IZ NAŠIH KOMFN S KONFERENCE SMARSKIH KOMUNISTOV, KI JE BILA V ROGAŠKI SLATINI Povečali proizvodnjo- zmanjšali siroške Četrtina šmarskih komunistov na konferenci v Rogaški Slatini Kot gostje so prisostvovali Jakob len, Tine Zupančič, člana CK ZKS, Vinka Simonič in F^anc Lubej ter zastopniki občinskih komi- tejev ZK iz Pregrade, Klanjca in Slov. Konjic. Pred dvema letoma, iko so se pr- ^ič zbrali komunisti združenih ob- soteljskih občin, iso še vsi prisostvo- vali občinski konferenci; .zdet] pa se je šmarska organizacija ZKS že -ta- ko okrepila, da je prisostvoval sa- ma vsak četrti. Prej je b:'lo v občini 15 osnovnih organizacij, zda'j jih je 32 in število članov se je povzpelo za 67,5 odstotkov. Po'eg količinske :.krepi'tve se je tudi delo komunistov temeljilo kakovostno spremenilo. Se- kretar občiinskega komiteja ZKS .-Andrej Marine je v izčrpnem refe- ratu nakazal vrsto večkrat zelo te- žavnih problemov, ki so jih šmarski komunisti morali reševati, posebej pa je še jasno nakazal naloge, ki ča- kajo organizacijo pri uveljavljanju in utrjevanju novega gospodarskega sistema. Pri tem naj sodelujejo vsi delovni ljudje; nanje je potrebno prenesti zavest socialistianega člo- veka, da bodo dejansko doumeli de- mokratičnost in pri tem globoko ob- čutili lastno .odgovornost. Pot, ki vo- di k temu, pa je edino v prepričeva- nju, v prizadevnosti in požrtvoval- nosti komunistov, ki naj delujejo povsod kot vzpodbudniki. Posebej je omenil pobudo v stek- larni »Boris Kidrič«: v Rogaški Sla- tini, kjer ustanavljajo večerno po- litično šolo, da bi omogočili delav- cem uspešno uveljavljanje v organih družbenega samoupravljanja, jih te- meljito seznanili z novimi gospo- darskimi predpisi in tako šinili druž- beno politično razgledanost celot- nega kolektiva. Osnovne organiza- cije ZKS na Smarskem' so ponekod še premalo samostojne pri svojem delu, kar se opaža posebno po va- seh. V večji meri bi morale samo- iniciativno reševati svojstvena vpra- šanja, ki se v posameznih ikrajih po- javljajo. Tudi glede pontione vzgoje članov se pojavljajo ponekod šibko- sti, ker nekatere osnovne organiza- cije nimajo lastnega kadra, ki bi ustrezno vodil študij. Mestinjski or- ganizaciji so celotni študijski pro- gram izvajali predavatelji od dru- god. Politična šola, ki je delovala v Rogaški Slatini in Kozjem, je imela namen, da bi slušatelja usposobila za vodenje študija po posameznih organizacijah. Od dela, prizadevnosti in požrtvo- valnosti vsakega posameznika je od- visen dohodek podjetja, je poudar- jal tovariš Marine, od tega pa je odvisen ituii zaslužek. Z novimi go- spodarskimi predpisi so ustvarjeni Iz Konjic Gasiici iz konjiške občine na- meravaj.0 leitos priirediitii v Draži vasi prd Slov. Konjicah velilkio sre- čanje gasdjlcev. Ob tej priložnostti bodo na gasilskem diomiu v tem kraju odlkrili sipominsiko ipJožčo Ivanu Levartu, prvemu sekretar- ju Osivdbodliilne fronte za Ikra j Draža vas, katerega so okupatorji ustreliHi nelkaij mesecev pred os- voboditvijo. Prvi seikretar krajev- nega odibora OF v Draži vasi — Ivan Levart — je bil namreč tudi med ustanovitelji gasilslkega dmi- štva v tem kraju. vzpodbudni pogoji za večji doho- dek. Šibkosti se pojavljajo v nekate- rih manjših podjetjih in obrtnih