SKUPIVODSLCCATSKOCLASILOOBdlVBKFtdKO krško EDVARD KARDELJ -REVOLUCIONAR, MISLEC IN DRŽAVNIK blestečega uma, neizčrpne ustvarjalne moči, prežet z izrednim humanizmom in poštenjem, je bil več kot 40 let najbližji in najdosle-dnejši sodelavec, soborec in osebni prijatelj tovariša Tita. V Kardeljevi ustvarjalnosti in v njegovi bogati dediščini najdemo predvsem borca za človekovo neokrnjeno svobodo in ustvarjalca družbe, ki ji je največ do človekove sreče. Delovni ljudje in občani Krškega se mu bodo ob letošnjem prazniku republike skromno oddolžili: Objekt, namenjen razvoju delavske kulture, bodo z velikim ponosom poimenovali DELAVSKI DOM "EDVARDA KARDELJA". Svečani dogodek bosta pospremila ODKRITJE KARDELJEVEGA DOPRSNEGA KIPA in od 28. XI. do 6. XII. trajajoča obsežna RAZSTAVA o življenju in delu tega velikana naše revolucije, organizirana za celotno posavsko regijo. Izšla bo tudi posebna tiskana številka "Našega glasa", v celoti posvečena tem pomembnim dogodkom. V PETEK, 21. NOVEMBRA 1980: SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV^O KRŠKO POROČAMO 0 54. SEJI IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO 8-13 OBISKALI SMO CENTER ZA URJENJE ENOT TRR T TfiRT A T. nt? m»c**nnp m NAŠ GLAS 11 INDOK CENTER KRŠKO, 7. IN 8. XI.: S R E Č A N J E ,OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DELU' Bilo je to že 5- srečanje novinarjev, urednikov in organizatorjev obveščanja v slovenskem združenem delu, ki ga je organiziral republiški svet zveze sindikatov. Po tem, da je bilo udeležencev precej več kot na lanskem 2. srečanju,, lahko ugotavljamo, da je število glasil v združenem delu j ©dftlej znova naraslo. f Poglavitni namen srečanja je bil spregovoriti o nalogah, ki jih bo treba izpeljati, da bi bilo tovrstno obveščanje poslej vsebinsko bolje zastavljeno in delavcu dalo tak informacijski sistem, v katerem bi bil tudi sam ustvarjalen. To lahko nedvomno zagotovi podružbljanje informiranja v združenem delu, s čimer bomo tudi v teh glasilih uveljavili pluralizem samoupravnih interesov. "Informativna sredstva v delovnih organizacijah ne smejo bi-..; t ti zgolj orodje politike delovne organizacije, saj bi bila na ta način postavljena na stranski tir; služijo naj predli '.'.;! '-vsem utrjevanju delavčevega ustavnega položaja in se mora-";!/' ¦-.-''0° zatorej zoperstaviti vsem nasprotnim težnjam..." je po-2 V \[\'". udaril v svojem prispevku v plenarnem delu prvega dne sreči ¦**'' /čan j a predsednik CK ZKS France Popit. f ¦/,:_« .-.. "V-liv'•¦"¦ Glasila ne smejo biti zgolj informatorji, marveč tudi mobi-r ";_" JLizatorji delavcev pri zagotavljanju uveljavitve njihovih ;>v interesov tako znotraj kolektiva kot v širši družbeni skup-l >:-*'->;;-nosti. To je France Popit povezal z obravnavo najpomembnej- c ;c ^ih sedanjih nalog, katerih uresničevanje naj prispeva k ^f\ stabilizaciji. V naših skupnih naporih zanjo se delavci do-'¦¦.¦¦¦č'-<&ro zavedajo svojih bremen, upravičeno pa zahtevajo, da s & - '';$Hl.tako, kot odgovornost za stabilizacijo, enakomerno po- 1 :"'¦-,", .razdelimo na ramena vseh. . ''*'•• ¦:'.:¦ .",.<¦ ¦¦•';: '¦ 2 Drugi dan srečanja sta udeležencem govorila še Bogdan Osolnik o \ aktualnih dogajanjih v svetu ter predsednik RS ZSS Vinko Hafner o i aktualnih nalogah v sindikatu. i ;'•"¦..- '" \ ¦ 'dneva je bila v krškem Delavskem domu na ogled razstava z \3s lovom TISK V ZDRUŽENEM DELU. I >¦'-.'-¦''*?'ij Sklede, srečanja bodo zaradi bogate razprave in predlogov ter pri-L pomb^/v posameznih komisijah še dopolnili. Domenili so se tudi, i da bo 4. srečanje organiziral aktiv informatorjev v združenem de-s lu kraško-obalnega področja. i i:deleženci tokratnega srečanja so se za organizacijo in gostolju-I bje zahvalili-medobčinskemu svetu ZSS za Posavje in krškemu OS ZSS ifr, šL posebej njunima predsednikoma Marjanu Marklu in Dragu c Šterbanu. L '<•• Ž. Š. NAS GLAS II INDOK CENTER SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV V PETEK. 21. NOVEMBRA 1960 OB 8. URI BO v sejni dvorani A SO Krško 0 29. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO KRŠKO, v sejni dvorani B SO Krško # 29. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO KRŠKO, v sejni dvorani C SO Krško 0 28. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SO KRŠKO. Predvideni dnevni red: 1. določitev dnevnega reda seje, 2. odobritev zapisnika prejšnje seje, 3. osnutek družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - - 1985 z globalno oceno izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 - - 1980 in osnovnimi problemi na prehodu v leto 1981, 4. osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981, 5. poročilo o delu skupščine občine Krško v obdobju maj 1979 - maj 1980, 6. osnutek zakona o energetskem gospodarstvu, 7. predlog sklepa o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti (samo ZZD), 8. predlog sklepa o razdelitvi sredstev proračuna krajevnim skupnostim za delovanje de* legatskega sistema (samo ZKS), 9. volitve in imenovanja: a) razrešitev predsednika sodišča združenega dela v Brežicah, b) izvolitev predsednika sodišča združenega dela v Brežicah, c) imenovanje zunanjega člana v delavski svet Zdravstvenega doma Krško, d) imenovanje predsednika komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, e) določitev delegatov za 44. in 45. sejo zbora občin skupščine SR Slovenije, ki bosta 24. in 25. novembra 1980 10. predlogi in vprašanja delegacij Naknadna razširitev dnevnega reda: imenovanje občinske popisne komisije za izvedbo popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SRS v letu 1981. NAŠ GLAS 11 4 INDOK CENTER Pogled nazaj in smernice Predsedstvo skupščine občine Krško