavje o praznikih, let ni h ča-ših in mrkih. Premogovna industrijft ne vidi niti kopninc niti vode. »e manj pa pazi na zapuščeni čoln sret/i gladine. Totnaž gleda pred se v tia in vidi jedva trup frcigate, ob katero butajo lahni vali. Tako stoji in pozablja na vse v mračnem »an-j aren ju, ki se mu udaja. S stisnjenimi ustnami jmi sika nekatere nerazumljive in breizvezne besede. Kdor bi prisluškoval, ne bi razumel najbrže ničesar. Le enkrat izgovori nekoliko glasneje: — Šot. 1 leni. o^ein nori. . . Oči vidno šteje, kako dolgo je že tega, kar se .Jnana trmasto drži najnovejše svoj*' voljiee, da hoče spati sama. Niti probuje niti grožnje jo niso ganile, da bi odmaknila zapa»h v -svojo kabino. — Sicer -.o se taikšiu- stvari dogajale že tudi včasih poprej. Toda »e nikdar ni Tomaž občutil vsled tega nekega mračnega -rda in nik-tla r se ni fizično in duševno toliko trpel -zaradi te trme. Hoke se mu krčijo na podlak-tiii. Kar na-nkiat pa popusti ta besnost. Iz odprtih u^t ne pride ^las. Tomaž prime z obema rokama za ograj«» in se nagne tako daleč čez njo. da izgleda, kakor ita e hoče vreči v globino. Vendar pa ne jvade. marveč se z naporom v»eli mišic nagne tako daleč na/ven, dp. pregleda vso zunanjo steno ladje iz večje bližine. "Baš pod njegovim pogledom se odpira lina. lina velike kabine, v kateri spi .|u<*un. Ta lina je le na pol priprla, zgornvi vratiea so zapita, a zd<»ljna pa odprt« in spu-fč' na. . . Sieer pa ne prihaja iz te line nikaka sumljiva luč. Vendar -•• -tliši o»l tam lahen šum. — Kiini. ki ga ne moreš primerjati niti dihanju niti nobenemu drugemu Mlinu, ki -me prihajati iz spalniee po-trne žene. b<- lisi da vpi ali bdi. . . Toma/, opre -voje noge ob dva st«ibi*a in se nagne . še !m»1 j na'prej. čo/. zunanjo ladijsko steno. Ko >»e sumljivi šum ponovi. mu kol« na tako zatrepetajo in v-e nanje opito lelo / njimi, tla -trepeta tudi ograja, ki pri tem nekoliko /a:kripl je. * Toda to škripanje se iizglibi v vetru in škripanju majajočih -e vrvi raju. Kajti šum. ki ga .j«? Tomaž slišal .je bil poljub, in še eden. in še dva. . . Tomaž več ne trepeta. Iz grla <•0 mu irvije hripuvo grgranje. — Njegove osusene listnice naen krat -trikrat zajeeljajo kratko besedico "Tukaj!" Bilo je jecljanje besa. ogoičenja, -trahu in p repa-denosti. Tomaž nadaljuj«- - svojim prisluškovati jem. sedaj povsem m-gil>en. kakor okamenel, napet onem sjtrašnem miru. ki so se ga naučMi njegovi živci v tolikih jih Tako prisluškuje še dalje iu po-luša še dalje. Poljubi -i s1 glavni lestvi v veliko kabino. Tudi tu povsod oni vonj po J liani, sladek tu mamljiv. Tomaž v ./.trepeta, pa c*' ne zadržuje. Vrata v njegovo lastno kabino so napol |irrprta. Brez šuma. kakor senca se splazi Tomaž vanjo. Tipaj*-, brez šuma |>oišče kresdlnik. zapali lunto, prižge ladijsko svečo. Plamen osvetli njegov obraz., ki je pe(*elnas"t, iz njega pa plemene o-či kakor dva oglja. Nad posteljo visi goii meč in dve nabasani pi-•to»li. Tomaž ju vza.ue, eno si vtak ne za hlačni pas. dmigo pa obdrži v roki. prst na napetem petelinu. : levico pa zgrabi ladijsko svetilko in jo dvigne v višino ramen, da bo bolje videl. Potem se iztiho-tapi iz svoje 'kabine naravnost proti Juanini. Brez klica ali trkanja se zaleti v njena vrata, kakor sopeč bik, jih raatrese z enim samim -unkom svoje noge. da odleti zapah. ključ, ključavnica in les s silnim truščem v notranjost. Za tn-noitek, kratek kakor blisk I* Tomažu pokaže notranjost kaibi-ue. Za čas bliska. Za Tomaža do-olji da je videl .luaiio v objemu Irugega. Od tujca je Tomaž vidc.t le telo. belo kakor žensko, glava in iioiije Tomaževo desnico vse vprek dasi stoji Tomaž za tri -korake od svoje žrtve. Se kadeča pištola mu pade »z rok. Tamkaj obstoji kakor okamenel. Sedaj se približujejo tihi nagli koraki skozi tišino. J na na se