Zvesta hči feJkjnšTpove^f poslovenil V. Jarc.) Mnoge krasne prizore otročje ljubezni, tihega zatajevanja samega sebe nam hrani zgodovina v svojih listih. Mislim, da bi ne bilo napačno, ako bi se z neizbrisnimi pismeni v zgodovino zapisalo tudi to, kar vam zdaj povem. S preprostimi besedami, a po resnici vam povein, kar se je zgodilo. Nečem si iskati gizdavih besed, s katerimi se navadno čuteča serca pridobivajo, nego povedati vara hočem povest, kakor se je dogndila, brez vsega vpletanja iu be- — 54 — sednega krasotfla, ter vam pokažem podobo nepremične zvestobe ia prave otročje ljubezni. Ivaa je bil ubog dninar v Jelčnjem. S težkim, trudljivim delora je živil svojo obilo družino; njegova verla žena ga je povsod podpirala. Eed in mir v hiži, zadovoljnost in terdno upanje v Boga jima je sladilo težko zasluženi kosec kruha, dokler jima po dolgej bolezni pridne in delavne žene tudi tega nedostane (primanjka) ter skerb in siromaštvo poterka na njiju vrata. Če tudi si je Ivan krepko prizadeval, da bi več zaslužil; če tudi je svo-jim ustom pritergaval, da bi nasitil lačne otročiče iu ljubej bolnej ženi olajšal bolečine: vendar je vse to malo pripomoglo, izboljaati njegovo uboštvo; dan za dnevom mu ja rastlo siromašt?o v hiži, in on sam je uže stal ves brezupen pred grozovito pogubo. Bilo je 1870. leta. Nenavadno huda zima se je v gorah. pričela. V Iva-novej hiži je bil nedostatek (pomanjkanje) večji in večji. Skerbi so se množile in mučile poštenega očeta, da se jih nij vedel ubraniti. A to, Sesar se je naj-bolj bal, bila je zima, ki je stala baš pred durmi, ter mu je vzela še tisto ma-lo zaslužka, kar ga je imel aunaj pod milim neboin. Ves brezupen je vzdihoval ter mislil o prirokih (pripomočkih.), da bi sebe in svoje ljubljeae otčl hude la-kote, ki jim je pretila. A zaman vse! Kar koli je poskušal, izpodletelo mu je, ter vse njegovo prizadevanje je bilo brez uspeha. Siromaštvo je nap6sled tudi ubozega Ivana potisnilo na posteljo. Kaj zdaj početi ? kam se d4ti ? Pohižje je bilo malo ne uže vse razprodano, da so si ku-pili hrane konči na nekoliko dnij. A zdaj niti uže tega nij bilo. Mej praznimi stenami na siromašnem slamnem ležišči sta vsa osamšla zdihovala uboga roditelja. Da, tudi sam korun, ki je bil namenjeu v seme, ves ujiju up prihodajega leta, bil je použit, in zadnja lesena stfderga izpod strehe je tlela v peči, da bi konči nekoliko ogrela merzlo sobo. Necega dne Ivan, vid&č uboge lačne otroke, začuti se mahoma zopet terd-nega; zdi se mu, da mu je dragi Bog zopet podelil neprecčnjeni dar sladkega zdravja, da bi ohranil sebe in svojo ubogo obitelj (rodovinoj. Marijca, njegova najstarejša hčerka, ljubezniva deklica, imejdč do petnajst let, sramovala se je kruha prositi od tujih ljudij. Azdaj, ko je sila verha dokipe-la, — mati leži bolna v postelji, njene sestrice in bratci prosijo kruha, — zdaj uže nij mogla dalje ugajati svojim plemenitim čutilom; treba je bilo pomoči iskati pri dobrih in usmiljenih ljudeh. A tudi ta podpora nij bila dolga in tudi premajhena, da bi ob njej bila siromašna obitelj preživela čez zimo. Ostal jim je bil samo se eden up. Jt Ivan se je namreč sp<5innel svojih nekedanjih gospodarjev v daljaih rudni-kih, katerim je zvesto ia pošteno služil v mladosti. Od ajih se je nadejal gotove pomoči, ker so bili malo ne vsi imovitf,' in je imU; poznal njih blago serce. ,,Izvestno (gotovo) mi dade toliko^ da si čez zimo ohraBmo življenje ter se otmemo strašne smerti, s katero nam preti huda lakota. Izkiišal bodem — reče — ta-k(5j na ptfmlad neutrudljivo delati, da pošteno vernem vse, kar mi posodijo." Tako je mislil ubogi Ivan ter sklenil zveršiti svojo namero. Povedal je ženi, da misli iti k svojim nekedanjira gospodarjem in znancem, ter je prositi podpore, da prežive zimo. Blaga žena, da-si je vedela, kako jim je potreba tuje po-moči v tolikej