je za novembrsko sejo skupščinskih zborov pripravilo POROČILO 0 DELU SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO V OBDOBJU MAJ 1979 - MAJ 1980. To poročilo je bilo izdelano v nekoliko skrajšanem obsegu, ker je bila za letošnjo skupščino skupnosti slovenskih občin izdelana obsežna ocena stanja in delovanja skupščinskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov v občini Krško, ki je bila objavljena v 8. številki revije OBČAN - to pa prejemajo vse temeljne delegacije. Poročilu so dodane SMERNICE IN NALOGE^ iz katerih povzemamo: 1. Na podlagi tega poročila morajo vsi prizadeti dejavniki kritično oceniti stanje v lastni sredini ter sprejeti in dosledno izvajati ustrezne u-krepe ter vse potrebne politične, organizacijske in druge aktivnosti za odpravljanje slabosti in za učinkovitejše delovanje skupščinskega delegatskega sistema. V zvezi s tem družbenopolitični zbor še posebej poudarja politično odgovornost vseh vodilnih in vodstvenih kadrov v združenem delu ter v osnovnih oziroma krajevnih družbenopolitičnih organizacijah in krajevnih skupnostih za aktivno delovanje temeljnih delegacij. 2. Občinska vodstva DPO bodo aktivneje razvijala vse oblike in metode dela kot konference delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, obenem pa bodo vzpodbujala in usmerjala aktivnost svojih osnovnih oziroma krajevnih organizacij. 3. Zbori občinske skupščine ponovno postavljajo odločno zahte- vo, da je treba v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih in interesnih skupnostih zagotoviti osno vne pogoje za delo temeljnih delegacij ter njihovo povezovanje s samoupravnimi in poslovodnimi organi, strokovnimi službami in celotno delegatsko bazo. Organi in službe občinske skupščine morajo zlasti ob pomembnejših zadevah nuditi delegacijam potrebno pomoč. Prav tako naj se v bodoče redno sklicujejo sestanki s tajniki samoupravnih organov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. 4. Čimprej je treba reorganizirati in kadrovsko izpopolniti delovna telesa občinske skupščine ter zagotoviti njihovo aktivno, racionalno in sistematično delo. Čimprej je treba omogočiti, da bodo stališča družbenopolitičnega zbora in delovnih teles posredovana delegacijam skupno s sejnim gradivom ali najkasneje 7 dni pred sejo zborov. Večjo skrb je treba posvetiti kvaliteti sejnega gradiva in še v tem letu doseči, da bodo iz- NAŠ GLAS 11____________________5__________________INDOK CENTER vlečki sejnega gradiva posredovani vsem delegatom. V skladu s tem je treba takoj izvesti vse potrebne samoupravne, organizacijske, materialne in druge pogoje za delovanje INDOK centra in vzporedno razviti sistem obojestranskega informiranja. Ta naloga neposredno zavezuje vse temeljne in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 6. Med temeljnimi organizacijami združenega dela ter krajevnimi Gradivo za to točko je objavljeno v POROČEVALCU skupščine SRS, in sicer v prilogah XIII in XIV (24. 10. in 8. 11. 1980). V prilogi XIV sta objavljeni še "Dokumentacijska osnova k osnutku družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985 (osnovni indikatorji razvoja SR Slovenije v obdobju 1976 - 1980 ter projekcija družbenoekonomskega razvoja v obdobju 1981 - 1985)" ter "Opredelitve nekaterih prostorsko pomembnih elementov družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije" (karte!). Celotno gradivo obsega več kot 90 drobno tiskanih strani ter 15 geografskih kart z grafičnimi znaki za del prostorskih kazalcev družbenega plana, zato in samoupravnimi interesnimi skupnostmi mora priti čimprej do tesnejšega sodelovanja zlasti v vseh pomembnejših zadevah gospodarskega in družbenega razvoja. Vzporedno s tem je potrebno nadaljevati prakso skupnih zasedanj pristojnih zborov in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter uvajati sklicevanje neformalnih konferenc delegacij navedenih samoupravnih subjektov. nikakor ni mogoče na kratko, v obliki povzetka, prikazati niti najpomembnejših osnov in opredelitev tega pomembnega gradiva, saj bi povzetek prav gotovo obsegal toliko tipkanih a strani, da bi verjetno obsegal pretežno večino strani našega v delegatskega glasila. Navedemo naj le temeljne cilje prihodnjega srednjeročnega razvoja: o OBLIKOVANJE V IZVOZ USMERJENEGA GOSPODARSTVA, o OBLIKOVANJE GOSPODARSKE STRUKTURE, KI BO ZAGOTAVLJALA DOLGOROČNE POGOJE ZA USTVARJANJE VIŠJEGA DOHODKA NA ZAPOSLENEGA IN VLOŽENA SREDSTVA, Družbeni plan SRS 1981-85 Na novembrski seji bodo skupščinski zbori obravnavali osnutek družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985 z globalno oceno izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 - 1980 in osnovnimi problemi na prehodu v leto 1981. NAŠ GLAS 11 6 INDOK CENTER O POGOJI ŽIVLJENJA IN DELA KOT VZPODBUDA DRUŽBENE PRODUKTIVNOSTI , o SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ IN POSPEŠENI RAZVOJ MANJ RAZVITIH OBMOČIJ o SMOTRNA RABA PROSTORA IN IZBOLJŠEVANJE ČLOVEKOVEGA OKOLJA. Predvidevanja, kakšni bodo glo-hrlni okviri razvoja v obdobju L981 - 1985, so takale: ;oprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda 3,5% razpoložljiva sredstva za porabo v SRS 2,9% zaposlenost v združenem delu 2 % produktivnost dela v gospodarstvu 1,6% kuiuent, o katerem bodo razpravljali delegati na novembrski s ji skupščinskih zborov, je ob-t,'vljen v POROČEVALCU skupščine ^R Slovenije (priloga XIII, 24. 10. 