de- lavnicah, kjer poleg objektivnih močno vplivajo še subjektivni čini- telji; toda posamezne negativne po- jave je povsod potrebno pravočasne obravnavati, jih kritično proučiti in pokazati pravilno pot. V kmetijstvu je prvi,cilj: povečati proizvodnjo in okrepiti sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in osta- limi proizvajalci. Tu čaka komuniste še posebno široko področje dela. Z 'judmi se je potrebno dostVpogovar- jati. Prve uspehe pri širjenju socia- lističnega kmetijskega sektorja sme vsekakor dosegli. Kmetijsko proiz- vodnjo je potrebno povečati, a ob- enem zniževati proizvodne stroške V tem smo si vsi edini: kmetijske zadruge in kmetje. Vlaga komuni- stov pri uveljavljanju širokega me- hanizma družbenega upravljanja je vedno bolj pomembna, posebno še v času, ko prevzemajo komune širše pristojnosti. Potrebno je mnogo več zavestnega in požrtvovalnega dela vseh delovnih ljudi in prav komuni- sti se morajo pri reševanju proble- mov znajti in biti za vzgled dru- gim. To pa terja od vseh vedno več poglabljanja v d''užbeno življenje od vsakega člana ZK pa jasno pre- pričanje in razumevanje razvojnega procesa. V popoldanskih urah, ko se jc zvrstila že vrsta razpravljavcev, je delovni predsednik Lojze Libnik za- ključil konferenco. Izvolili so 29- članski občinski komite in 5-člansko Sekretar inž. Marine revizijsko komisijo. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen ing. Andrej Marine, za org. Sekretarja Slavko Zupane, v ožji petčlanski sekreta- riat pa še Joško Lojen, Franc Zu- pane in Lojze Libnik. R. L Letos gradbena dela počasi napredujejo v 'lanskem letu smo na področju kortjiške občine upravičeno trdili, da je bila gradbena dejavnost tako ši- roka kot menda pred tem še nikoli poprej. V Konjicah je .gradbeno pod- jetje »IiNGRAD« iz Celja gradilo dva nova objekta za tovarno usnja KONUS, isto podjetje je delalo tu- di na nekaterih gradnjah v Zrečah da tu ne omenimo še celo vrsto manjših del. Toda letos kaže, da bo -obseg gradbenih del mnogo manjši Medtem, ko je bilo lani predvide- no, da bo nov stanovanjski blok z 323 stanovanji v Slov. Kortjicah le- tos že vseljiv, pa sedaj vse kaže, da se to ne'bo uresničilo. Velika zgrad- ba zahteva precej denarja, tega pa je začasno zmanjkalo in tako so se- veda morala biti vsa dela ustavlje- na. Stavba je sedaj pod streho, po- trebna pa so še instalacijska in osta- la dela, kar pa bo razumljivo za ta- ko velik objekt stalo še več milijo- nov. Edina večja gradnja oziroma pravzaprav dovršitev je v zaključ- nih delih stanovanjskega bloka to- varne usnja »KONUS«, kjer bo 16 zaposlenih dobilo nova in primerna stanovanja. Na njihova sedanja bo- do vselili druge prosilce in bodo ta- ko nekaj prdblemov zqpet rešili. V Zrečah, kjer so lansko leto do- gradili zdravstveni dom ter pričeli z gradnjo nove šole in gasilskega doma dela počasi napredujejo. Obe stavbi sta sicer že pod streho, toda svojemu namenu še ne bosta preda- ni v teku letošnjega leta. Tudi v Lo- čah sicer še delajo na novi zgradbi zdravstvenega doma, vendar izgledi za prihodnje mesece niso najboljši in bodo verjetno morali prej konča- ti kot bo nastqpila izima. Na novo so letos pričeli.le z grad- benimi deli v Vitanju, kjer občina gradi četvorček, v katerem