Poštnina plačana v gotovini.
Telefon št. 119.
Posamezna številka 125 Din.
DELAVSKA
POLITIK
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankjrajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debeta tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2425 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 123.
V Ljubljani, sobota 3. julija 1926.
Leto I.
Orjuna v Trboulluh.
Trbovlje, 2. julija.
Kako je Orjuna opravila svoj posel v Ljubljani, vam je že znano. Saj se je o tem v listih že dosti pisalo.. Pa ni nič manj važno vedeti, kako so Orjunaši prišli v delavske Trbovlje in s kakšnimi občutki so bili odi prebivalstva sprejeti.
Povedati moramo namreč, da naše delavstvo, dasi ga mučijo težke skrbi in živi baš sedaj v tako obupnih razmerah, ni niti najmanj pozabilo prvi pohod Orjune v Trbovlje, njegove tedanje žrtve in muke. Spomin na one dni, spomin na padle žrtve, spomin na umorjenega Fakina bo živel med našim delavstvom, dokler bo v njem bila človeška zavest. In to delavstvo se še danes vprašuje, čemu tedanji pohod Orjune v Trbovlje, čemu one žrtve?
Fašisti v Italiji so gonili in ubijali delavce, toda Italija se je takrat nahajala v nevarni revolucijonarni fazi, in italijansko razredno delavstvo je bilo najmočnejša in najbolj revolucionarna stranka v Italiji. Kapitalisti so lahko opravičeno trepetali za svojo bodočnost in ves dotedanji italijanski družabni red je bil v resni nevarnosti. Politično razumljivo je tedaj, da so1 branitelji starega reda šli z vsemi sredstvi in z vso silovitostjo proti delavstvu. Toda v Jugoslaviji in še v Sloveniji posebej? Naša država je pretežno poljedelska država. Industrijsko delavstvo je tu le mala manjšina. In to delavstvo povrhu ni bilo niti enotno. Nasprotno, razcepljeno je bilo in je žal še danes. Ni m°glo torej niti najmanj ogrožati obstoječi državni red, monarhijo, državno enotnost itd. Vse bolj nevarno je bilo v naši kmečki državi Radičevo kmečko in druga na kmečkih masah sloneča gibanja in stranke. Pa niso Orjunaši porabili orožja proti tem velikim in močnim strankam, ne, spravili so se nad ubogo, polit, in socijalno oslabljeno delavstvo, katerega je itak že tlačil zakon o zaščiti države, brezposelnost itd. Orjunaši ne morejo torej opravičevati svoja tedanja junaštva niti s potrebo obrambe po delavstvu ogroženega državnega reda. Čemu so si torej izbrali ravno Trbovlje za kraj svojega tedanjega bojnega pohoda? V čem je tedaj iskati potrebni razlog, javno potrebo državni ali nacijonalni interes tedanjega njihovega divjanja po našem od vseh bogov zapuščenem kraju?
. , prjuno ni mogoče nikakor opravičiti. Bil je grd, nerazumljiv in neopravičen zločin.