1980) in obsega 8 tiskanih strani formata A 4-. Dokument obsega naslednja poglavja: - Osnovne usmeritve in naloge v družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1981 - Materialni okviri razvoja v letu 1981 realna rast izvoza blaga 7 % realna rast uvoza blaga 2 % delež sredstev za materialne naložbe v SR Sloveniji, drugih SR in SAP ter v tujini izven SRS v družbenem proizvodu 36,3% v tem: investicije v osnovna sredstva gospodarstva na območju SR Slovenije skupaj 17,5% poprečna letna stopnja rasti osebne potrošnje 2,8% delež osebne potrošnje v ustvarjenem družbenem proi zvodu 41,8% Osnovni nosilec gospodarske rasti bo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju industrija (povečanje proizvodnje za okoli 3,6% letno). Kmetijska proizvodnja pa naj bi naraščala za okoli 3,5% letno. - Izvajanje projekcije devizno -bilančnega in plačilno-bilan™ čnega položaja SR Slovenije - Pogoji pridobivanja dohodka v letu 1981, zagotavljanje dinamike proizvodnje in produktivnega zaposlovanja - Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb - Usmeritve na področju tržišča in cen OSNUTEK RESOLUCIJE 0 DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU SR SLOVENIJE V LETU 1981 NAŠ GLAS 11 _______ 7 INDOK CENTER - Uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite - Izgrajevanje družbenega sistema informiranja - Naloge in ukrepi na posameznih področjih bodo podrobneje raz-delani v naslednjih spremljajočih dokumentih: 1.Projekcija plačilno-bilančnega položaja SR Slovenije v letu 1981, 2.Zakon o proračunu SR Slovenije za leto 1981, 3.Družbeni dogovor o izvajanju politike cen v SR Sloveniji v letu 1981, 4.Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, 5.Energetska bilanca SR Slovenije za leto 1981 in 6.Plan zaposlovanja za leto 1981. Iz poglavja MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1980: - Rast realnega družbenega proizvoda v celotnem gospodarstvu se bo predvidoma povečala le za 2,5 %. - Zaposlenost v združenem delu se bo povečala za 1,4 %. - Na področju gospodarstva in stanovanjske izgradnje bodo investicije ostale na ravni leta 1980, obseg ostalih investicij pa bo nižji. - Rast sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo bo za 10% počasnejša od rasti dohodka. Realni osebni dohodki na zaposlenega bodo v poprečju ostali na ravni, doseženi v letu 1980. V drugi polovici leta bo postopno dana možnost za njihovo realno rast v skladu z rezultati stabilizacije. - Zaradi nadaljnjega znižanja negativnega salda zunanjetrgovinske menjave SR Slovenije v letu 1981 bi ob realnem povečanju izvoza morali zadrŽ8 ti uvoz na letošnji ravni. - Dosegli naj bi nižjo rast cen kot v letu 1980. VOLITVE IN IMENOVANJA Skupščinski zbori bodo predvidoma izvolili za predsednika SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA BREŽICE diplomiranega pravnika FRANCA JANKOVICA iz Krškega. Za zunanjega člana delavskega sveta ZDRAVSTVENEGA DOMA KRSKO bo predvidoma imenovan BRANKO VOGLAR. Za predsednika KOMISIJE ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV bo predvidoma imenovan RAFKO OROŽEN, član družbenopolitičnega zbora SO Krško. Iz zapisnika prejšnje seje: Skupščinski zbori so imenovali za predstavnika skupščine občine Krško v KOORDINACIJSKEM ODBORU ZA IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 VARSTVU, UREJANJU IN VZDRŽEVANJU GROBIŠČ IN GROBOV BORCEV NOV V OBČINI KRŠKO Staneta Nunčiča. Opomba: S to točko so bili predvideni dnevni redi sej vseh treh skupščinskih zborov dopolnjeni. NAŠ GLAS 11 8 INDOK CENTER 54. SEJA IZVRŠNEGA SVETA 10. november 1980 Na dnevnem redu: 1. razprava o osnutku družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985; 2. razprava o osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981; 3. razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Ljubljanske banke - Temeljne posavske banke Krško za obdobje 1981 - 1985; 4. informacija o začasnih ukrepih za odstranitev motenj v uresničevanju projekcije plačilno-bilančnega in devizno -bilančnega položaja SR Slovenije v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije za leto 1980 in razprava o problematiki, ki zadeva naše OZD glede na sprejete ukrepe; 5. razprava o reorganizaciji Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto in njene strokovne službe; 6. razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto; 7. razprava o analizi poslovanja Občinske zdravstvene skupnosti Krško v obdobju januar - september 1980; 8. razprava o medobčinskem sodelovanju na področju prostorskega vidika družbenega plana občine Krško; 9. razprava o predlogu mreže šol usmerjenega izobraževanja; 10. razprava in sklepanje o predlogu odredbe o spremembi odredbe o določitvi cen za dimnikarske storitve na območju občine Krško; 11. razprava in sklepanje o izdaji soglasja k dopolnitvi pravilnika o sistematizaciji nalog in del Temeljnega javnega tožilstva Novo mesto; 12. razprava in sklepanje o vlogah za dodatne zaposlitve in povečanje mase sredstev za osebne dohodke; 13. imenovanje komisije za ugotovitev funkcionalnosti cestne povezave gornjega dela Reštanja s Senovim. NAŠ GLAS 11__________________9__________________INDOK CENTER O STALIŠČU IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO K OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE 1981 - 1985______ V dokumentu, ki ga Je IS predložil predsedstvu SO Krško, je med drugim ugotovljeno: Če SR Slovenija resnično nima pogojev za večjo stopnjo rasti industrijske proizvodnje (uvoz surovin), potem verjetno ni enaka situacija tudi v kmetijstvu, kjer je rast v obdobju 1981 - 1985 predvidena skoraj z enako stopnjo, kot je bila dosežena v obdobju 1976 - 1980. Verjetno še obstajajo rezerve, ki bi jih bilo treba aktivirati in s primerno ekonomsko politiko ter z ukrepi (cene, regresi, kompenzacije) vplivati na večjo rast kmetijske proizvodnje, kot pa je 3,5% letno. Dejstvo, da je veliko govora o problematiki, da v