stiski in bčdi (revi), vendar nij mogla privoliti, da bi se nie mož — 55 - v prehudej in merzlej zimi spuščal na daljni pot, in to posebno zdaj, ko od zaduje bolezni še ni ves okreval. Bala se je, da bi mož zopet vnovič ne izbo-lel. Oj uboga žena! da bi cma bila njegovo zdravje prav pozaala, za ves svet bi mu ne bila dala iti z dtfmu. Želja, pomagati svojej obitelji v prevelikej stiski, navdušfla ga je, da je ozdravel, a njegovo zdravje se je kazalo samo na videz; tudi pri luči plamen še eukrat zablisae, predao ugasne. I Da se uboga žena konči nekoliko potolaži, dovoli jej Ivan prisiljen, da ga f Marijca na njegovem potu spremi. Ako tudi še mlada, vendar ima deklica toli- i ko kreposti, da bode slabemu očetu na ponioč preko stermega gorovja, da mu f bode na tolažbo in zabavo po težavnem potu, in ako ljubi Bog omečf serca 6nih ! mož, katerih se je namenil potnoči prositi, pomagala inu bode Marijca živež, ali kar si uže dobdde, dointfv uositi. Ivan ustreže volji svoje bolne žene, ako tu- di bi mu ljubše bilo, da bi Marijca doma ostala pri boluej raateri, ki je kar dlje tem bolj slabčla. A niti otroci nijso mirovali, proseč, naj gre Marijca z očetom, da se mu kaj žalega na potu ne bi primerilo. Oj kako žalostno je bilo zdaj vse po hiži! Oče poljubi svojo bolno ženo, jemaje slovo od nje, kakor da bi se jima bilo za vselej razločiti. Marijca tolaži lačue bratce in sestrice, ter jira obeta, da se kinalu zopet verne z očetom iu jim prinese orehov, kruha in suhega ovočja (sadja). Potem stopi še k bolnej materi, ki jokaje obeta, da bode vedno za njiju molila, zatorej naj potujeta srečno. Oče vzame palico v roke, poljubi in prižme lačne otročičke tako tesno k sebi, kakor bi se Tse to godilo zadnjikrat v življenji, ter naglo stopi z Marijco iz hiže. Bi-lo je to 25. dan februvarja meseca 1870. leta. — Čversto in hrabro je korakal Ivaa v začetku po globocem snogu, ki je na debelo pokrival gorske steze. Ali kmahi začuti, da mu pojemlje moč, ter ne mo-re se dalje geniti. Udje obnemorejo, — zadeue ga kaplja in mertev obleži v ¦ snegu. Pol ure od Jelenjega so našli mertvo telo nesrečnega očeta, ki je ostavil bolno ženo z malimi otročiči. Ljuba in zvesta tčerka Mavijca se je žertvovala ljubezni k predrazerau očetu, in tudi njo so našli zmerzlo poleg očeta. Mogla bi se bila Marijca §e oteti, da je očeta ostavila ter hitro dalje hi-tela. A mislila je, da ljubega očeta še oživi, in ta misel jej je bila dražja in svetejša nego li svoje si življenje, katero je hudi in neusmiljeni mraz tako ua-glo ugasil. Dva dni pozneje so našli oba okerčala od mraza. Marijčino telo je bilo živa priča notraajega bojevanja in njene prevelike Ijubezni k očetu. Slonela je malo ne na pol slečena preko persij mertvega*očete,' kakor bi ga hotela s svojo gorkoto prebuditi. Roki sta bili terdo okMrieni njegovega vratii in veter se je igral z njenimi dolgimi razpletenimi lasmi; vzela je bila namieč robec raz gla- vo, da bi ž njim obnemoglega očeta gorko ovila; svojo jopo mu.je bila položila pod glavo, s svojo zavratno nito mu obvila nogi, telo mu ogemila s svojiin kri- lom. V njenib. pol odpertih očeh se je lesketala zraei^zla solza, s katero je mo- rebiti — a zaman! klicala ljudf na pomoč. Mraz njenega cvetočega obrazka [ nij bil nič izprenienil; kakoršen je bil v življenji v milej bolečini, ki se je či- f tala na njenem obličji, baš vse to se je videlo na njej tndi zdaj po smerti. r Gosta trava krije vkupuo gomilo obeh: nesrečuega očefca in blage zveste hčerke na pokopališči v Jelenjem, Ko so niiju telesi izročili materi zemlji, tev — 56 — so ljudje iz obližja slutili, kaj bi bilo krivo žalostne smerti, nemudoma so hiteli siromašnej vdovi na pomoč. Podpora je res tudi prišla, a nihče nij mogel nado-mestiti sirotam umeršega očeta in serčno ljubljene Marijce, ki bi bila utegnila ie dolgo dolgo živeti. —