približuje. Tomaž jo čuje. -Iuaiia je brezbrižna in se celo smehlja. —-Pride in z očmi išče mrtvo truplo. Vidi ga. In živahno vzdigne glavo. Obrvi, e glasno zakrolivta v strahotnem, triumfalnem stuehu. Tudi zaradi tega smeli a je 111 ubil. Se \ edno smeje se ona obrne v svojo kabino. Na vratih mu celo drzno za kliče : — Pridi! Da ji ni sledil. vsaj ta hip ne. temu je bito krivo nekaj drugega. Kajti Tomaiž -«• je že ilvigal nit rote in kolena. Sedaj pa zagleda njegr-v polblazni poigled kri. ki je j>olkta )K» desnici. In ta hip se na tajinstven. nerazumljiv način pomni Tomaž na ono prerokova- izbije orožje iz rok. Ni mu m-spe-j kj ?n pm] petimi leti sit lo. kajti Tomažev«- roke -o kakor iz j* kla. svetilka s<» sir«-, sveea pade na tla. Isti hip plane tujec vis. pad«- plosko na tla, da se izogne pištoli, in se kakor kaca gladko in neverjetno naglo splazi i/, kabin«*. Tomaž se obrne in zagleda v somraku neko postavo, ki v sami srajci prihaja do Ludvikovalt vrat. Z glasnim ropotom -e zvrne nelc«i telo na tla. ()d strela za hip oslepljeni Toma/ n«* vidi ničesar. Nato ]>obere - več o. ki tii se na tleli, in jo dvigne. Ta hip presenečeno vzklikne. .Možaikar stoji zopet zravnan pred Lihivikovimi v.ratmi, na istem kraju kakor poprej, in ne beži, marveč nepremično stoji, Tomažu haš nasproti. Tomaž dvigne drugo pištolo in stopi za korak naprej. Zamahne s svečo, ki daje žolt i j. Naenkrat zavpije Tomaž in s«, zamaje. Ta mož .je Ludvik Gueno-le. da. nobenega dvoma. Ludvik Gnenole. v srajk-i. — l>ela koža s« sveri s tihim glasom, kakor da mu grlo ne dovoljuje večjega na |w>r;i : — Tmd.i ti. t itd i ti. brale Ludvik kakor so drugi? ... In ustreli. Ludvik izbulji oči. ne razume, in pade mrtev. Krogla ga je za-dela jkkI srcem t«-r mu pretrgala dovodno žiio. Iz nj«- brizgne kri šal v zakotni maloneški uliei Treh kraljev, v bližini Križevniškib vrat. In preiivsen si sedaj ponavlja 0110 prerokovanje, ki se je danes izpolnilo: — Na tej roki kri — kri nekoga, ki .jo prav blizu tukaj, čisto tukaj. . . C Dalje prihodnjič.) Painleve brez denarja. Te dni so praznovali na Francoskem in v Angliji obletnico premirja v. velikimi -lovexnostmi. — Ugodno priliko je hotela izkoristiti mi slavnosti v Parizu neka človekoljubna Angležinja in je stopila po končani -sla vnost i tudi k francoskemu ministrskemu predsedniku s prošnjo za >4ix>men dar za invalide. Ko je Paleve hotel vzeti iz žepa listnico, je o-pazil. da jo je j>ozaibil dema. fz zadrege ga je rešil Ilerriot. ki je Painleveju i>oso GLAS NARODA. -29H* Beseda slovenskim materam. Namen tega onlasa in onih. ki bodo sledih vsak mesec, je informirati matere zakaj naj hranijo svoje otroke 2 Eagle Mlekom, kadar ne morejo dojiti svojih otrok. Ti og'asi vas bodo Jako zanimaii. kajti iz njih boste izvedeli v priprostem jeziku marsikaj, kar bi morali vedeti o Borden's Eagle Mleku, najslavnejši hrani na svetu za otroke ___ jr. - " •. i -— h Dajte svojemu otroku pravi začetek v življenju ^I:urine otrok so bile vzrejene. ž nJim, ker jc varen način za vzre-jartje ctrok. Zdravniki ga pree* pisujejo ir. priporočajo materam, ki ne morejo rediti svojih otrok. Eagle Mleka se uporabi več ko-^ vse druge hrane 2a otroke, ker jc -lahko prebavljivo, c!sto. za ncsljivo ter :'e prineslo zdrav,ie ir. veselje tistim, ki so se ga pcslit-ževali. c ceh l..bo! YOUK. O• 9 ..t.