SR Sloveniji nimamo možnosti za zadovoljiv razvoj v obdobju 1981 - 1985, prav gotovo destimulativno vpliva na dosego realne možnosti razvoja. Lahko se zgodi, da tudi predvidene projekcije ne bomo dosegli, kar bi pomenilo precejšen gospodarski problem. Zato bi bilo umestno proučiti možnost, da se predvidi večji razvoj in da se dosego večjega razvoja tudi stimulira, ne pa da predvidevamo le 1,1 % rast realnih osebnih dohodkov, kar se zelo hitro lahko spremeni tudi v znižanje realnih osebnih dohodkov in v znižanje produktivnosti dela. 0 STALIŠČU IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO K OSNUTKU RESOLUCIJE 0 DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU SR SLOVENIJE V LETU 1980_____________________ V dokumentu, ki ga je IS naslovil na predsedstvo SO Krško, je med drugim zapisano: Izvršni svet je mnenja, da je 2,5 % predvidena rast družbenega proizvoda v letu 1981 nekoliko premala ob projekciji, da je potrebno realno rast izvoza povečati za 7 %• Verjetno imamo možnosti, da bi bila rast družbenega proizvoda vsaj za 1 % višja od predvidene. Izvršni svet je mnenja, da bi lahko povečali proizvodnjo hrane ob ustrezni stimulaciji (cene), ker nam razen umetnih gnojil ničesar ne primanjkuje. Gb 7 % predvidenem povečanju uvoza bi bilo potrebno pustiti vsaj 2 % porast uvoza. Verjetno pa bi se izvoz lahko še dodatno povečal, če bi se sedanja stimulacija izvoza (premije) povečala. Za povečan izvoz morajo biti pogoji izvoza znani vsaj nekaj mesecev pred novim poslovnim letom, ne pa, da se te zadeve urejajo med letom. Na tem področju so zakasnitve v administraciji večje, kot pa se kasni v OZD. Predlagamo, da ostane v resoluciji določilo, da bodo sredstva za osebne dohodke naraščala za 10% počasneje od rasti dohodka, da pa ne omenjamo, kakšni bodo realni osebni dohodki. Lahko pa v resoluciji predvidimo, da bodo realni osebni dohodki ostali na letošnjem nivoju, toda ob tem se ne sme uporabljati instrument, po katerem naj bi sredstva za OD naraščala 10 % počasneje od dohodka NAŠ GLAS 11 10 INDOK CENTER OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA PLANA LJUBLJANSKE BaNKE - TEMELJNE POSAVSKE BANKE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985 Izvršni svet SO Krško je razpravljal o osnutku tega dokumenta, v katerem je eno od pomembnejših poglavje "Uresničevanje razvojnih načrtov članic". Iz njega po vzemamo: Pri uresničevanju investicijske politike bomo upoštevali naslednje temeljne razvojne kriterije za izbor investicijskih programov : - razvojno-tehnološka intenzivnost proizvodnje in storitev, za katero je značilna visoka stopnja avtomatizacije proizvodnih procesov in visoka udeležba visokokvalificiranega ustvarjalnega dela, - izvozna usmerjenost (neposredno in posredno) proizvodnje in storitev na trajnejših osnovah in nadomeščanje uvoza, - gospodarna raba energije in surovin, - produktivnost in racionalizacija zaposlovanja, - varovanje okolja, racionalna raba prostora ter razporeditev proizvodnje, ki bo v skladu s policentrično zasnovo regionalnega razvoja SR Slovenije, upoštevajoč specifične razvojne možnosti posameznih regij. Navedene globalne kriterije prestrukturiranja gospodarstva bodo članice banke uporabljale pri sprejemanju vseh investicijskih odločitev, ne glede na vire financiranja naložb v razširjeno reprodukcijo. Ob enaki oceni različnih razvojnih projektov bodo imeli pre- dnost naslednji investicijski programi: - razvojno dinamične in tehnološko zahtevne panoge industrijske dejavnosti (strojegradnja, papirna in predelovalna industrija, proizvodnja tekstilnih prej in tkanin) in programi, ki bodo pomenili pre usmeritev neperspektivne proizvodnje ali modernizacijo obstoječe proizvodnje za doseganje večjega dohodka ter izvozno usmerjene dejavnosti, - na področju agroživilstva programi, ki bodo povečevali proizvodnjo hrane, predvsem mleka, mesa in sadja, izboljšali preskrbo s kmetijskimi izdelki ter povečevali proizvodnjo in stopnjo predelave kmetijskih pridelkov, - na področju notranje trgovin?, in gostinstva programi za razširitev prodajnih in nočitvenih zmogljivosti za dnevno oskrbo občanov in gostov, - za hitrejši razvoj manj razvitih območij ter manj razvitih republik in pokrajin, ki bodo opredeljeni s posebnim dogovorom na ravni republike, vendar programom, ki se bodo financirali na osnovi neposrednega združevanja sredstev in dela ter sovlaganj članic, - za pospešen razvoj drobnega gospodarstva, zlasti investicije v deficitarne storitve v individualnem sektorju. NAŠ GLAS 11 11 INDOK CENTER REORGANIZACIJA REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NOVO MESTO Izvršni svet SO Krško je kot eden od odgovornih dejavnikov moral zavzeti stališče do predloga navedene reorganizacije. Na osnovi zakona o zdravstvenem varstvu je potrebno do konca letošnjega leta izvesti reorganizacijo zdravstvenih skupnosti in njihovih strokovnih služb. Regionalna zdravstvena skupnost Novo mesto in njene strokovne službe bodo razformirane, hkrati pa reorganizirane občinske zdravstvene skupnosti in ustanovljena Medobčinska zdravstvena skupnost Novo mesto. Predlog reorganizacije predvideva naslednje: - delo za druge skupnosti (skupnost otroškega varstva, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja) bodo prevzele te skupnosti same; - pobiranje prispevkov od zasebnega sektorja bodo prevzele uprave za družbene prihodke v občinah; - izplačevanje nadomestil in povračil bodo prevzele delovne organizacije; - statistiko bo prevzel ZSMH Novo mesto; - službe, ki opravljajo dela v zvezi z uresničevanjem individualnih pravic, bodo organizirane v vsaki občini; - ostale strokovne službe (za plan in analize, pravne