Dopisi. Od nekod. (Skrivnosti poštne tjorbice.) Že zopet zakasnilo! re6em neToljen, ko dojde pri6akovano pismo za jeden dan pozneje, nego kaže pošlni pe6at. Pismonoša se opravi6uje, 6eS, list mu je ostal v nekem kotičku poštne torbice skrit, v naglici ga videl ni. Kratek je bil moj 6as, zato sem le površno pregledal vrstice. Ko se podam k po6itku, pride mi zopet v misel oni list. Razvedrim in razveselim se še zadnjo uro tega dneva ob ljubih besedah prijateljevih, potem pa položim pismo pod vzglavje. Kmalu zaspim. A ne dolgo, že se zgane nekaj pod vzglavjem. Pisemce zašumi ter za6ne prav razlo6no govoriti: «0 te skrivnosti poštne torbice bile so zaniruive! V zadoščenje za svojo zamudo hočem ti nocoj pošepetati na uho, kaj mi je razlagala preteklo noč poštna torbiea, ko sem v njej počivalo na pošti. — Doma sem iz slovenske hiše, a ko sem bila prodana, došla sem v cesarsko službo in sedaj me nosi pismonoša dan na dan med Slovence in Nemce tega mesteca. Tukaj slišim marsikaj ter vem skrivnosti, o kojih še drugi ne slutijo. Pred kratkim videla sem prav kisle obraze pri vseh Slovencih in opazila nepopisno, divjo radost pri vseh Nem6urjih. Prav kmalu stuhtam, da so zmagali nasprotniki pri nekih volitvah, a Slovenci so propadli, 6eprav so gojili dokaj upanja, da je zažen6 v kozji rog. Pa saj ne more druga6e biti,> pravi poštna torbica nadalje. «Jaz tudi vera prav tehten vzrok teh spak in tega nazadovanja slovenskega življa v našem slovenskem kraju. Čeprav težkega srca — moram biti prav jaz revna poštna torbica «nosilka» nemške kulture med naše narodnjake, in le redko imam zrnca pristne doma6e hrane, kojo prinašam med nje. Kaj neki imam v mislih?! To so 6asniki, tiskovine in pisma, koja romajo po meni med naše mež6ane. In kaj nosim nasprotnikom? Nemške liste, nemSke tiskovine, nemška pisma, nemške naslove, vse nemško, nemško, nemSko — 6e tudi mnogokrat kaj v spa6eni nemš6ini. Tudi slišim povsod le nemško govorico, staro in mlado, tudi slovenska družina govori in lomi (radi ostrega povelja neki) samo blaženo nemš6ino in poštarski sluga ali pismonoša reče 6esto pohlevno: «Emfol mich!» A kako je pri Slovencih? Vsak dan jim prinašam «Tagespošto,» ali naj povetn v kolikih komadih? Ne, to bi bilo presramotno za moje rojake, a to pa že ovadim, da niti pol toliko ,Slovencev' ne priroma iz Ljubljane nego Tagespošt iz Gradca med Slovence. Slov. Gospodarjev imara 6esto le po enega, istotako Dom in Svet-ov in drugih slovenskih 6asnikov kakor i slovenskih zabavnih listov. Nemških pa nosim vsake vrste in baže kar na kupe po nem- ne, slovenskih hišah. Tako zalagam dan na dan slovenske hiše z nernškim blagom in čuditi se ne morem dovolj malomarnosti naših Slovencev. Le to mi 6esto hodi po glavi: kaj si pa6 misliio služabniki kakor i kmet ali kmetica iz okolice, ki vidijo, da prevladuje pri slovenski gospodi nemška govorica in nemško časnikarstvo itd. Menda le sklepa: To so mla6ni narodnjaki, ki le pravijo «Živijo Slovenci> a s tem je vsega konec! Kar zatrjuiete tu in tam o ljubavi, požrtvovalnosti in narodnosti je pa6 le puhlica. Saj bi ina6e pa6 tudi ne zamogle najmanjše osebnosti razkropiti je v toliko strank, kolikor je oseb- ali še ve6! (ako ste v jedni osebi zastopani po dve stranki.) Nemce moramo spoštovati že zato, ker so tako do pi6ice dosledni glede narodnosti.