^r,- KUPON Ta kuoon vas upraviči do brezplačnih pojasnil v vašem jeziku, kako vam je t>-eba skrbeti zase in vašega otroka. Izrežite ga ter ga oošljite danes s svojim imenom in naslovom. Naslov Slovenian) THE BOKDEN COMPANY Borden Building, New York Nekateri ljudje trpe vse življenje, ker niso tili prav hranjeni ket otroci. Za zdravje otroka je najbolj važna hrana, ki jo dobiva Da dobe otroci močna telesa, da so čvrsti in živahni, je potrebno pravilno hranjenje. Gs začnete dajati otroku takoj pravo hrano, mu daste s tem zdrav temelj njegovega bodočega zdravja. Če le morete, dojite svojega otroka. če ga pa ne morete, dajte mu Eagle Mleko. Na tisoče hvaležnih slovenskih mater v tej deželi, ki so se posluževale Eagie mleka za sveje otroke, pisari Borden Company ter izraža hvaležnost za to čndevito hrano za otroke. V zad njih oseminše setdeietih letih jc bilo na milijane otrok hranjenih in vzgojenih z Eagle Mlekom vsako leto. Eagle Mleko jc čisto Mleko in čisti sladkor, nhravna hrana, ka-drr odpove materino mleko. Cele Ce vaš otrok ne pridobiva r.a tež' kot fci mcra.1, če ne spi ponoči i?« jc ncnrren, ali če sc vam zdi, da hrana, ki mu jo sedaj dajete ni pravilna, izpolnite knpon v tem Gglasu, da vam bomo mi povedali, kako je treba hraniti vašega c-troka z Eagle Mlekom Border.o-vo Eagle Mleko bo rezrešilo ta problem za vas kot ga je razreši ra tisočere dmge maters, ki ni:o mogle dojiti svojih otrok ter niso mogle dobiti pravilne hrane, dokler se niso poslužile E-igl3 Mleka. Ne mudite, ampak odpo--jite se daneo ta kupon. % A.1W! mi CONDENSE© MILK. »i m^ w ^cit^—tu^m^g.-zrznerzx^^i^J-' fg gtr' vo,t dojenčkov v poletju je zna- ( med družin prien>iki in zimski meseei jo ^ v oje preobračajo našt- ra./.polo- j ANTHONY BIRK HlSNI in sobni slikar in dekoratok Prevzamem rnk« t to stroko spadajo*« delo. ROJAKI. P REDNO ODDASTE DUUGEMU NAROČILO. VPRAJBAJT* MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone': F ver green 2854J Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. NCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico! 1 Nemški >aniletni svetnik Prin-zin«r je napisal i>odrot)uo razpravo o razmerju med vremenom in elove'kim zdravjem. Prehla jenje. pač na jčešča in najenostavnejša o!)olelost. je |K» Prinzinjrovem mnenju š«> popolno^ ma n-epojasiljeno a* svojem pravem bLs-tvui. Občutljivost napram učinkom mraza in prepiha je izredno raznolika Ta ali oni prenese vsakršno vreme brez sle-hernUi neprilik. drujri izopet m* '"preihla-di** na iepem ter se naleze nahoda. revniatizma, vnetja in živčnih bolečiji kakor berač uši. pa naj navleče nav še tako debelo in volne<» kramo. So pa domačini v centralni Afriki že iz drugega le-a. kakor Evropejei. tudi oni namreč poznajo <»ster nočui hlad. a prenašajo brea slehernega konvplie i ranega oblačila . . . Vsekakor pa se mraz in pvezeb-Ijivost ne sme zamenjati s prehln-ienjem. Visatkdo ve. kako -se človek tudi poleti lahko pre-zebe pri kopanju. osoit»ito ofb vetrovnem dnevu, nt« da bi >si pri tem nakopal prehlajeaije. Kolikor po dosedanjih nedovoljenih etatustikah močno ugoiroviti vrmenske vplive na zdra.vje v posameznih življeu-dobah. tJ-pijo pred vsem o-trooi in stari ljudje od nenormalnega vremena. In sieer trpijo o-froei v ovojem prvem letu radi mi-asju in vročine, starčki pa sa- di. V nadaljnih letih umrljivost v vseh letnih časili -sicer pojenjava. ima pa pretežen »l«.--! svojih žetev zahvaliti tuberkulozi. I'lnrljivost na jetiki je (glasom nizozemskih statistik) najmanjša v ^ptembru. tu )>;) pričenja naraščati prelko vse -zimske (lobe- »lo aprila, aiakar zopet polagoma po-jenjavajo septembra. In čim bolj >e ljudje -tara.jo. tem bolj - » pet izpostavljeni umrljivosti v zimski in prvi jKnnlada.nski doib?: ])rehlad ijrra v starosti veliko nlo-go in često pospeši smrt. Xaravno s«» prehlad iui.jpogosteje loti dihalnih organov, toda tu redkeje spravlja boJnika v grob kakor na druarih organih, ki obolij^ ne-le radi ostregii nira^a. temveč tudi ob istočasnem mokrotnem (nie-Sjleneni) in vetrovitem vremenu. Na Danskem se mora vsako pre-hlaj«Mije prijaviti zdravniku. Iz statistiki', ki jo točno vodijo, je razvidno, da aifluenca najraje gf>-■spodari v januarju in še nadalje v februarju in inaivu: enako pa tudi bronhitis in katarično vnetje