zadt -ve in finančne posle) se us tanovijo pri vseh občinskih zdravstvenih skupnostih (varianta I) ali pa nadaljujejo svoje delo pri OZS Novo mesto ali MZS Novo mesto (va: anta II); - pri Medobčinski zdravstveni skupnosti Novo mesto naj bi bili zaposleni: tajnik, svetovalec za plan in finance, svetovalec za pravne zadeve in referent za samoupravo. OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 USTANOVITVI MZS NOVO MESTO Osnutek dokumenta predvideva združitev občinskih zdravstvenih skupnosti ČRNOMELJ, KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO in TREBNJL v MEDOBČINSKO ZDRAVSTVENO SKUPNOST NOVO MESTO zaradi uresničevanja skupnih interesov in potreb, to pa so zlasti: - investicije medobčinskega pomena, - medobčinska solidarnost, - splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, - zdravstveno - informacijska dejavnost, - samoupravno sporazumevanje z zdravstvenimi organizacijami združenega dela bolnišnične, higiensko-epidemiološke in zdraviliške dejavnosti, - kadrovska politika izobraževanja zdravstvenih delavcev, NAŠ GLAS 11 12 INDOK CENTER - zdravstveno varstvo po konvencijah, - financiranje del in nalog, ki naj bi jih strokovna služba Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto opravljala za medobčinsko skupnost. Osnutek sporazuma govori nadalje o načinu financiranja za u-resničevanje nalog skupnega programa, o delegatskem oblikovanju skupščine, o načinih delegatskega delovanja, o nalogah in opravilih tajnika, izvršilnih organov (odbor za razvojne in druge skupne naloge, odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito) ter odbora za samoupravni nadzor. POSLOVANJE OZS KRŠKO V OBDOBJU JANUAR - SEPTEMBER 1980 Izvršni svet SO Krško je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o analizi poslovanja OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO v obdobju januar - september 1980. 0 uspešnosti poslovanja je iz pregleda prihodkov in odhodkov, priloženega gradivu za sejo IS, moč razbrati, da je znašal plan vseh prihodkov za navedeno obdobje 122.372.000 din, realizacija vseh odhodkov pa je znašala 133.931.000 din, kar da negativno razliko v višini 11.559.000 din oziroma znaša indeks RE/PL 109,4-5. MEDOBČINSKO SODELOVANJE NA PODROČJU PROSTORSKEGA PLANIRANJA Izvršni svet SO Krško je na 5^-. seji razpravljal o medobčinskem sodelovanju na področju prostor- skega vidika družbenega plana občine Krško. Osnova za razpravo je bil predlog, ki ga je pripravil Urbanistični institut SRS (skupina za pripravo prostorskega plana občine Krško in urbanističnega načrta mesta Krško) . V prvem delu govori predlog o problemih medobčinskega - republiškega značaja na področju vodnega gospodarstva (plovnost Save), prometa (hitra železnica), energetike (nuklearna elektrarna, savske elektrarne, razdelilna trafopostaja), o regionalni industrijski coni ter o območjih posebnega pomena (spominsko področje Zumberak - Gorjanci) . V drugem delu dokumenta so nakazani problemi medobčinskega pomena, ki niso obravnavani v okvirih republiških problemov, med drugim : tokovi dnevne delovne migracije, vloga in delitev centralnih funkcij med centri v regiji, pomen kmetijskih površin v slovenskem prostoru, bodoča vodovodna črpališča v občinah Krško in Brežice, skupno reševanje problematike pridobivanja kamnitih materialov, bodoče možne prometne povezave, enotni ukrepi za varovanje čistosti vode in neposrednega obvodnega prostora na območju Krke, poenotenje kriterijev o gradnji v regionalno zaokroženih območjih itd.. 0 PRIPOMBI ŠC KRŠKO K PREDLOGU MREŽE ŠOL USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Šolski center Krško je poslal Izobraževalni skupnosti Slovenije svoje pripombe - stališča k predlogu mreže šol usmerjenega izobraževanja. Na podlagi NAŠ GLAS 11 11 INDOK CENTER obširne utemeljitve predlaga spremembo predloga, hkrati pa je zaprosil Izvršni svet SO Krško, naj tudi ta razpravlja o tej problematiki ter pošlje svoje stališče Izobraževalni skup- nosti Slovenije (rok vember 1980). 10. no- Šolski center Krško je predla gal, naj se v predlog mreže šol vnese sprememba: T VI. posavska regija 26. Krško Šolski center elektroteh. obratovni elektrikar (SR) elektroinstalater (SR) elektromehanik (SR) elektroenergetika (SR) elektronika (SR) VII. dolenjska regija 30. Novo mesto Elektrotehnična usmeritev, program elektronika, naj se črta. PRISPEVEK ZA NAŠ GLAS o PRISPEVEK ZA NAŠ GLAS o PRISPEVEK ZA NAŠ RAZŠIRITEV DRUŽBENE SKRBI 3. novembra smo pri OSNOVNI ŠOLI DR. MIHAJLA ROSTOHARJA odprli oddelek za delovno usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok* Oddelek obiskujejo 4- otroci, 2 dečka in 2 deklici. Namenjen je otrokom od sedmega leta starosti pa do usposobitve za delo v delavnici pod posebnimi pogoji. Osnovni smotri delovnega usposabljanja so: čimbolj razviti pozitivne osebnostne lastnosti ter dispozicije v sposobnosti; razvijati osnovna znanja, delovne navade, spretnosti in delovne tehnike kar omogoča vključitev v delavnico pod posebnimi pogoji; socialno prilagajanje otrok ožjemu in širšemu družbenemu okolju ter os-veščanje družbe za ustvarjanje spodbudnega odnosa do prizadetih otrok in mladostnikov. Program delovnega usposabljanja je vsebinsko razdeljen na tri razvojne stopnje, predvsem po kronološki starosti otrok. Ko zaključi usposabljanje, se mladostnik vključi v delavnico pod posebnimi pogoji. V oddelku dela z otroki specialni pedagog, deležni pa bodo tudi posebne zdravstvene skrbi. Vključeni bodo v terapijo govornih motenj in korekcijo telesnih pomanjkljivosti. Najbolj so se oddelka razveselili starši, pa tudi delavci šole smo srečni, da se je razširilo področje družbene