• • ? ®P°2nanje in ta zavest kore-?in* j? ® v duši naših proletarcev
m t.U 1A a ° nl,. ° Prav nobene potreba, a^ so sli Orjunaši sedaj zbujati spomin na one dogodke, s pompozno, demonstrativno slavnostjo. Dolžnost Orjune je, da ne pozabi tistih, ki so kot prepričani Orjunaši pidli v onih bojih. Smo zadnji, ki bi jin kratili to pravo. Imamo i mi naše žr.ve in vemo, kako so nam svete. Tdiko bolj svete, ker so padle v boju za lepšo socijalno bodočnost. Svojih žrtiv naj se le spomnijo, toda ^ zato ni >ilo treba spet v Trbovlje, ni bilo trela sem zlasti ne sedaj, ko je naš rudir pribit dobesedno na križ, ko strata dobesedno svoj vsakdanji kruh — sedaj, ko mu vsled brezpo-selmsti, skromnega zaslužka in skrčeiega števila delovnih dni otroci umrajo gladu — sedaj, ko beži obupan f tujino, da reši svojo deco pogina. li bilo treba pozvati sem cele
bataljone do zob oboroženih mladeničev — oboroženih proti komu? Proti od gladu umirajočim jugoslovanskim delavcem! Ni bilo treba odkriti spominsko ploščo padlim Orju-našem baš v neposredni bližini Delavskega doma, da bi vsaj posmrtni spomenik ne izzival tiste, ki so pač tudi imeli svoje plemenite, nepozabne žrtve. In ni bilo treba nadalje tega ponovnega obroženega vkorakanja v Trbovlje, ker je moralo biti Orjunašem, če so res junaki, jasno, da bodo s tem pognali v ječo na stotine naših sotrpinov. Kajti postava in pravičnost je pri nas taka, da oblast ne zapira tistih, ki hodijo okrog oboroženi z rovolverji in bombami, marveč tisti, ki so mirno doma, niso pa or junaškega mišljenja. Vsled napovedanega orjunaškega prihoda so v Trbovljah aretirali cele skupine ljudi in jih pridržali v zaporu.
Toda Orjunaši se niso nikoli odlikovali po neki posebni politični u-videvnosti in modrosti, ne smemo se tedaj čuditi, da so se že drugič vrnili v Trbovlje, dasi bi bilo tudi za nje bolje, da niso prišli ne prej ne slej.
Vse večjo politično pamet je pokazalo naše delavstvo. V nedeljo je ono kratkomalo zapustilo Trbovlje, se podalo v bližnje kraje in na hribe. Orjunaši so našli Trbovlje prazne.
S to učinkovito demonstracijo Or-JlinaSl IiaJblZo nioo Ycvovt«\cwlL
Sklepam:	Dogodki v Ljubljani
imajo svojo važnost, oni v Trbovljah pa tudi. Trboveljski rudarji so morali v zapor, dasi niso ničesar zakrivili. Rudarje se žali, preganja in zapira — ker umirajo gladu, pa ostanejo vendar zvesti svojemu prepričanju in ne klonejo.
Še pride naš čas!
In veliki dan našega velikega slavja!
Pametno delo.
Pravijo, da je bila narodna skupščina odgodena in da je politična javnost vsled tega hudo razburjena. Zlasti takozvana opozicija da pripravlja energično akcijo v javnosti, ki naj se dvigne in zahteva, da mora narodna skupščina delati tudi preko počitnic. Da bi se bila javnost kaj hudo razburila zaradi odgoditve skupščinskih sej, nismo zapazili. Nasprotno, zdi se nam, da je javnost prav zadovoljna s to odgoditvijo in mnenja smo, da je javnost v tem slučaju bolje pogodila stvar, kakor pa naša meščanska opozicija. Zakaj naj bi si pravzaprav javnost želela, da bi ta skupščina delala? Ali je sploh ta skupščina sprejela doslej kak zakon, ki bi ljudstvu koristil? Ali je sploh načela kako socijalno, gospodarsko ali politično vprašanje delovnemu ljudstvu v prid? Kaj še! Sprejela je 13 milijardni proračun, uzakonila razne nove in še hujše davčne dajatve, omejila je itak skrčene politične svoboščine, pokopala skoro do kraja vsako socialno-politično delo — sploh delala ves čas in na vseh poljih ljudstvu v škodo. In to ljudstvo naj bi se sedaj ogrevalo za to narodno skupščino in protestiralo proti od, goditvi?
Nak! Opozicija zahteva od naroda nekaj nemogočega. Nasprotno je res. Narod je prav vesel, da so se seje odgodile. Kvečjemu bi še rad, da se ta narodna skupščina sploh razpusti ter razpišejo čimprej volitve, da pridemo po možnosti do kolikor toliko pametnejšega in za široke mase koristnejšega javnega parlamentarnega dela.
