IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Leto dni je že za nami, odkar je delovna organizacija Slovenijalss — trgovina organizirana v 16 tozdov in delovno skupnosl skupnih siužb. Zaostrene tržne razmere doma in v svetu niso bi-stveno vplivale na uspešnost po-siovanja, so pa zahtevale dodatne napore in angažiranja vseh delav-cev. Z dobro osnovo in z vse-stranskimi prizadevanju bodo U-polnili vse naloge v tem srednje-ročnem obdobju. V tujini imajo dobro organizirano zunanjetrgo-vinsko mrežo, ki je sestavljena iz 10 predstavništev, 6 lastnih in tri mešana podjetja. Prodajna mreža v Jugoslaviji pa obsega 63 pro-dajnih mest-trgovin. V delovni orgamzaciji je zaposlenih 2.500 delavcev, od tega 59 v podjetjih in predstavništvih v hijini.
Inex Adria aviopromet je že pred leti naročila tri letala tipa DC-9 super 80. Tovarna z do-bavo letal precej kasni. Prvo le-talo ki ima v trupu prostora za 165 potnikov — za 40 potnikov več, kot jih sprejmejo letala DC-9 tip 30, kakršne ima sedaj v svoji floti Inex Adria — bo prišlo v Ljubljano 26. maja, drugo 27. ju-lija, tretje pa bo proizvajalec McDonnell Douglas izročil ljub-ljanskemu prevozniku v drugj po-lovici avgusta, vendar ga bo Inex Adria zaradi pomanjkanja deviz za uvoz uvozila šele v naslednjem letu. Do takrat bo imela letalo v najemu neka ameriška letalska družba. Tri letala stanejo skupaj z nadomestnitni deli in motorji 22 milijonov dolarjev, to je okrog 700 milijonov din. Deset Adrii-nih letal DC-9 bo letos v zraku 23 tisoč ur, in v tem času bodo pre-peljala 1,23 milijona potnikov. 42,4% vseh stroškov pri Inexu
predstavlja gorivo in prav zato so se odločili za nakup treh DC-9 super 80, ki vsak prepelje 40 pot-nikov več kot navadni DC-9 ob enaki porabi goriva, kar pomeni pri novem letalu 15 % manjšo po-rabo goriva na potniški sedež. "Največ poletov načrtuje letos Inex Adria med ZRN in našo obalo. Skoraj vse sedeže imajo že prodane, saj 90 % vseh zahodno-nemških turistov, ki prihajajo po-čitnikovat k nam z letali, pripe-Ije v Jugoslavijo Inex Adna.
Iskra sc je že leta 1975 lotfla tehnoioško najsodobnejšega in hkrati najtežavnejšega načrta lastne proizvodnje mikroelek-tronskih komponenl ali natanč-nqe integralnih vezij. S tem se je pričel razvojni proces, ki bo v pri-hodnje podlaga vsemu tehnič-nemu in gospodarskemu na-predku pri nas. V prvi stopnji ra-zvoja jc Iskra zgradila v Stegnah moderno tovarno, kjer so že osvojili sistem načrtovanja inte-gralnih vezij, montažo v kera-mična ohišja in prei/kušnja že iz-gotovljenih mikrovezij. Drnga stopnja, ki poteka sedaj, je tehno-loško še bolj zapletena, finančno mnogo zahtevnejša ter povezana s šievSnimi težavami in ovirami. Američani so odobrili izvoz opreme že v začetku 1.1979, tudi SISEOT je izdal soglasje za uvoz do konca istega leta, toda invcsti-cijski kredit je bil zaradi restrikcij odobren šete poldrugo leto potem, ko je Iskra vložila zahte-vek. Zaradi vseh teh zapietov gradnja sedaj teče po novem ča-sovnem načrtu in bo končana do konca letošnjega leta. Zagon teh-nologije druge slopnje pa se bo zavtekel v leto 1982.
C. P.