skrbi za duševno prizadete v občini Krško. NAŠ GLAS 11 14 INDOK CENTER Usposabljanje enot TO • OBISKALI SMO CENTER ZA URJENJE ENOT TERITORIALNE OBRAMBE OBČINE KRŠKO • V GORNJEM LESKOVCU, V ZAVETJU PARTIZANSKEGA BOHORJA. JE NEKDANJA ŠOLA POSTALA SREDIŠČE PRIPRAV ZA PARTIZANSKI NAČIN BOJEVANJA • BLIŽNJA IN DALJNJA OKOLICA NUDITA IDEALNE POGOJE ZA USPOSABLJANJE TERITORIALCEV • MLADI PROSTOVOLJCI IN PROSTOVOLJKE SO TU PREŽIVELI SVOJ "BOJNI" KRST • "VETERANI" SO USPEŠNO OPRAVILI ZAHTEVNO TAKTIČNO VAJO Dvodnevna vzgoja mladih prostovoljcev je uradni naziv urjenja, ki ga je pripravil štab teritorialne obrambe občine Krško v drugi polovici oktobra letos. V hodniku CENTRA je razobešen podrobni načrt dvodnevnega usposabljanja mladih prostovoljcev in prostovoljk - novincev ter njihovih starejših vrstnikov: sprejem celotnega sestava in prevoz v Gornji Leskovec, zadolžitev z osebno opremo in orožjem, družbenopolitična vzgoja: "Voja-ško-politični in gospodarski položaj Jugoslavije in občine", vaje z orožjem, pravila službe JLA, razgovor s predstavniki ZZB NOV Senovo, družbenopolitična vzgoja: "Mladi v sistemu splošne ljudske obrambe", osnove orientacije, šolsko streljanje, čiščenje orožja, analiza vaj, ... Mladi se prostovoljno vključujejo v enote TO, je poudaril predsednik komisije za izobraževanje pri OK ZKS Krško Blaž Kolar, ki je v teh dneh mladim prostovoljcem predaval o pomenu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, s posebnim poudarkom na vlogi mladih... Predvsem je pomembno dejstvo, da se mladi zavestno odločajo za tovrstno vzgojo ter da so dekleta in fantje pri urjenju enakopravni. Minili so časi, ko so lahko dekleta nosila le torbice prve pomoči... Enote so mešane, ločene so le spalnice, sicer se pa oboji enakopravno usposabljajo v isti enoti. Vežbališča so v neposredni bližini centra, pa tudi v osrčju partizanskega Bohorja... Za domačine ni urjenje več nobena posebnost, pove Ernest Breznikar, popularno Enč, komandant štaba TO občine Krško. Sicer pa o vsaki vaji prebivalce Gornjega Leskov-ca, Stranj in ostalih bližnjih vasi ter zaselkov vnaprej obvestijo. Krajane vabijo tudi na mitinge in "partizanski golaž", jih sami obiskujejo... Skratka, sodelovanje je uspešno, to pa je tudi osnovni pogoj za takšne vrsto boja, na kakršno se pripravljajo v tem centru. NAŠ GLAS 11 15 INDOK CENTER Mladi so pokazali veliko vol.jo do usposabljanja že od vsega začetka, nadaljuje komandant Enč. Novinci se pripravljajo na svečani sprejem, ki bo na Polomu nad Kostanjevico, pri tako imenovani "rdeči hiši", ob srečanju borcev Gor-janskega bataljona in aktivistov tamkajšnjega okrožja. V enotah se usposabljajo mladi od 16. do 18. leta starosti... Mlade prostovoljke so navdušene, ugotovimo v razgovoru z njimi, ko jih odtrgamo od "spoznavanja min"... Gordana Maslovarič, vzgojiteljica v Leskovcu pri Krškem: Naš način življenja in dela me spominja na brigadirsko življenje. Všeč mi je neposreden odnos med nami in predpostavljenimi, všeč mi je tukajšnja jesenska pokrajina in ta mir, kamor smo se umaknili iz vsakdanjega živ-žava. Zelo mi je ugajal spontani potek večernega mitinga, na katerem so se nam pridružili senovški mladinci... Božena Bajalica, šivilja v Labodu - TOZD Libna: Tu mi nadvse ugaja. Vse se odvija po načrtovanem časovnem razporedu. Prej nisem dosti vedela o orožju, tu pa sem ga v kratkem času spoznala več vrst. V tej družbi se dobro počutim, do mene so vrstniki prijazni, smatrajo me za enakopravnega pripadnika TO... Julijana Mak, dijakinja 1. letnika papirniške šole v Krškem: Všeč sta mi tukajšnji red in disciplina. Spoznavanje orožja je zelo zanimiva stvar...Dekleta nočemo biti pri nobeni deja vnosti podcenjevane, nočemo nobene pomoči in izjem. Vzdušje j tovariško... Zahtevna taktična vaja Na urjenju sta bili tudi dve efcu pini pripadnikov TO, katerih e note trenutno nimajo vaj, pa s^ zato zanje pripravili dvodnevno "utrjevanje znanja". Med drugim so opravili zahtevno taktično vajo po predpostavki: "Enota pripadnikov TO hiti na pomoč svojim, ki se krčevito br& ni jo v podbohorski vasici..." Del štaba TO spremlja potek taktične vaje iz terenskega vozila. "Sovražnik" bo na primernem kraju postavil zasedo, a za kraj se ne ve natanko...Eden od članov štaba ima sokolje oko in opazi rahel premik borca v zasedi na robu gozda. Komandant Enč skrije vozilo za ovinek, da ga s prizorišča "boja" ne bo moč opaziti. Dvoje opazovalcev akcije se vzpne malo više in se skrije za grmovjem... Pade prvi strel, takoj za tem sledi številnejši odgovor. Številčno šibki zasedi tokrat presenečenje ne uspe. V odločilnih trenutkih zataji puškomitraljez, povrh tega se pa še borec iz ko-lonine zaščitnice pritihotapi zasedi za hrbet in vžge po nji... Kolona si je poiskala kritje za travnatim bregom nad ozko cest') in strelja proti gozdnemu obronku z manevrskimi naboji. S spretnimi premiki v kritju se vse bolj približujejo zasedi, ki se je kmalu prisiljena umakniti... Vodja taktične vaje da znak za NAŠ GLAS 11 16 INDOK CENTER li prostore in jih 8. novembra slovesno odprli. Knjižnica bo delovala v preu rejenih prostorih nekdanje krajevne ambulante. Prostor, ki je namenjen izposoji, meri nekaj manj kot 9 kvadratnih metrov, v njem pa je trenutke. okoli 1300 knjig nekdanje društvene knjižnice, nekaj novosti pa sta prispevali krška Valvasorjeva knjižnica in čitalnica ter brestaniška elektrarna. Poleg prostora za izposojo st-o še dva v skupni površini okoli 27 kvadratnih metrov. V enem bodo sčasoma uredili čitalnic;, drugi pa bo namenjen občasnim razstavam. V njem so ob otvoritvi knjižnice že odprli razstavo, s katero so prikazali 35-letno dejavnost DKD Svoboda, drugo