Od sedanje skupščine more narod pričakovati le slabe zakone. Kakor hitro bi moralo priti na dnevni red vprašanje izenačenja davkov in vprašanje naše katastrofalne gospodarske krize, je Uzunovič bil mnenja, da se morajo seje odgoditi. Uzunovič je baš s tem svojim činom končno pokazal, da ima vendarle nekaj političnega talenta in da pozna prav dobro razmere. S tem je Uzunovič izvršil prav pametno delo in javnost mu je za to njegovo lepo in modro dejanje zelo hvaležna. Javnost želi samo še, da pošlje domov tudi vlado in samega sebe. Brez parlamenta in brez vlade bi gotovo bolje izhajali kakor tako.
Toliko v informacijo naše trdne vlade in združene demokratsko da-vidovičevske in pribičevičevske, radikalno jovanovičevske in muslimansko katoliške opozicije.
Pred ukinitvijo ministrstva za socialno politiko!
Zakonodajni odbor razpravlja o zakonu o centralni upravi. Tozadevni projekt vlade je pa tak, da resno ogroža poslednje temelje našega itak že omejenega parlamentarizma. Iz vladnega načrta samega sledi, da kani obdržati sicer celo vrsto nepotrebnih ministrstev, da pa vztraja na tem,
rtlr-M. mmfrtrcfvn -ra cnpinlnft
politiko. Edino ministrstvo, ki vrši kolikor toliko neko socialno funkcijo in ki je res potrebno, naj bi se ukinilo, ostala ministrstva pa obdržala. Kaj pomeni ukinitev ministrstva za socialno politiko, smo že par-krat povdarili in protestirali; vlada pa vztraja pri svoji nameri, ker smatra, da je sedaj prilika, da se otrese raznih socialno-političnih obveznosti. Če je tako, moramo odločno izjaviti, da se vlada vara, ako misli, da pojde vse in povsod gladko. Delavstvo zahteva, da se to ministrstvo obdrži in bo to svojo zahtevo podkrepilo z energično akcijo v javnosti. To je naš prvi alarm!
4. JUL
Jutri bo praznovalo mednarodno delavstvo svoj zadružni dan. Odkar je zadružna internacijonala v Londonu sklenila, da se naj 4. julija vsakega leta proslavlja po vsem svetu s shodi in obhodi zadružno misel in zadružno delo, se je mednarodni zadružni dan proslavljal od leta do leta bolj in bolj impozantno. 4. julij je že postal delavski zadružni 1. maj. In kakor lani, tako se bodo tudi letos 4. julija zbrale vsepovsod ogromne mase konzumentov in producentov na zadružnih shodih, predavanjih, obhodih in razstavah, da ponovno manifestirajo za zmago zadružne ideje in skupnosti nad kapitalističnim gospodarstvom, nad izkoriščanjem konzumentov in producentov po privatni trgovini in industrijski eksploataciji. Mednarodni zadružni dan se praznuje že nekaj let tudi v Sloveniji dokaj slovesno. Vsaj od strani našega razredno zavednega delavstva. Da bo tudi letošnje praznova« nje zgovorno pričalo o zadružni zavesti in vnemi naših delavskih za-drugarjev je naša Zveza gospodarskih zadrug za Slovenijo sklicala sirom Slovenije vrsto zadružnih shodov, katerih se mora naše delavstvo udeležiti vsepovsod v velikem številu. Ti shodi se vršijo povsod tam, kjer že obstojajo naše delavske zadruže ustanove. Ne dvomimo, da se bodo delavski konzumenti odzvali
v častnem številu pozivu svoje delavske Zadružne zveze.
Baš v sedanjih težkih gospodarskih časih morejo delavske konzumne in produktivne zadruge ogromno koristiti delavskemu razredu. Zadružna ideja je povsod na pohodu, postala je v vseh naprednih državah važna osnova modernega narodnega gospodarstva. Uveljaviti in razširiti se mora to gibanje tudi pri nas, če nočemo kot delavski razred gospodarsko popolnoma propasti. Zato: Vsi na zadružne shode!