bodo do- bili stanovanja prosvetni in zdrav- stveni delavci. Ta je za ta kraj več kot potreben, saj v sedanjih pogo- jih ni mogoče v ta kraj dobiti stro- kovnjaka, ker je pač prvo vpraša- nje: »stanovanje«. Teh pa doseda; v Vitanju ni bilo na razpolago, saj se vsa 'leta po vojni ni gradilo ni- česar razen nekaj zasebnih hiš. Vse to so seveda le manjše /grad- nje. Mimo teh podjetje »KOSTROJ« preureja nekdanje skladišče v sta- novanja za samce, toda večjih gra- denj v tem letu vsaj ni pričakovati. Mainjiša dela so v načrtu še pri ure- ditvi kopalnega bazena, kar bo sta- lo nekaj milijonov dinarjev, medtem . ko gredo dela pri rekonstrukciji vo- dovoda že proti koncu. Prejšnja leta so veliko gradili tu- di zasebni graditelji, zlasti stano- vanjske hiše. Samo v lanskem letu so jih postavili 16, letos pa vsaj za sedaj kaže, da jih bo manj. Precej pa je pni stanovanjski izgradnji od- visno od tega, če bo oibčina dobila zaprošeno posojilo od republiškega stanovanjskega sklada. Isto velja tu- di za posojila, ki jih bodo podjetja potrebovala za svojo rekonstrukcijo, ki bodo gradbeno dejavnost gotovo povečala. L. V. V Zagorju TV klub V Zagorju so lani na občnem zibo- lu krajevnega odbora Socialistične zveze sklenili, da bodo v enem letu zbrali sredstva za televizijski spre- jemnik. Za zamisel so se ogreli vsi prebivalci, ki so z denarnimi ali dru- gimi prispevki pomagali zbrati po- treben denar. Hkrati so si uredili tudi klubski prostor in v njem mon- tirali svoj novi televizijski sprejem- nik. Ta oblika družabnega življenja se je že v .prvih dneh pokazala za zelo dobro. Saj ljudje .zelo radi ob- iskujejo TV klub, največ zanimanja pa je seveda med mladino. Klubska soba še posebno zaživi ob nedeljah, ko so na sporedu kme- tijske oddaje. Eni prihajajo drugi odhajajo. Tako je ves dan. Krajevna organizacija pa že se- daj pripravlja program izobraževal- nega dela, ki ga bodo vodili pro- svetni delavci. In sicer kljub temu da prihaja poletje — na zimo bo v klubu seveda še živahneje. Kakor- koli, primer iz Zagorja na Kozjan- skem je primer, ki ga je vredno po- hvaliti. J. L NOV DIMNIK Gradbeno podjetje »Ingrad« je ob koncu lanskega leta v Slov. Konjicah dogridilo nov glavni dimnik za tovarno usnja »Konus«. Ta nov dimnik je visok preko 60 metrov, torej kar za 15 metrov višji od starega. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA MOZIRJE Več sredstev za stanovanja, a tudi večja odgovornost Pred dnevi je bila v Mozirju seja občinskega ljudskega odbora. Na skupni seji obeh zborov so bili osrednji točki dnevnega reda raz- prava in sprejetje okvirnega pro- grama dela občinskega ljudskega odbora za leto 1961 in poročilo o poslovanju sklada za stanovanj- sko izgradnjo občine Mozirje za leto 1960. Okvirni program dela ljudske- ga odbora zajema najvažnejše naloge, ki jih bo obravnaval ljudski odbor na skupnih ali lo- čenih sejah obeh zborov. Program obsega poročila vseh 12 svetov ljudskega odbora, ki se bodo zvr- stila do konca tega leta. Posebno skrb posvečajo tudi realizaciji proračuna in družbenega plana za letošnje leto. O realizaciji pro- računa in družbenega tplana bo ljudski odbor razpravljal ob kon- cu vsake polovice leta. Po pro- gramu dela bo imel občinski ljud- ski odbor v letošnjem