pa bodo pripravili 23. novembra, ko bodo predstavili dela brestaniškega likovnika - amaterja Staneta Fab-jančiča. Knjižnico so uredili s pomočjo elektrarne, nekaj knjižnih polic je zagotovila brestaniška OŠ "Adam Bohorič", druge pa co naredili člani društva, ki so za novo pridobitev prispevali veliko ur prostovoljnega dela. Strokovno pomoč pri ureditvi knjižnega fonda je nudila krška Valvasorjeva knjižnica in čitalnica. Knjige so razvrščene po strokah tako, kot je to urejeno v velikih knjižnicah. Nova brestaniška knjižnica, ki bo še naprej delovala v okviru DKD Svoboda, bo za bralce odprta vsak četrtek od 16. do 18. ure, v času jubilejnih prireditev pa tudi ob nedeljah. Ž. Š. konec, a nekaj najbolj zagretih - kot da tega ne slišijo - odda še nekaj strelov in rafalov proti slemenu Bohorja... Borci se postrojijo in - pod kontrolo - izpraznijo orožje. Na vrsti je kratek počitek, potem pa sledi analiza dobre in slabe plati taktične vaje. Iz nje bodo izvlekli učinkovit poduk za prihodnja urjenja. ČESTITKE K POSEBNEMU USPEHU ! Po letnem načrtu urjenja enot teritorialne obrambe je ENOTA PROTIZRAČNE OBRAMBE TO občine Krško nedavno tega opravila v Puli bojno streljanje. Temeljite politične in vojaške priprave - tako enote kot posameznikov - so imele za posledico izredno uspešno izvršitev bojne naloge, ki so jo opravili z odličnim uspehom. Enoto so na mestu bivanja in poligonu obiskali predstavniki DPO občine Krško in se pohvalno izrazili o organizaciji usposabljanja in pripravljenosti enote. NOVA KNJIŽNICA V BRESTANICI V okviru DKD Svoboda Brestanica je sodila tudi knjižnična dejavnost, vendar že|nekaj let njenega fonda niso izposojali, saj za to niso imeli urejenega prostora. Ob 35-letnici delovanja društva so za knjižnico končno zagotovi- NAŠ GLAS 11 17 INDOK CENTER JUBILEJ LJUBITELJSKE KULTURE DELAVSKO KULTURNO DRUŠTVO "SVOBODA" IZ BRESTANICE PRAZNUJE 35-LETNICO OBSTOJA Že prvo leto življenja v svobodi - leta 194-5 - so se najbolj navdušeni ljubitelji slovenske besede, pesmi in glasbe v Brestanici povezali v okviru društva. V 35 letih svojega raznovrstnega delovanja je društvo uspešno premostilo prostorske, kadrovske in ostale ovire ter brez omembe vrednih prekinitev omogočilo Bresta-ničanom številna prijetna kulturna doživetja. MESEC KULTJIuTIII PRIREDITEV______ V počastitev 35-letnice delovanja je DKD "Svoboda" Brestanica pripravilo mesec kulturnih prireditev, od katerih so nekatere že bile: otvoritev novih knjižničnih prostorov, razstava DELO JRUŠTVA V 35 LETIH in dvoje predstav komedije Marca Camolettija "STROGO ZAUPNO" v izvedbi dramske sekcije društva in v režiji Pavle Zajelšnikove. Osrednja prireditev, na kateri bodo podelili tudi priznanja najzaslužnejšim članom društva, bo v soboto, 22. novembra, ob 18. uri. V "VEČERU UTRINKOV IZ USPEŠNIC PRETEKLEGA OBDOBJA" bodo prikazali odlomke iz operet in iger, skeče in šaljivke, večer pa bo popestril s svojim nastopom ansambel STEB. V nedeljo, 23. novembra, ob 18. uri bo v prostorih društvene knjižnice otvoritev razstave slikarskih del Staneta Fabjančiča. Na zaključni prireditvi bosta nastopila moški pevski zbor domačega društva in moški pevski zbor "Tone Okrogar" iz Zagorja ob Savi, s katerim so Brestaničani pobrateni. Naj poudarimo, da je MPZ DKD "Svoboda" Brestanica obstajal in deloval nepretrgano vso dobo društvenega delovanja in da je med drugimi prejel tudi častno občinsko priznanje - medaljo Janeza Vajkarda Valvasorja. JUBILEJNA "SPOMINSKA BROŠURA" Društvo je ob obletnici izdalo tudi tiskano "SPOMINSKO BROŠURO", v kateri je opisano delovanje vseh društvenih sekcij: - dramske : iz kronološkega pregleda prireditev je moč razbrati, da je sekcija naštudi-rala preko 50 celovečernih iger, poleg tega pa še pripravila številne recitale, literarne večere, enodejanke in lutkovnt predstave; - moškega pevskega zbora, ki so ga vodili pevovodje Vinko Av-senak, Adolf Moškon in Janko Avsenak; - mladinskega mešanega pevskega zbora I in II; - sekcije zabavne glasbe; - knjižnice in - kinosekcije. Brošuro so popestrili z bogatim dokumentarnim slikovnim gradivom. V sredo, 19. novembra, ob 19. uri naj bi bila predstava jugoslovanskega filma "SPLAV MEDUZE". NAŠ GLAS 11 18 INDOK CENTER ANKETA O PRENOVI STAREGA MESTNEGA JEDRA KRŠKEGA Urbanistični institut Slovenije izdeluje "Prvine načrta prenove starega mestnega jedra Krškega". Sestavni del priprav je prav gotovo sodelovanje prebivalcev tega dela mesta, zato je skupina etnologov sredi avgusta anketirala 50 gospodinjstev v Krškem. Njihove potrebe, želje in interese bo Urbanistični institut soočal z rezultati drugih študij in jih vgradil v oblikovanje možnih rešitev. Rezultati etnosocioloske analize so bili prikazani v Galeriji Krško. Obogatili so jih s komentarji iz zaključkov študije in obsežno fotografsko gradivo. Ker so anketiranci izrazili željo, naj se o tej problematiki več piše, predstavljamo nekatere izmed pomembnejših ugotovitev ankete. STARO MESTNO JEDRO - SPOMENIK KOT CELOTA Prebivalci starega mestnega jedra Krškega bi - sodeč po rezultatih ankete - težko pogrešali vsak del tega urbanega spomenika. Posebno so jim pri srcu stavbe, ki so povezane s spominom na znamenite prebivalce mesta (Valvasor, Mencinger, Sovre,...). Ponosni so na dekorativno bogata po-olopja, kot je n. pr. Scagnetti-,jrva hiša. Navezani so tudi na prostore in stavbe, pomembne v Jesu živahnega pristaniškega in trgovskega utripa mesta (najstarejša trgovina v Krivčevi hiši, "bivša carinarnica, navigacijski ¦•r»d, nekdanje pristanišče,...). NEKATERI IZMED PREDLOGOV ANKETIRANCEV • Pri projektiranju novih stavb in adaptaciji obstoječih je potrebno uskladiti novo arhitekturo