KRAJEVNE SKUPNOSTI, FINANaRANJE EN ŠE KAJ
Premajhna usposobljenost zaposlenih v KS
Ne samo letos, ampak že nekaj let nazaj materialni položaj krajevnih skupnosti v naši občini (mimogrede: med Ijubljanskimi občinami je viška na najslabšem) ni ravno rožnat. Nasprot-no. Iz leta v leto se slabša in denarja Tmanjkuje celo za redno dejavnost, kaj šele za vse ostalo, kar bi — vsaj ponekod — radi naredili.
J Kljub temu, da denarja ni, pa krajev-ne skupnosti pošiljajo zahteve in proš-nje za dodaten denar, namesto da bi zaposlovanje zmanjšale, ga povečujejo, »napenjajo« svoje programe... In pri vsem tem se že nekaj let v občini pogo-varjamo o tem, kako bo treba stroške v KS zmanjševati in ne povečevati. In še več. Pogovarjamo se tudi o tem, kako bi morale KS svoje delavce izbirati z vso resnostjo in odgovornostjo, da bi bili kar najbolje usposobljeni. V zadnjem času pa se dogaja to, da tajniki zapušča-jo svoja delovna mesta, ker že ob spre-jemu nanje niso bili dovolj usposobljeni za opravljanje vseh del, ki bi jih po »opisu delovnega mesta« morali. Tako je ena od nalog, ki se je tajniki (čeprav
bi se je morali) sploh ne lotevajo SLO in družbena samozaščita. Ker ni več denarja, da bi plačali posebne referen-te, je seveda na koncu ta naloga le prišla do tistih ljudi, ki bi jo morali opravljati že od začetka svojega dela v KS - do tajnikov. Očitno pa niso niti dovolj usposobljeni niti pripravljeni nase prev-zeti te odgovornosti.
V občinskem proračuni je za delo naših krajevnih skupnosii za letos pre-dvidenih nekaj nad 25,3 milijona dinar-jev, medtem ko bodo stroški - za amor-tizacijo, najemnine, materialni stroški in osebne dohodke presegli 27,1 milijo-na dinarjev. To pomeni, da bo letos zmanjkalo 1.823.000 dinarjev. Že zdaj pa je jasno, da to ni končna številka.
Najemnine za prostore so sila drage
Posebno pereč problem so najemnine za prostore, v katerih nekatere krajevne skup-nosti delajo. Tako se je vsota, ki jo bodo nekatere KS morale odšteti za najemnino, povečala z lanskih 98.600 dinarjev kar na 220.000 dinarjev. Pri tem lahko pogledamo samo primer KS Vrhovci, ki morajo meseč-
no za najemnino odšteti 8.000 dinarjev (lani skoraj dvakrat manj), prav tako mora po novem plačevati najemnino za prostare v TVD Partizan KS Trnovo (prej je ni bilo treba).
In da ne bi pripovedovali samo slabih stvari, moramo napisati tudi to, da so za letos krajevne skupnosti zelo zmanjšale ma-terialne stroške - z lanskih 11,257.859 di-narjev na letošnjih (predvidenih) 5,7 milijo-na dinarjev. Pri tem pa se je občutno pove-čala amortizacija - z nekaj nad 853.000 dinarjev na 1,250.000 dinarjev.
Prav gotovo so se po ukinitvi glavarine KS znašle v težkem položaju in za zdaj tudi še ni znano, kdaj bo to vprašanje rešeno enotno na ravni mesta (verjetno bo to v jeseni), vendar tudi to ne bo prineslo pretirano veli-ko denarja za njihovo delo.
Zanimivo je, da »stanejo« mestne KS precej več kot pa tiste, ki so zunaj mestnega območja. Zanimivo predvsem zato, ker ima-jo praviloma prav zunajmestne KS veliko več komunalnih in drugih težav kot mestne. Prav tako je v mestnih KS zaposlenih precej več ljudi kot v drugih — in s tem seveda tudi precej več stroškov. Po drugi strani pa so prav zunajmestne KS tiste, ki svoje proble-me odpravljajo s pomočjo krajanov, s po-močjo prostovoljnega dela in krajevnimi sa-moprispevki.
Ustrezna organiziranost tudi vodi k manjšim stroškom
Že precej časa se v občini pogovarjamo o ustanovitvi delovne skupnosti, kjer bi zdru-žili delo v krajevnih skupnostih na enem mestu in seveda s tem tudi stroške za admi-nistrativna opravila zmanjšali ter ustanovili delovno skupnost. Pri tem pa je treba seve-da upoštevati, da bi bilo iluzorno, če bi
hoteli delo za vse KS poenotiti, saj so naše krajevne skupnosti različne tako po velikosti kot tudi po številu prebivalcev, glede na probleme, s katerimi se soočajo... To pa seveda ne pomeni, da bi bilo treba vreči puško v koruzo. Rešitev se bo dalo prav gotovo najti, če ne drugače, pa v nekaj takih delovnih skupnostih, ki bi zajemale KS s podobno problematiko...,
Med prvimi nalogami, ki si jih je naš izvršni svet v razpravi na zadnji seji 6. julija zadal, je, da bo delovna skupina, ki se bo pogovarjala s predsedniki (in verjetno tudi tajniki) KS na skupnem sestanku, posebej izpostavila vprašanje usposobljenosti delav-cev, ki so zadolženi za SLO in ljudsko obrambo ter družbeno samozaščito. In ne samo to. Odgovornost, ki jo zaposleni z nastavitvijo na delovno mesto v KS prevza-me, je prevelika, da bi lahko zaposlili kogar-koli. To pa pomeni, da bodo morali kandi-dati za delovno mesto v KS skozi »filter«, ki bo zagotovil, da zaradi neusposobljenosti delavca KS ne bo hotela čez čas zaposliti še kakšnega človeka, zagotovil pa naj bi tudi, da bi bile vse naloge v KS opravljene tako, kot bi morale biti že do zdaj. Torej: bolje pozno kot nikoli.
Trošiti le toliko, kolikor je na voljo
In še nekaj. Člani izvršnega sveta so v razpravi poudarili, da je treba vse zahtevke po dodatnem denarju za delovanje v posa-meznih KS skrbno pregledati, že zdaj pa krajevnim skupnostim tudi povedati, da de-narja ni in da tnorajo delati tako, da jim ga ne bo zmanjkalo. Ker občina denarja nima, ga tudi dati ne bo mogla, kar pomeni, da ga tudi obljubiti ne sme. Te odgovornosti si verjetno nihče od zaposlenih v upravnih or-ganih ne bo upal prevzeti na svoje rame.