letu 10 skupnih in prav toliko ločenih sej. Sprejeti program dela zago- tavlja bolj sistematično delo ljud- skega odbora kot predstavniškega organa, kot doslej, na drugi stra- ni pa nalaga tudi večjo odgovor- nost stalnim organom družbene- ga upravljanja — svetom ljud- skega odbora, ki bodo morali po- ročati ljudskemu odboru o svo- jem delu. Odborniki obeh zborov so z za- nimanjem poslušali poročilo o delu Sklada za stanovanjsko iz- gradnjo občine Mozirje za leto 1960. Sklad je imel okoli 40 mi- lijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Odborniki so na podlagi poročila kritizirali delo Stanovanjske zadruge Mo- zirje. Le-ta doslej ni pokazala ti- stega uspeha, za kar je bila usta- novljena. Sredstva, ki jih je do- bila stanorvanjska zadruga iz sklada, so bila dostopna le neka- terim članom zadruge, drugi pa so zaman prosili zanje. Občinski ljudski odbor je naročil uprav- nemu odboru sklada za stanov, izgradnjo, da po posebni komi- siji pregleda poslovanje stano- vanjske zadruge. Zaradi tega, ker stanovanjska zadruga ne daje ga- rancije za dobro poslovanje, je občinski ljudski odbor preklical garancijo za najeta posojila, ki jo je dal lani. Občiriski ljudski od- bor je po daljši in zelo živahni razpravi poirdil poročilo sklada za lansko leto in zaključni račun za leto 1960. Ljudski odbor je na- dalje potrdil predlog razdelitve sredstev sklada za leto 1961. Ta bodo znašala 68 milijonov dinar- jev. Največ sredstev sklada je na- menjeno za potrebe občinskega ljudskega odbora. Za individual- ne gradnje je namenjenih nekaj nad 10 milijonov dinarjev. Za ta sredstva je upravni odbor sklada razpisal javni natečaj. Občinski ljudski odbor je sprejel tudi ne- kaj pomembnih odlokov. Eden od teh je odlok o občinski dokladi za leto 1961. Stopnja občinske do- klade je napram letu 1960 višja za 2 odstotka. Občinski ljudski odbor je spre- jel še nekatere sklepe s področja gospodarstva, izdal pa je tudi vel poroštvenih izjav za najetje po- sojil. -er Iz Marija Gradca Ni naključje, da se volivci čedalje bolj zanimajo za delo upravnih or- ganov in krajevnega odbora, zato je tudi razprava na zboru volivcev v Marija gradcu pri Laskom bila zelo plodna. Poročilo o delu ljudskega odbora je podal odbornik dr. Zdenko Mrmolja, v katerem je prikazal osnovno problematiko občinskega ljudskega odbora Laško. Nato se je razvila zelo živahna razprava, ki je zajela vrsto vprašanj in problemov. Govorili so o dograditvi vodovoda v Marija gradcu, popravilu cest, vzdrževanju čistoče, popravilu mo- stu v Lahomnem in o drugih komu- nalnih problemih. Da bodo sklepe v bodoče laže rea- lizirali, so bili volivci mnenja, da je treba za to delo imeti dober in delaven krajevni odbor. .Zato so na omenjenem zboru volivcev izvoliiU nov .kra"evni odbor. KRITIKE, MNENJA Novo Velenje in knjižnica Prazne police posebno bodejo v oči razne domače in tuje goste, ki radovedno sprašujejo, kako je mo- goče, da tako moderno mesto s tako kulturnim izgledom nima več smisla za javno knijžnico. Leto dni in še več smo se izgovarjali, da pač ne gre tako »gladko« in da pričakujemo sredstva, ki jih pač ni mogče zbrati tako hitro. Toda čas hiti. Prav zaradi tega se je odločila Socialistična zveza delov- nega ljudstva občine, da bo začela