V Sloveniji se bodo vršili naslednji slavnostni zadružni shodi:
V Ljubljani v nedeljo, dne 4. trn. ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije pri »Levu«.
V Celju v soboto, dne 3. t. m. ob
7.	uri zvečer v gostilni pri »Jugoslovanu«.
Na Jesenicah v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Delavskem domu.
V Hrastniku v nedeljo, 4. t. m. ob 4. uri popoldne v Delavskem domu.
V Tržiču v nedeljo dopoldne ob
10.	uri v Zadružnem domu.
Na Viču v soboto, dne 3. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Zadružnem domu.
V Prevaljah v nedeljo dopoldne v Zadružnem domu.
Po vseh drugih podružnicah Konzumnega društva za Slovenijo je razviden spored proslave zadružnega dne iz lepakov.
v.2s..u.t i-
štva! Proslavite na najsvečanejši način ta praznik delavskega zadružništva!
Na delo za gospodarsko osamosvojitev delovnega ljudstva!
(leč prdSramatlfneStt življenja o organizacije.
Po grdem šestletnem razdiranju delavskega pokreta bomo tudi socialisti morali preiti polagoma k' resnejšemu delu. Osebni boji in blatenje drug drugega je tako grda pega na delavskem pokretu, da se je moramo prav resno sramovati. Ni pa samo dovolj to grdo metodo razdirajočega vandalizma v delavskem pokretu opustiti; potrebno je marveč organizatorično in progra-matično delo v organizacijah samih in na zunaj proti buržuaziji.
Razumemo, da se resni in pošteni sodrugi naveličajo večnih prekljanj, večnih razdorov, ki ustvarjajo sovraštvo rned delavstvom, toda ravno od resnih sodrugov delavcev pa tudi pričakuje proletarijat nove inicijati-
y novesa dela in sodelovanja. Mlačnost, ki je zavladala med delavstvom po tolikih neprijetnostih, se s pasivnostjo in s konzervativiz-moni ne da odpraviti.
Socialistični pokret je pokret bodočnosti. Uspehe socialističnega pokreta bo rodil živ pokret, ki pa postane šele takrat živ, če se res bori za boljše čase, za socialne pridobitve, za politične in socialne pravice. Povsem krivo je torej, če se postavi socialistična stranka na stališče ča-kalca, ki prepušča usodi socialnopolitične zahteve delavstva.
Zdi se nam, da je tej neodpustljivi zaspanosti mnogo krivo to, ker se v organizacijah ne goji dovolj socialistične in bojne vzgoje. V organizacijah je treba razmotrivati q programu socialistične stranke, o zahtevah delavstva in o metodah razrednega boja (ne kompromisov), ker razredni boj kompromisov ne more poznati.
Organizacije, ki bodo vzgajale svoje člane programatično v socia-
lističnem duhu, ne bodo nikdar klonile, se nikdar motile, ampak bodo vedno korakale neustrašeno za zdravimi cilji svojega socialističnega programa. Ni dovolj, če ima organizacija vpliv v tej ali oni korporaciji, ni dovolj, če vzdržuje svojo organizacijo, ona mora biti tudi bojna, razredna, trajno aktivna in agresivna stranka, ki gre preko vseh težav in razočaranj pogumno k cilju. Bodimo aktivni in bojeviti in zmagali bomo!
Dosti le tesal
Zagorje, 2. junija.
Mnogo se je že pisalo in govorilo o žalostnih razmerah, v katerih morajo živeti naši rudarji. Povsod se je že posredovalo in dokazovalo, da rudarji pod takimi življenskimi pogoji ne morejo živeti. Vendar izgle-da tako, kakor da bi se bila cela javnost zaklela proti tej nesrečni rudarski raji.
Mi danes ne bomo razglabljali o eksistenčnih pogojih rudarja, ki mora z 500—700 Din mesečnega zaslužka preživljati sebe in svojo mnogobrojno družino. Danes hočemo nekaj povedati naši javnosti, kako se godi našim delavcem pri delu.