pluč. Te bolezni no uajbolj ''zimske". doeiaii na pr. niti revniat 1-zen. ni izključno vd omar en le v j-vseni ali ]>ozimi. nego se izjavlja razmeroma enako v vseh le-r-nih časih, vsekakor pa jvxl vplt-vmu slaln-ga vremena, saj služi na. s-hn ljudem uprav za domači barometer. Izven dvo.ma je. da vremenske prilike pmsebno močno vplivajo tudi na človeško živčevje toda to razmerje je še pri lično nepojasnjeno. Xa duševno razpoloženje člove- zenje. SREČNO NOVO LETO vsem našim otljemah-em. prijateljem in znancem širom Amerike! PAJKOVI, 24 Main St., Coneniaugh, Pa. Če hočete natančno poznati raz-; mere v ameriški premogovni In-' dustriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V gajem je natančno popisan polo- KOrrrCEK a 5TR0ŠKO ZDRAVJE" 0SKRH-\ MATERINST VA i| S OTROŠKEGA ZDRAVJA Ni isorta bono pri-aalaU te •dm zrn tcixJcJ (n ponha raU, Id m tdiko mjao«ti po ii »'loft i®o* ■ka !b Bitm Otkr ja fc> Ki»JUttn jezčjrrr j« niM(> po-atsa ca ni dom ia za urad rob«. Zato w um tči mdu prav bli paijudna In podroT.-dc po}axuli o tea fred' moralo biti še vetlno tem-' te. Alivnlutii«» bi^'venu j.- / | i meren razvoj. Kagle Urami .:e!;<>. uporablja obširno ;i;i l»:i. em ; iztoku m« 1 sirotami Sveti i-žele : ter .je doseglo izvrstne usp-.-:»e v ■ boju proti »labi prehrani. Kagle Brantl mleko, kadar^se ga pr "li-r no uporabi za normalen razvoj ter bi moralo i > 11 i del dijete vsak« -ju i rastoet-ga otroka. Na tisiK-e in tistK-<- otr<;!. i huje posebne pozornosti v med četrtini in še-lnajstiin ! Pot rebu je jo red i I na. lin«'-jo 1 rano. ;i je p' Potrebujejo hrano, it. re bodo i»(»>tali i. c lasi; K. m;A v.i /A iiAsrarf: orno KI;. i re-easlt leiom. ) p'-«-hra- žaj premogovne industrije, o!mahl1 na,*'in- m, ra ,,ohl,i njem-inu otroku hitro prid. : i na katerem se baš v sedanjem časn !primerno hrano. Številne otro- teži. katero mora imeti. . h«»č-toliko razpravlja v Ameriki. »najline in xlabo razvite pri po.st.iti močno ti zdravo. Kc-'iiena Slovenic Publishing Co., rojstvu, je mogoče vzgojiti v 1110- ekonomija za v-e si,,riše j«- !-!aii 82 Cortlandt St., New York. '*'m*< 'ohustne otroke, če se po>veča | ni, t„. ,\:i njih otroci primerno ---primerno pozornost in skrb njih i razviti, tla se lahko upir 1 i > bo- JOHX ŽrsT 1h) obiskal rojake po Westmoreland Co.. Penna. Komur je potekla naročnina na Glas Xa- POZOR ROJAKI! vsakdanji dijeti. ' leznim. kajti cenejše j»- Hraniti Naš potovalni zastopnik Mr. ("■,. preštudirate sphjšne prehra- j otroka zdravega kot pa o;:-iravit i njevalne načrte za otroke, vidite ga. Priporočamo, da >e tlaje tem takaj. da ^e dijeto počasi in skrb- j o«rokom po dve veliki žlici Kagle 110 poveča, ko postaja dete sta rej-i-Mleka, razredčenega v treh četrt i- ledeno mrzle vode. To mleko jim lahko daste doDoldne ali popoldne z drugo hrano. Sta- jakoiu ga to{>lo priporočamo. j |,.n i »ve. Povečanje ie i.oča.siio, da roda. naj jo obnovi pri njem. Tu- pn.(|vsledi >kozi celo <»trc/šk<> dobo. a tekom prvih petih let bi morala biti dijeta o-menjer.a ua taka živila. ki nudijo i ROJAKI. NAROČAJTE SE NA vse potrebno za zdravo rast, a so j "GLAS NARODA", NAJVEČJI orilagodena prebavni moči otroka. | SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. Mleko, kot v dobi dojenčka, bi i DRŽAVAH. Cifnjfr Ir članke skrbno rstik teden ter jili imejte zo bodočo upo-rabo. GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet. Za '4 Glas Naroda" priredil G. P. 5."» {Nadaljevanje.) Ni v ni4»gl.i. i/nebiti občutka, katerega jc vzbudil v njej ne- nn: nap,i<| \ ijvode, Njego\»- blesteče oči. tresoče M' roke in nje-g«»v ! bdi obraz, jo je z;.-.!