s široko akcijo za zbiranje sred- stev za javno kiyižnico pri vseh podjetjih in drugih organizacijah. Ta akcija bo po mnenju političnih in kulturnih delavcev brez dvo- ma naletela na razumevanje in dobro voljo. Nekaj milijonov di- narjev bi definitivno rešili prob- lem knjižnice, ki ga danes neka- teri imenujejo tudi že »kulturno sramoto« novega, modernega Ve- lenja. V času splošne akcije za izobra- ževanje naših delovnih kolektivvo imajo knjižnice velik pomen. Prav zaradi tega bo treba z obljubljeno akcijo pohiteti! V. V. Čuden nastop Pripetilo se je okrog 18. ure. Vnukinja Tanja Voh se je vra- čala iz Celja domov na Teharje. Sla je skupaj s sosedi. Ko je pre- koračila železniški na^ip na Te- harjih, je stopila iz čuvajnice uslužbenka železnice Marija Orač in ustavila dekle. Prijela jto je za rame in ji skušala ujeti ušesa. K sreči se je dekle pravočasno umaknilo. Ker jo je hotela še pre- tepsti, sta posredovcdi dve starej- ši ženski (Marija Zele in Anto- nija Prislan), ki sta uslužbenko opozorili, da nima pravice prete- pati otroka na cesti, zlasti ne tu- jega in še posebej ne, ko je v službi. Ob tem dogodku me zanima, ali imajo res železniški uslužben- ci pravico ustavljati otroke in jim groziti s pretepanjem. Drugič bo dekle šlo tod mimo samo ... Ka- ko bo tedaj? Zlasti še, če je vsa krivda deklice ta, da se je samo nasmejala. Ljudje, ki so ta čas hodili mi- mo, so se zgražali. Hkrati pa so menili, da bi predpostavljeni mo- rali uslužbenko poučiti. Razen tega pa je vzgoja otrok zadeva staršev in poklicnih vzgo- jiteljev, ki bolje poznajo otroka. Vsak pa si te pravice vsekakor ne more lastiti, posebno ne, če je pozabil, da je telesna kazen dokaj preživel vzgojni ukrep. Franc Mlakar, Teharje 55 0 — 0 Tovariš Mlakar ima prav, vzgo- ja otrok ni zadeva uslužbencev železniškega podjetja. Vendar so- dimo, da je nek povod, ki ga je dekle zakrivilo, pripravil usluž- benko, da se je hotela maščevati. Vendar, če gre za osebne spore med starejšimi, ne kaže v nje za- pletati še otrok. V takem prime- ru je uslužbenka ravnala še bolj nepravilno. Saj je končno spore možno ustrezno tudi poravnati, če ne gre drugače, tudi s posre- dovanjem sodišča. Vendar moramo ob takih pri- ložnostih imeti vselej pred očmi, da otrok jedra spora ne pozna in da otroku s tem, da ga v spor pritegnemo, zelo škodujemo. To velja enako za ene in druge. NOVO VODSTVO Pred kratkim je nov zadružni svet enotne kmetijske zadruge, ki zajema vso območje konjiške ob- čine, izvolil za predsednika zadru- ge kmetijskega tehnika JAKA ZI- DANŠKA. Istočasno so izvolili tudi nov upravni odbor zadruge, hkrati pa so razpravljali o neka- terih najpomembnejših nalogah nove zadruge v tem letu. Sedanji zadružni svet kmetijske zadruge v Slov. Konjicah šteje 60 članov. Zakaj V zakajene sobe? Pred kratkim smo z znanci na- pravili krajši izlet v Savinjsko dolino. Sklenili smo, da se bomo ustavili le-tam, kjer bodo pred gostiščem imeli, kot imamo pač turisti radi, urejen vrtiček, da ne bi bilo treba lepega sončnega dne prebiti v zakajenih gostilniških sobah. Prepotovali smo Tabor, Prebold, več bližnjih krajev in vasic, ven- dar zaželenega cilja nismo dosegli. Mislim, da se nismo zmotili, ko smo bili mnenja, da v tej lepi do- lini nimajo dokaj