Volitve — rdeča luč za SZDL
Na občinski kandidacijski konferenci smo se opredelili do možnih kandida-lov za člana predsedstva SFRJ iz SRS, Najvcč glasov sta dobila Marko Bulc in Janez Drnovšek.
Glede izrekanja do možnih kandida-lov, presenečenja ni bilo kajti oba sta dobila podporo tudi v temeljnih sredi-nah, krajevnih skupnostih in organiza-cijah združenega dela. Vendar so bili marsikje presenečeni nad seznamom kandiatov saj ,,svojih" kandidatov, ki so jih predlagali v prvem krogu niso za-znali. Le ti, v jugoslovanskem prostoru znanih osebnosti, ki bi gotovo še bolj ustrezali vsem merilom dogovorjenim za člana predsedstva SFRJ, niso privo-lili v te volilne igrice. Zato ni nič čudne-ga, če je predsedstvo KK SZDL Na ja-mi sklenilo, da temeljne kandidacijske konference nebodo sklicali saj so ugo-tovili, da so tudi letošnje volitve farsa od začetka do konca. Če se, denimo, spomnimo lanskoletnega glasovanja na temeljnih kandidacijskih konferencah, ko smo v Šiški podpirali ene kandidate, na republiški pa je bil izglasovan pov-sem drug, se nam to lahko zgodi tudi tokrat, je ob tem bojkotu rekel Vlado Šlamberger, predsednik KK SZDL Na jami in zato predlagal, da kljub udelež-bi na temeljnih kandidacijskih konfe-rencah ne podprejo predlagane kandi-date, ampak pustijo odločanje Ijudem na splošnem glasovanju ali skupščin-skih volitvah. Takšnemu bojkotu so se delegati uprli kajti menili so, da je ve-ljavno zakonodajo, kakršnakoli že je, vendarle treba spoštovati. Gotovo pa je, da takšna poteza krajevne skupnosti Na jami pomeni rdečo luč za SZDL.
Torej spremembe volilnega zakona in volilnega pravilnika SZDL in ZSS so nujne, če hočemo zagotoviti zares de-mokratične in neposredne volilve.
SZDL se mora spremeniti — ali je ne bo
Na dnevnem redu občinske kandida-cijske konference oziroma na zatožni kiopi sejeznaš!a ludi SZDL. Napočil je namreč čas, ko tudi ta najbolj množič-na organizacija mora vedeti kaj hoče, ker takšna kot je zdaj ne more več živeti naprej. Predolgo časa smo samo govo-rili, da je SZDL odprta za vse pobude, ideje, predloge itd., premalo pa storili, da bi zaščilili te posamezne bliske, ki so se potem zgubili v sivem povprečju in zamegljeni stvarnosti. Zdaj je čas za de-janja. SZDL bo privlačna za plural-nosl, drugačnost, alternativnosl samo toliko, kolikor bodo nosilci takšnih projektov čutili, da so enakopravni, da so zaščiteni kot manjšina in sigurni, da bodo skupaj z drugimi ali pa sami pre-ko družbene vloge, ki jo bo SZDL itne-la, pripeljali svoje zamisli v presojo in odločanje v institucije pravne države. V nasprotnem se bodo krepile težnje strankarskem načinu tekmovanja idej in predlogov in izven družbenega pro-siora, ki ga zagotavlja SZDL. Gre za SZDL, ki bo dejansko odprta za vse ljudi, njihove ideje in predloge, ki se ne bodo zgubljali v neidenrificirani množi-ci. Zato SZDL potrebuje tak program, do katerega bi se član lahko opredelje-val s svojim pristopom ali izstopom. Sedanji položaj, ko smo člani kar vsi Ijudje, omejitve so le rojstvo in smrt, ki kot posamezniki v organizaciji obstaja-mo abstraktno, brezosebno — torej SZDI. se mora spremeniti — ali je ne bo. To je le nekaj misli iz tez, ki jih je za razpravo o prenovi SZDL pripravil Vukašin Lulovac, izhajajoč iz izkušenj oziroma delovnja v krajevni in občinski organizaciji. Tako poznavajoč razmere so teze gotovo zelo dobra podlaga za
poglobljene razprave o njeni vlogi in mestu na vseh ravneh.
Ob tem ne gre prezreti, da smo se končno zbudili, tam kjer se kroji življe-nje in nismo čakali na direktive od zgo-raj, kot radi rečemo, kajti le te so nas, zaradi nepoznavanja lemeijnih sredin, pogosto pripeljale v slepo ulico.
V. V.