«•< I o val in bala m- je olniovl jen ja l>oja. kater« ii.ti je »tvojo eneriij« prvikrat 'izognila. Ker ni imela nobe-ii> ira za i;-; . .ja v č v Ča t moža. katerega je tako eh strani gozda. Po stranskih stezah >o shnlfli je/xbei. razpaljeni od hrupnega lova. Claire je pri i :i n 1h :<' delati primero med ve^elostjo ter svojo lastno <»tOŽll(>Mt jO. -ItviLa ji- bila na e<*lo naiav.">. ki je bila praznično oblečena in j> />la j»- nad svoj,, la-tno žalostjo, čeprav je pri tem po;>olnoma |m -'bila. da je ona sama povzročiteljica te bolesti. Voz. ki je pridrdral pred kia4c, jo j«* iztrgal iz njenih mučnih misli. V vozu ju sedela markiza in Claiire jc j>ohitcla proti njej. Z leh) se ji je. kot da je rsčtščen zrak vsled navzočnosti te ple-iiu ni le ; 'tic in ob njeni strani je takoj zopet našla svoje duševno ravnotežje. Tako, — je rekla markiza. — Popolnoma sama.' Kje sta pa tvoj inož Lil Sofija ! llamnica me je pn 1 krakim zapustila, — je rekla Claire mirno. — in Filip sam je bil pozvan, naj sledi lovu. Mož se ne sme v javne. * i pre v« .*• pečati s svojo žel. ov lj sta srečna, da si lahko priv« -čita ra/ikošje, da prikrivata sv«>jo -rečo, je rekla go-pa de lJeaulicu. — Ta Filip je nzor zeta. Pogovor je prekinil prihod jiadaljnih jezdecev. Z enim samim pogledom j.' zapazila Claire Fflipa. fci >e je vračal z baronico in Su za.uo. Sefija je pohitela naprej ter zašeputala svoji prijateljici v uho par bi">ed. ki -o pognale rdečico v liea mlade žene. Ko smo do-peti. — je rekla, ni bil več pri Atlienais. — Njeno družbo je prepustil prismojenemu de Pontacu. ki ne zna drugega kot tuliti na svoj rog. V istem trenutku se je približala Athenais, ki je jvred Clairc n>-tav:!u >vojcga konja z irnčnino kretnjo, s,, obrnila proti svojemu možu ter rekla : Hej. vojv(Hla. ali ste z^pet tykajIn v gi^spo Derblav? Zelo eno je bilo. da -te delali družbo svoji son k brie i. Athenais je vrgla peklenski pogled na Filipa, da ga napolni z ljubosumnostjo. Nim m imel sreče delati svoji sustrični družbe, kajti go-pa mar&rza je bila /.♦' preje tuikaj. Athenais je videla z juzo. da je bila zlobnost brezuspešna in jezno je odjahala. ( C bi re je poslala mrka in zamišljena. Se-dla je ]>oleg matere v voz ter profila voznrka. naj jo popelje v Pont-Ave-snes. Čutila .i«* na svojem srcu veliko težo. Odgovor vojvode, ki je preprečil takojšnje po-redovanje Filipa, pa jo je vendar spravil v'sitni sokrivde in že .,e h tebi povedati svojemu možu resnico ter raj še prenesti njegov ukor in njvgovo je/.o kot pa ohraniti s|m>razum z vojvodo. Pričebi j'- metati plahe poglede na Filipa, ki je jahal poleg vozi-ka Uaehelina. tio-jHnlar plavžuv je mirno kramljal s starim notar.), m in njegob gbis ni kazal niti najmanjšega razburjenja. Vsled tega ;e mi-lila Cl:«.ire. tla ve je mogoče motila, ko je domnevala vi-d»*t. j-zen bb s'v v očeh Filipa, ko je korakal proti vojvodi. Poznala pa .;■• njegovo sa možata jeva nje. in lnogo^-c >i je v tem trenutku prizadeval izgledati miren. Claire je gojila upanje, da je ljubosumen, i u« 1 i če bi bilo njeno lastno življenje v nevarnosti in hotela je. da I i dvignil svojo roko proti njej. kot že enkrat v oni strašni noči. Negotovost ji je postala neZnosua in sklenila je govoriti ž njim glede svojega brata, da konečno prodre skrivnostne namene tega moža. Ko je napravila ta sklep, je hotela biti vesela, tla razprši oblake, ki s<5 e'-daja'i njeno čelo. kot igiaiec. ki se pripravlja na veselo ulogo ter da svojemu obrazu primerno masko. Iz r-'kupiiie dreves, od daleč, j«1 bilo čuti glas lovskega roga Pon-taea. ki je oznanjal smrt jelena. Šestnajsto poglavje. V svoji veliki delavni sobi. polni resnega pohištva, je sedel Filip t«t tle'al. Bilo .