Ko je T. P. D. napovedala prvo redukcijo delavstva in znižanje plač, je utemeljevala ta svoj korak s tem, da je rekla: kriza na oddajnem trgu premoga nas sili, da znižamo proizvajalne stroške za 40 odstotkov, če hočemo, da ostanemo konkurenčni. Družba je na podlagi tega znižala delavske plače za 21 odstot., uvedla plačanje streliva, odslovila dosedaj 2200 delavcev ter poleg tega še omejila število delovnih dni. Vse to je družba izvedla z namenom, da zniža proizvajalne stroške. Cene premoga se pa doslej vendar še niso znižale. Sedaj se je pa še začelo pritiskati na podrejene ravnatelje in obratna vodstva posameznih rudnikov, da morajo zahtevati od delavstva še večjo in večjo dajatev. Vsled tega
ukfl7a en co	od	pivu&a lttvua-
telja do zadnjega paznika z vso silo na te revne rudarje z zahtevo: več dela, več premoga, premoga! Ne glede na to, da češče ni mogoče izkopati vsled slabega zraka, vročine, vode ali trdine več premoga, se kratkomalo zahteva, da dajatev mora in mora biti večja. In da ne bo ta zahteva podkrepljena samo z besedo, so tudi drakonična sredstva na razpolago. K rudarju, ki je že itak primoran, da se žene pri delu, da napravi, kar je največ mogoče, da vsaj nekaj zasluži, pride paznik pa mu zaukaže, toliko in toliko moraš producirati, če ne, boš kaznovan ali pa odpuščen iz dela. Kaj zato, če je na enem kraju 33 stopinj vročine, ali na drugem slab zrak, voda, zasutje. To niso več samo grožnje, temveč gola dejstva. Rudarji, ki niso mogli toliko in toliko producirati, so bili kaznovani z globo od 15—100 dinarjev in pri prihodnji perijodi odpuščeni iz dela. Da, dogajajo se celo slučaji, da se rudarji vsled slabe prehrane, v strahu pred odpustom iz službe, ženejo tako pri delu, da one-morejo in jih morajo nesti iz rova na zrak. Vsi ti slučaji so že naznanjeni rudarskemu glavarstvu v Ljubljani, in sedaj smo samo radovedni, kaj bo ono proti temu ukrenilo. Op, pis.
Brezobzirnost paznikov — prednjačijo seveda Slovenci! — in drugih je taka, da se mora vsak količkaj kulturen človek zgražati nad njo. In čudimo se, kako morejo rudarji vse te šikane tako mirno prenašati!
Opozarjamo na to ponovno naše nperodajne kroge in vabimo našo rudarsko oblast, da pošlje na lice mesta komisijo, da se dejanski prepriča na samih krajih, ali je zahtevana dajatev mogoča ali ne. Da se dožene in dokaže, ali lina kdo pravico tako izkoriščati in tirati direktno v pogubo tisoče in tisoče naših slovenskih rudarjev In njih družin. Zganite se! Dosti je tega!
»Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/5 pošlje vsakemu naročniku »Delavske Politike« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
čegova le Amerika ?