s staro ("Ne postavite slonov med vrabčke!"). • Nove površine naj bi pridobivali z boljšim izkoriščanjem obstoječega stavbnega fonda, nadzidavami, dozidavami in novogradnjami, kjer to ne bi ustvarjalo konfliktov. • Obstoječe in nove površine, ki bi jih pridobili z dvigom pritličnih obgektov ob Cesti krških žrtev (za 1. nadstropje!), naj bi namenili predvsem stanovanjem in osnovni opremljenosti tega dela mesta. • Pri prenovi naj bi v največji možni meri ohranjali vrtove in jih pravično porazdelili med čim večje število prebivalcev. • Prostor z ostankom drevoreda ob novi obvoznici naj bi uredili kot park s klopmi ter čim manj parkirišči. • Hrib nad mestom bi bilo treba načrtno urediti kot "pljuča mesta" in rekreacijsko površino. • Večina prebivalcev je pripravljena finančno sodelovati pri prenovi starega mestnega jedra Kršk NAŠ GLAS 11 12 INDOK CENTER PGE UČINKOVITA Od 1. marca letos deluje v Krškem POKLICNA GASILSKA ENOTA (PGE) KRŠKO. Poleg intervencijskih posegov ob požarih opravlja 37 zaposlenih še vrsto drugih del in nalog, kot so tehnične intervencije ob prometnih nesrečah, poplavah stanovanj in v industrijskih obratih, servisiranje vseh vrst gasilnih aparatov in zlasti številni preventivni pregledi. V sodelovanju z delovnimi organizacijami razrešujejo požarno nevarne tehnološke postopke. Organizirajo in izvajajo seminarje ter tečaje iz požarnega varstva za učence v gospodarstvu, novozaposlene delavce, skupinovodje in izmeno-vodje, montažerje, vodstvene kadre, hišne svete in potrebe civilne zaščite. Seminarji so brezplačni, ob tej priliki uporabljena gasilna sredstva, kot sta n. pr. pena in prašek, pa zaračunajo po nabavni ceni. Pomembna naloga PGE Krško je tudi sodelovanje pri strokovnem usposabljanju gasilskih enot v delovnih organizacijah in gasilskih društev. PGE Krško je tehnično še slabo opremljena, saj premore le av-tocisterno (5000 1), kombinirano vozilo, dotrajani IMV kombi in dotrajano 22 m dolgo gasilsko lestev. Na požarišče odpeljeta vedno kombinirano vozilo in avtocisterna, tako da praktično v rezervi ne ostane nič. Zato je nujno potrebna nabava še enega orodnega vozila TAM 5500, a zanj trenutno še niso v celoti zagotovljena sredstva. Poskrbeli pa so že za UKV zveze med vozili. Kljub pomanjkanju tehnične opreme, predvsem vozil, je poklicna gasilska enota upravičila svoj obstoj. V dobrega pol leta je intervenirala pri 21 različnih požarih, opravila 193 tehničnih intervencij ter poskrbela za 339 preventivnih požarnovarnostnih pregledov. Večja mat je nastala le pri treh požarih, a ne po krivdi PGE, temveč zaradi prepoznega sporočila o požaru OBVESTILO PGE KRŠKO Primere požarov javljajte na - za take primere rezervirano telefonsko številko 93 ! Z območja telefonske centrale Kostanjevica ter iz krajev izven občine Krško pa v takem primeru uporabite telefonsko številko 71 - 123 i Poklicna gasilska enota ugotavlja, da se delovne organizacije, hišni sveti in drugi uporabniki še vse premalo vključujejo v njen sistem servisiranja gasilnih aparatov in preventivnih požarnovarnostnih pregledov objektov, zato poziva k tesnejšemu tovrstnemu sodelovanju. NAŠ GLAS - skupno delegatsko glasilo občine Krško - Izdajatelj: INDOK center občine Krško - odgovorni urednik: Ivan Kastelic -Oblikovalec: Niko Keše - Naklada: 700 izvodov - Izhaja po potrebi - Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK CENTER občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško, telefon: 71 - 711 / 33 - Veseli bomo vsake vaše informacije ali prispevka! "IZLETNIK" CKLJE NOVA LINIJA Primestna stalna linija Potniški prevoz Linija: DRNOVO - LESKOVEC - KRŠKO - LESKOVEC ¦ ¦ DRNOVO KM KM Postaje D D D D D D D D D D D D D D Postajališča 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 0 Drnovo "K" 5.15 6.15 14.50 1 Velika vas 5.18 6.18 14.53 3 Veniše 5.22 6.22 14.57 3 Veniše II. 5.23 6.23 14.58 <+ Sp.Leskovec 5.25 6.25 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 15.00 16.00 17.00 18.00 5 Leskovec 5.27 6.27 7.02 8.02 9.02 10.02 11.02 12.02 13.02 15.02 16.02 17.02 18.02 6 Grič 5.30 6.30 7.05 8.05 9.05 10.05 11.05 12.05 13.05 15.05 16.05 17.05 18.05 8 0 Krško,Ž.P. 5.35 6.35 7.10 8.10 9.10 10.10 11.10 12.10 13.10 14.20 15.10 16.10 17.10 18.10 19. 9 Resa "K" 5.37 6.37 7.12 8.12 9.12 10.12 11.12 12.12 13.12 15.12 16.12 17.12 18.12 9 Resa - šola 5.38 6.38 7.13 8.13 9.13 10.13 11.13 12.13 13.13 15.13 16.13 17.13 18.13 10 l Vanič 5.40 6.1+0 7.15 8.15 9.15 10.15 11.15 12.15 13.15 14.22 15.15 16.15 17.15 18.15 19 10 : L Petrol 5.42 6.42 7.17 8.17 9.17 10.17 11.17 12.17 13.17 14.24 15.17 16.17 17.17 18.17 19 ii « l Krško- SO 5.45 6.U5 7.20 7.30 8.20 8.30 9.20 9.30 10.20 10.30 11.20 11.30 12.20 12.30 13.20 13.30 14.25 15.20 15.30 16.20 17.20 16.30 17.30 18.20 18.30 19 13 Krško,Ž.P. 5-50 6.50 7.35 8.35 9.35 10.35 11.35 12.35 13.35 15.35 16.35 17.35 18.35 14 Resa "K" 5.52 6.52 7.37 8.37 9.37 10.37 11.37 12.37 13.37 15.37 16.37 17.37 18.37 14 Resa - šola 5.53 6.53 7.38 8.38 9.38 10.38 11.38 12.38 13.38 15.38 16.38 17.38 18.38 15 i Pokopališče 5.57 6.57 7.42 8.42 9.42 10.42 11.42 12.42 13.42 14.32 15.42 16.42 17.42 18.42 19 16 C 5 Blagovnica 5.58 6.58 7.43 8.43 9.43 10.43 11.43 12.43 13.42 14.33 15.43 16.42 17.43 18.43 19 17 C > Kovinarska 5.59 6.59 7.44 8.44 9.44 10.44 11.44 12.44 13.44 14.34 15.44 16.44 17.44 18.44 19 17 ž > Sp.Leskovec 6.00 7.00 7.45 8.45 9.45 10.45 11.45 12.45 14.35 15.45 16.45 17.45 18.45 19 18 r Veniše II. 6.02 14.37 t x 18 r Veniše 6.03 14.38 ". 20 C ) Velika vas 6.05 14.40 21 K ) Drnovo "K" 6.10 14.45 OPOMBA: pod št. 11f 12, 13. 14 in 15 obratuje ob delavnikih, razen ob sobotah. Obratuje od otvoritve Nakupovalnega centra.