\r ob desetih zjutraj in polni solnčni žarki -o padali na pročelje gradu. In d i-skret en žarek je zadel čelo Filipa, kar ga je napotilo, da j«1 vstal ter odšel k oknu. (M> robu ribnika. |>od varstvom šotora iz progastega platna, je sedela Suzana v beli obleki ter lovila ribe na skrajno razniišljen način. S p iglo lom. izgubljenim v nedoločno^, je sedela mlada deklica nepremično in radostnega obraza, kot da sledi neki osrečujoči jo misli. Smehljaj je hušknil preko liea gospoda rja plavžev. odprl jc okno tur za klical: Suzana, ali veš. er slabo s; po, zsapo, hrl-pavost in unete «"eljusti Cena in 50 centov. Seven's Regulator. Splošna tonika 7.a zdravljenje bolezni, ki so posebno žc-nskum lastne. Cena $1.25. \ Severa's Esko. Antiseptično mazilo. Namenjeno z;l odporno^- srbečici in družni unetjein kože. Cena 50 centov. Severa s Cough Balsam. Prijetno in uspeSno sredstvo za zdravljenje kašlju, katerega povzroča urietje v jjrlu, lnmavljajo-tega se kaplja in hriparostl. Cena in 50 centov. Severa's Gothardo!. I.iniment samo za zunanjo uporabo. Priporočljiv za lokalno zdravljenje revmatičnih ali nevralgičnih bolečin, izpahkov, odrjpi«??ij, otV?-kbn, okorelih mišic, krčev v mišicah in okorelih sklepov. Cena 30 in CO ccntov. Severa s Pills. Zoper zaprtje, bolestni glavobol, omotico in rmenico, ki je posle-dc-a zaprtja. Cena 25 centov. Severa'« Esorka. Zanesljiv mirilee želodca ln odvajalna tonika. ki oživlja in oja-čuje. Priporočljivo za stare iti občutljive ljudi t»»r one. ki se jim obrača na l>o!jše.' Vsled novih zdravilnih sestavin je izborno zdravilo zoper neprebavo, zaprtje In nedelavno stanje prebavnih organov. Cena 75c in $1.50. Severa's Nervoton in Nervoton Tablete. Kombinacija« tekočine in tablet. Priporočljivo za odpravo nervoznega izčrpanja nespečnosti ali pomanjkanju spanja, ki je posledica nervoijnosti. Ona $1.25. 'ML Vprašajte najprej v lekarni. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa nretanje pamlkov » Shipping He** 6. januarja: L»e Grasse. Havre. 7. januarja: Albert Ballin, Hamburg. 9. januarja: Leviathan, Cherbourg; Bercngarla, Cherbourg; La Savoie, Havre. ' 12." januarja: Mueiichen. Cherbourg, Bremen. 14. Januarja: Thuringia, Hamburg. 16. januarja: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg. 20. januarja: Pres. Hard ng, Bremen. 21. januarja: r>eutschland. Hsimburg. Bremen. Bremen. 23. januarja: Andania, Cherbourg. 27. januarja: Suffren, Havre. 29. Januarja: Martha Washington. Trst France, Pres Koose- 30. Januarja: Aquitania.» Cherbourg; Havre. 6. februarja: Olympic, Cherbourg; veil, Bremen. 10. februarja: La Savoie, Havre. 11. februarja: Westphalia, Hamburg. 13. februarja: Paris, Havre; America. Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 16. februarja: Lerlin. Cehrbourg, Bremen. 17. februarja* Alt ert l>a!lin, »Hamburg. 20. februarja: Aquitania. Cherbounj; IYes. Harding, Bremen. 24. februarja: De Or;;sse, Ha\Te. 25. februarja: Thuringia, Hamburg. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. — Potegni vendar >voj trnek. — je rekel Filip. — Že deset minut visi riba na njeni. Xe ^nie se tako mueiti živali. Dekliea jo. na to im ha.nično stopila, oprostila ribo trnka ter jo dala v mrežo, ki je visela v vedi. — Ze dvanajst kf sgv >,em ujela, — je vzkliknila Suzana ter pokazala bratu mrežo. — Zvečer nam bodo dobro teknile. — je rekel Filip veselo. Opazoval je še nekaj ea-a svojo sestro, ki je natikala z resnim obrazom nadaljnega črva na trnek. Pod sinjim nebom ter v polte-mi šotoa-a jc izgledala tako rožnata, to^o sveža, da se jc lotilo njenega brata nenadno ginjenje. Globo jc vzdihuil. sr vrnil k svoji pisalni mizi ter ravno liott'1 nadaljevati z dolom, ko je nekdo ponižno potrgala na vrata. — Xoter. — jr rekrl z brezbrižnim »lasom. Vrata so >e odprla in prikazala se je Claire. zardela in globo'ko ginjena, a s trdnim i-flch pom. -— Ali motim ? — je vprašala in lnetltem ji je Filij), stkrajno pre senečen. pripravljal fotelj. — Nikakor ne. — jt- odgovoril prijiro-to in naslonjen na kamin je čakal. Claire je zrla nekaj časa molče predse. Nikdar ni stopila