En odstotek ameriških prebivalcev, ki so umrli med letom 1912 in 1922, je posedoval 59 odstotkov vsega narodnega bogastva Združenih držav, trinajst odštotkov od tega števila je pa posedovalo, več ko devetdeset odstotkov Vsega narodnega bogastva. Tako je poročala federalna obrtna komisija ameriškemu parlamentu na podlagi proučevanja 43.000 zapisnikov o zapuščinskih obravnavah v 24 tipičnih okrajih. Komisija pravi, da je v letu 1922 znašalo narodno premoženje delavcev 353 milijard dolarjev, narodni dohodek leta 1923 je pa bil 70.000,000.000. Prebivalstvo se je pomnožilo od leta 1912 do leta 1922 za petnajst odstotkov in če se odbije razlika v kupovalni moči dolarja, tedaj je naraslo to prertioženje za Šestnajst odstotkov mesto za dvainsedemdeset, ako se narodnd bogastvo meri le v dolarjih. Ako Se pa narodno bogastvo razdeli po osebah, tedaj je malo večje, kot je bilo pred vojno. — Osredotočenje naravnega bogastva se je precej razvilo. Leta 1922 je šest veledružb posedovalo eno tretjino že razvitih vodnih sil. Osem družb je posedovalo tri četrtine vsega antracita kar ga je še v Zerrilji, trideset družb je posedovalo erto tretjino mehkega premoga, ki je še v zemlji, dve družbi pa nad polovico železne rude, štiri družbe skoraj polovico bakrene rezerve in trideset družb Pd eno osminko petrolejske rezerve. Ako se poročilo prečita zelo pazno in preudarno, se pride do naslednjih zaključkov: Prvič, da sedem in osemdeset odstotkov ameriškega ljudstva poseduje le deset odstotkov narodnega bogastva. Drugič, da ostalih trinajst odstotkov prebivalcev poseduje skoro vse ostale gospodarske vire. Tretjič, da ameriško ljudstvo prihaja vedno bolj v odvisnost ameriških industrijskih baronov in 87 odstotkov ljudstva ne bo zapustilo svojim otrokom druge-
ca npffrv pranno role©, četitijj dd Po
konkurenčni boj postajal vedno hujši, ker se narodno bogastvo par capita ne množi hitreje kot prebivalstvo, bogastvo se pa osredotočuje vedno bolj v rokah manjšega števila prebivalcev. Sedem in osemdeset odstotkov prebivalcev je razdedovanih. Njih starši jim drugega ne zapuste kot roke in razum za delo. Tak je zakon kapitalističnega gospodarskega razvoja, katerega kapitalisti in njih podporniki tako radi poveličujejo. Kaj ne, pravičen je ta gospodarski sistem, ki pleni ljudske množice in jih peha v uboštvo, na drugi strani pa osredotočuje bogastvo v rokah vedno manjše peščice ljudi. Marx je to resnico že zdavnaj povedal in dokazal, a, takrat so kapitalistični ekonomi rekli, da to ni resnica. Zdaj je uradna govprila komisija in zbrala podatke, ki potrjujejo, kar je Marx trdil in učil. To komisijo so pa imenovali oni, ki verjamejo trdno, da je kapitalistični gospodarski sistem najbolji izmed gospodarskih sistemov, kar jih je bilo in bo kdaj na zemlji.
ObtnI zbor zoeze gosp. zadrug.
Zveza gospadrskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani r. z. z o. z. bo
imela svoj I. redni občni zbor dne
11.	julija 1926 v Ljubljani ob 9. uri dopoldne v Zadružnem domu (Ži-bertova ulica). Dnevni red: 1. a) Poročilo o delovanju Zveze v minulem letu: b) Obračun za leto 1925 ter proračun dohodkov in izdatkov za leto 1926. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Zadružna organizacija v Sloveniji. 4. Pomen zadružnega zavarovanja. 5. Žene in zadružništvo. 6. Zadružno stavbno gibanje.
7. Zadružna denarna organizacija.
8. Predlogi in razno. — V smislu t. 18 pravil ima vsaka zadruga za podpisani delež en glas: stroške nosi zadruga sama. Po tem občnem zboru se vrši še občni zbor Zveze gospodarskih zadrug za Slovenijo z dnevnim redom: Likvidacija. Ker je Zveza zaprosila za polovično vožnjo, naj delegati kupijo le vozne listke za enkratno vožnjo in naj jih na kolodvorih rie oddajo.
Dnevne novice.
Ali je Orjuna razpuščena, ali ne?