srnisla za ure- ditev takšnih postojank. Potrebno je le malo volje — pod drevje pred gostišče nekaj miz in stolov — in bo brez velikih stroškov to vprašanje rešeno! Kdo bo tO uredil? Večkrat na dan me vodi pot mimo hotela »Evropa«. Vseleij, ko pridem do vogala sta\ibe, za.zrem pred se- iboj stegnjeno roko stare ženice, ki z nemim nasmeškom zre v mimoidoče; in teh tod ni malo. Na dlani ji leži en dinar, dva, včasih tudi več. Prav gotovo je, da čutimo do starke usmiljenje, vendar se oib tem prime- ;u, ki nam ne dela .nobene časti, lahko vprašamo, od kod je pravza- prav ta ženica, da so jo spregledali. Naša oblast je starim, dela nezmož- nim ljudem uredila domove, v kate- rih so preskrbljeni in jim ni treba prosjačiti na ulicah. Čudimo se, da se lahko celo v središču mesta poja- vi tak primer, ki nas spominja na predvojni čas. D. F. Prebold in turizem Prebold je znan turističen kraj ob vznožju lepe turistične točke — Mrzlice. Razumljivo je, da ima zato zelo lepe pogoje za razvoj turizma Uredili so si že lepo odprto kopali- šče, dkoli pa so male prikupne leto- viščarske hišice, ki oživljajo okolico in nudijo obiskovalcem in ljubite- ljem prirode poseben užitek. Vendar je v kraju akutno pomanj- kanje tujskih sob. Hkrati pa v sre- dišču Prebolda sameva velika stav- ba, v kateri je bila pred časom go- stilna, ki je imela tudi tujske sobe. Sedaj je zaprta in ne more turistom ali letoviščarjem nuditi ne stanova- nja ne hrane. Tako se popotniku, ki bi ostal v Preboldu še kak dan zgo- di, da ,ne dobi ne prenočišča ne hra- ne v vsem kraju. Nehote se vpra- šujejo: Ali ni škoda, da je tukaj tako ma- lo razumevanja za napredek turiz- ma in za potrebe našega človeka? Ada Kupec. Celje Na Golteh je lepo Pridružujemo se misli našega naročnika — vojaka v Kumano- vem, kc nam v svojem sestavku opisuje nedeljski izlet šmihelske mladine, ki jo vidimo na sliki. Posnetek mu je drag spomin, saj ob pogledu nanj mu misli v hipu prelete daljavo, ki ga loči od na- ših lepih planin. v prostorih Delavske univerze že leto dni gostuje tudi javna knjižnica, ki se je preselila v zato opremljene prostore. Oprema je lepa in lahko sprejme na svoje po- lice čez 30.000 knjig. Vsa knjižnica sicer ni zidana in opremljena za sodobni način poslovanja knjižnic s samopostrežbo, vendar zadostuje za potrebe Velenja. Mnogo teži problem od opreme je malo šte- vilo knjig s katerimi razpolaga. Število izposojevalcev se nenehno veča. Tako je bilo leta 1959 samo 1926 izposojevalcev, a lani jih je bilo že čez 4600, letos pa se bo šte- vilo gotovo dvignilo nad 6000. Pravtako se veča število izposo- jenih knjig od 3460 v 1959 letu na 9680 v lanskem letu. Iz teh številk vidimo, da zani- manje za knjižnico ira^e Mjub temu, da imajo zelo malo izbiro knjig, kajti teh ni več od 4000 v knjižnicL Najmanj je mladinske literature, čeprav , je 50 odstotkov izposojevalcev mladine. Rudarjev je 30 odstotkov, gospodinj 15 od- stotkov in samo 5 odstotkov usluž- bencev. Vsak mladinec naj bi s tako ljubeznijo in ponosom spoznaval svojo, z naravnimi lepotami bo- gato obdarovano domovino in na- mesto, da se mnogi od njih pri- družujejo družbi v zakajenih go- stilniških sobah, naj gredo raje v naravo, ki nudi toliko lepega, zdravju koristnega razvedrila.