drugače v to privatno -«>bo. ko je hladna resnost, ki je v gotovem ozirn odsevala značaj jro^podarja. ji .je^ugajala. Z dobrohotno pozornostjo je opazovala vsak predmet. V resnici ji j«' bilo za ti». da zavleče trenutek, ko bo morala govoriti, kajti srce ji jc močno utripalo in v sencih jc čutila bolest, Filip jo je molče opazoval in je 011 prvi prekinil molk. (Dalje rr>hodnjič.) Naši pa m: ki na tri vijake RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCH LAND in znatii enokabinskl parnlki CLEVELAND, WESTPHALIA MOUNT CLAY, THURINGIA $19S — 12 NEW YORKA do LJUBLJANE »" NAZAJ (Vojni davek posebej) vtškega pokolenja". je Sir Bovd-lXawkiu.s ostro razločil dva tipa evropskega praelloveka iz kamc-nite dobe-, tip jamskega umetni-i ka ii) lovca, kakor ga poznamo zlasti po najdbah iz j-užne Franci-; je. in tip neandertalskega pračlo-! veka. Za, onega prvega pravi, tla ! antropološko stoji na oni stopnji j razvoja kakor današnji seljak iz > južne Francije in Španije ter je. pokazavši na lobanjo tak'^ga jamskega umetnika, pristavil, da bi | ta lobanja lahko pripadala tudi kakemu predsedniku društva 'British Association" — tako visoke sto.ii ta 11 j) pračloveka. Ta t!p praeloveka — je končno izjavil Sir Bovd-Damkins — prav gotovo ne izvaja svojega p<»-ko-lenja od nea.nd<-italskega praeloveka, marveč je verjetno, da se ROJAKI, NAROČAJTE SE NA je kot tuj narod iz Azije priselil v j "GLAS NARODA", NAJVEČ-kraje. v katerih je prej prebival Ji SLOVENSKI DNEVNIK V neandertaLski pračlo vek. ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna Uovotjenja ln sti vprafiajte lokal, agenta uli pa CUNARD LINE 25 Hrnnthvav New Vorli Trudni in Nervozni Ljudje Najdejo Novo Veselje v Nuga-Tone. Je učinkovita in hitr». Kri mora Imeti Icieso, živel pa ivep-k». Nu«a-T'ine daj.- iel.ro krvi In žveplo ti vre m. Ista j«- snanst\eti Kraditelj krvi in llvu-v, «"'udw»viio j.- kako hitro ?•!»::« ■']'.. II. v.Miie tivlj. cj^ in iz. r- . ii.iiilm zivi eni ln inlšU-am. X:cpr^vl rde-<"i» kri, mo«'nv hi n:irii<- tlvca in |ar dni ln . i- »m* 11«» poTutiti In-ljši in f-e ne zgledu te e*l»o red de-ft letji so v neki jami pri Krajtini v hrvatkran Zagorju (Hlkrili ostan-ke pračlo veka. ki je v onem kraju živel davno, davno davno prej. predno so začei>.rjt cijt*. Zmin.0:<5. STAliOKRAJSKI Z DR. IVXIK DR. N. ANTUNOVIC SO. CHICAGO. ILL. Roentgeiovim'i 3067 E. 92nd STREET Naš prvi In edini zavod za pregledovanje in zdravljenje ; (Opazovanje bolezni skozi steklo.) i:kai> ima 12 sort. K ,>H Kl"iP RISTNI bolgarski ZELIŠČNI CAJ Po onienjenili la.st nosi ili se domneva. tla je ta loibanja bližnji so-I rotlnik neandertal-kemu človeku. zproklovina človeštva. Z velikim to je pračlovtku. čejrar okostnjak t ru d o ni profesorja dr. Gorjanovi- j ^ .|eta v tako imemovani ea. ki je bil tedaj profesor .seolo- feklliofski jami v Neaudertaki pri izije na zagrebškem v-seiiei.lisč-n, ' Din^eldorfu v Nemčiji nawli v so bil iti ostanki skrbno izkopani. 1 devo^eiiTl^m'noii, položen v zbrani, preparirani in shranjeni v dHuvialno vrstoSilovice. debele ?eolojriene.in oddelku nanidnejra nad dva metra. W jralilej-kih ja-muzeja v Zagrebu, kateremu so mafll txK\\ „rožje in orodje, danes kras sveto^nepra sloveli. ki je povsem podobno onemu, ki Profesor dr. Gorjanovič je te So ga našli v Franciji iz predlii-o-tanke temeljito proučil ter v ee- storiene dobe. znano pod imenom li vrs-ti znanstvenik razprav so- "Moutftesrien". to je iz stare ka-znanil učeni svet z rezultati svo- ! menite dobe. Sir Keith misli, da jega raziskovanja. Za širše kroge J sme iz tega dejstva izvajati za-jugoslovairskega občinstva' jih je , ključek. da se je neandertalski opisal v žalibog že razprodanem natisu Hrvatskega prirodoslo"\iie-sa društva pod naslovom 4£Pra-čovjek iz Krapine". Pod imenom ^kraipinski človek* je