* Še nekaj je sepetala torbica o nemških žena, ki neki zakrivijo to kugo med Slovenci ker prisilijo može svoje, da naro6ajo radi njih nemško 6asopisje — a tega nisem mogel razumeti — ali prisilijo tudi možje svoje žene, da bero njim na ljubo slovensko časopisje in rabijo dosledno le slovensko govorico. Potem sem se prebudil. Vedel in zvedel sem za danes dovolj. Segel koj v jutro za pero, narno6il je v strupeno 6rnilo — ter napisal, kar sem slišal. Morebiti se je nau6ila torbica na pošti pregostega besedi6enja — ali celo opravljanja — a dozdeva se mi vendar, da so njene skrivnosti ne le za jedno, temve6 glede na premnogo naših slovenskih mest in trgov — pregola resnica. Brencelj. Ornig Kai. Glejte, glejte! kaj pomeni neki ta 6udni nadpis, postavljen ob bregu Drave tam blizu Jožefovega spomenika! Vstopim se še enkrat predenj, ga preberem enkrat, dvakrat — kaj neki pmeni? «Da, da, enakopravnost nam Slovencem, oraislili so si naši ptujski o6etje — jedno slovensko besedo, 6e tudi spa6eno, pristavili so poleg imena svojega pragermanskega župana, 6eš, — le glejte Slovenci — že po o6itnih prostorih spoštuje se naš jezik! i to le, ker dobro vedo, da si tako hitro z vsakojakimi drobtinami damo zamašiti usta.» Tako sem modroval po svoji priprosti pameti; a kmalu sem jo druga6e slišal. Brinov Nace vedel mi je pa celo povest o tej pre6udni tabli povedati. Za6el je pa tako-le: «Vso jesen in zimo zgledalo je po blaženem Ptuji, kot bi ga zasedli roparski zakladokopi. Vse ceste so razrovane, pa globoki jarki, visoko nametana zemlja, razIi6no orodje, železne cevi, vse povprek je ležalo ter potovalcu zastavljalo pot. Ptuj6ani so si omislili plinovo luč, in jo ho6ejo po železnih ceveh voditi po vseh cestah in hišah Baje je ta luč mnogo cenejša od smrdljivega petroleja, mnogo jasnejše sveti, (morda še pamet razsvetljuje) in glavna stvar, mnogo imenitnejSa je kakor oljeva Iu6. A ,Kamerstat' Ptuj že mora imenitno biti, da ga bodo bratje na Pruskem raje spoznali kot ,nemški Bezicštand' in raje se po njem naseljevali. No, delali, rovali, kopali so — da ne re6em no6 in dan — pa petek in svetek, torej tudi v nedeljo. Jezil sem se o dnevu Gospodovem premnogokrat, gredo6 mimo delavcev ter si mislil — «Božjega blagoslova tu že ne bo.» In glejte — kratka moja pamet obrodila je preroško misel. Kaj se }e zgodilo ?! Kr6marji, trgovci, pekarji itd. se pritožujejo, da stane sedanja plinova razsvetljava skoro dvakrat toliko nego preišnja petrolejeva; nekaj so pri ceveh krivo naredili — bržkone so preširoke ali kali — preve6 plina pa6 zgori. Župan, — kaj bo, — kaj pa zdaj?! Izkopati bo treba vse cevi — vse delo torej storiti še enkrat, pla6ati Se enkrat — oh — to je nevolje, jeze med mestnimi o6eti! Da si to jezico malo ohlade, vzeli so baje ti mestni o6etje veliko tablo ter na njo zapisali «Ornig Kai> — ter jo postavili sred ceste, da bi jo dragi župan prav gotovo 6ital. Da ga še bolj jeze, vzeli so slovensko besedo — in — slovenske pismenke. Nekaj tudi zaraditega, 6eš, nikdo nas sumni6il ne bo, da smo ml to naredili — jeza županova zadela bode le zloglasne Slovence. Da, da, prav tako! Ornig, kaj bo? Jeli, Slovenci so dobri ta 6as, ko nosijo denar v nemške prodajalnice ter našim nasprotnikom mastijo že itak prepolne žepe! Že tistokrat, ko so kopali za plinovodnice, se je posvetovalo, kako se iznebiti slovenskih delavcev, a načrt: ve6 vagonov nemških mo6ij si naro6iti po železnici, splaval je po vodi, ker bi nemški delavci le bili predragi. Kaj bo?Visoko iz zemlje mole6a plinohrama sta po-barvana prav živo rude6e. Ko sem to v prvi6 zagledal, mislil sem si, to so gotovo kotli, v kojih se kuhajo za ptujsko okolico mokraške ideje, no pozneje sem zvedel, kar pa je morda še bolj nevarno, da so kuharji, ki kuhajo plin od dale6 dale6 doma, morda so oni živi kotli, po kojih se bode naSi mili domovini širil pogubonosni socijalizem. Potem pa6 «Ornig kaj?!» Toliko je vedel Brinov Nace povedati Brenceljnu.