ta nas pračlovek tlanes znan po celem svetu. Nihče, ki obišče jZa-crrez. bi ne -inel opu.Mtiti prilike, da si na la-lne oči ogleda ostanke tega člo.veika. • 1 Sedaj prihaja ve-t o podobnem znamenitem odkritju v Palestini. Mladi arheolog F. T»irvillejFTtrr je na zapadni oba-li jezera Tiber- _ ... . ^ . . , 1 Značilna metoda, ki je prišla na pomoč las v Palestini nedavno odkril člo- I nadušnim ter zaustavila najhujše napade. — Pišite danes po prosto poskušnjo. Ce trpito vsled onih strašnih napadov naduhe, ko je mrz'O in vlažno: če se »-am zdi. jih kdaj doživeli. Ne čakajte! Vzemite ga vre'ega za odpravo prehladov in zaščito proti int:uenci, gripi in pljučnici. H. H. VON SCHLICK mož z Bolgarskim Čajem. Zapomnite al, da izdeljujem TJolgarski Ži'liSfni Čaj za nad 25 let ter Ka aane:: milijoii uporabljajo fx n^jiciiijC v slučaju revmatizrna, zaprtja ter želodčnih, jetrnih in lt-dlčnili neredov. Vprašajte svojega lekarnarja za moj pristni Bolgarski Čaj z mojim Imenom na rde-•"•i in rtneni škatlji. l*rlporočajo ga zdravniki In ga prodajajo lekarnarji vsepovsod 75e In $1.23. Opombrf: VcljkV- družine naj. bi Ime'e mojo veliko škatljo za 5 mesecev. PoSljite mi .<1.23 in jaz jo vam bom takoj poslal. Naslovite name: II. H. von Hchllck, President, S24 Locust St.. I'ittsburgii, Ta. l.o<-ust St., Pittsburfjh. Pa. pračlo vek. kateremu tijm pripada tudi ''krajinski človek*', i/. Evrope razširil po velikem delu sveta. Na arheološkem kongresu v j Southampton u je tudi Sir \Vil- j liani Boyd-t pred Abrahamom. Na njej vzbujajo veliko pozornost tri popolnoma za rast le brazgrotine izrezljanih ran. ki dajo slutiti, da ie človek, ko jo se živel s pro-pr< -tirn kirurgriškiin orotljem. moivla.s kameniti.ni. bil na jrlavl oner'rati. Avstralski domačini više še danes take T*rimLtiYne opera- i S ;'r' ff*? ft- Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kako se potuje v stan kraj in nazaj v Ameriko Kdor j« namenjen potovati \ stari ki«j. je potmebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ijagl in drugin stvareh. Fojasrlla, ki vam jih sacscre» dati vsled naSe dolgoletne izkuAnjt Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo tedno le prvovrstne rat-nlke, ki Imajo ki bi ne tudi v riT. raaredo. \ Glasen nti laariiUkc pestnvt ki je stopila v veljavo s 1. jolijeai 1824, Bama ko tudi nedrž87ljax dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj coaadevna dovoljenja Izdaja generalni oaselnlfikl komisar v Wash lngton, D. O. Profinjo sa tako di voljen je se lahko napravi tudi >?ew Torku prt*! od potovanjem, te M pošlje prosilcu » stari kraj «om nanovejie odredbe. KAKO DOBITI SVOJCIS IZ 8TAEEQA KRAJA Kdor Sell dobiti jorodnlka al svojca is starega kraja, naj prej p lie ca pojasnila. Ia Jugoala »Ije bo pripuščenlh v prihodnji* treh letih, od 1. julija 1924 naprr vsako leto po A71 priseljencev. AmerMki državljani pa aamore} dobiti aem Sene ln otroke do 19. 16 ta brea, da bi bili » kvoto I rojene oeebe ae tudi'^e Btejeje kvoto. Starttl ln otroci od 18. «1 21. leta ameriiklb državljanov f Imajo prednost v kvotL Piliti ■ pojasnila. Prodajamo rosne liste m vM tat ge; tudi preko Trata aamoreje J» poslovanj sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., H«w York Brezplačni poskubnji kupon. FROXTlKIt ASTHMA <•<»., Room fK>0-D. Xiasaiii iinu Hudson St«, IiuffaJo. X. Y. Po51JitP pr«»Kto pt«skušnjfi svoje nieto«le Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Streat New York, H. Y. NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE ITALIJANSKA HARMONIKE Ml izdelu jemo in importtra-mo razllfi ne prvo-, vrstne ro (no na prav Ije ne italijanske harmonike najbolJSe oa avetu Deset let garancije. Na/e cene so nižje kot kRtere gakoll izdelovalca. Brezplačen pouk igTa nja kupcem. PiSite po brezptafini cenik RUATTA SERENELLI