Koj po nedeljskih ljubljanskih dogodkih je minister za notranje stvari izjavil novinarjem, da bo ljubljanska Orjuna ražpuščena, ostale Oljtine v državi pa razorožene. Medteni se je pa moralo nekaj zgoditi, kajti glasom zddnjih vesti, ki jih lansirajo zlasti demokratski listi, izgleda, dh se je vlada spet premislila. Nas se klcer to vprašanje dosti ne tiče in nam je precej vseeno, kako se bo vlada v tej stvari še okrenila in preokrenila. Konštatiramo samo, da, ako bi bilo one izgrede zagrešilo delavstvo, bi vlada toliko ne oklevala. Ob tej uri bi bile naše organizacije že zdavnaj razpuščene in zgodilo bi se nam še marsikaj nelepega in neprijetnega. Ta naša konštatacija naj služi le kot ponovni skromni dokaz, da so postave za vse enake in da je pravica le ena in večna.
Ljubljanski gerentski sosvet razpuščen? Čujemo, da je vlada pozvala ljubljansko oblast, da razpusti gerentski sosvet in razpiše nove občinske volitve v Ljubljani. Če je to res, ne razumemo, zakaj se tozadevni odlok zavlačuje. Če se ta vest ujema, bomo vsekakor o stvari v bližnjih dneh uradno informirani.
Davčni eksekutorji so prišli v Lanišče pri Škofljici in odgnali zarubljenim kmetom živino iz hleva. Prišlo je nato do precej hudega spopada med prizadetimi kmeti, ki so eksekutorjem odvzeli zaplenjeno živino in jo gnali spet domov. Kmetje so v divjem besu navalili na ekse-kutorje in morali so intervenirati Orožniki, da se eksekutorjem ni pripetilo še kaj hujšega. Le s pomočjo ojačene orožniške patrulje so mogli nato vendarle odgnati ono nedolžno živino in seveda tudi nedolžni kmetje, ki so branili svoje poslednje imetje pred rubežem, so morali končno v zapor. Kajti gospodu Ra-ragrafu in gospei pravica mora biti v vaalrom clučaju zadoščeno. Ta slučaj je vendar karakterističen za razpoloženje naših obupanih kmetov, katere goni naša usodna davčna politika v popolno propast. Davki se neizprosno izterjujejo, kmet pa ne more plačati, ker pač ne ve več kje vzeti. Toda davkarija hoče denar, in če ni denarja vzame tudi zadnje tele iz hleva. Pa se sedaj meščanske stranke prepirajo, kdo je kriv te usodne davčne politike In teh usodnih razmer. »Jutro« si je kar izposodilo Puclja, kakor da bi bili demokrati kaj boljši. Hinavci in komedijanti vsi po vrsti.
»Neue Freie Presse«, »Prager Tagblatt« in drugi listi pišejo na dolgo in široko o nerednostih in drugih čednostih pri mariborski hranilnici. Mi smo o tej stvari objavili svoje-časno vrsto člankov in se zato danes s to rečjo ne bomo spet bavili; konštatiramo pa, da se je zahvaliti le socialistični kritiki v naših listih in v mariborski občini, če se je končno napravilo red in dognalo marsikaj. Pisali bomo še o tem, za danes si pa le vprašamo, kdo je hitel s poročanjem o tej stvari v omenjene liste in kaj tiči za vsem tem? Ali je tudi to zopet politična poteza »med bratci« ?
Mariborski radikali igrajo zelo dvolično vlogo. Na občini so združeni s klerikalci in demokrati, v mestni hranilnici so njih zastopniki glasovali za vse transakcije, ki so danes v Mariboru predmet razgovorov, obenem pa šepetajo, da bo treba vse, kar je na občini blokaškega, razgnati in da so oni povsem čistih rok in čiste vesti. Sploh, da so radikali in da so čisti! l'o je vsekakor zelo sumljiva in nezanesljiva politika, ki bo radikale stala najbrže še onih par pristašev, ki jih imajo v Mariboru.
Delavski zlet v Mariboru. Mariborski proletarijat ima v nedeljo zopet svoj manifestacijski dan. Železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo« razvije v Ljudskem vrtu ob priliki svojega 51etnega obstoja svoj društveni prapor. Naše organizacije so proglasile ta dan tudi za svoj praznik, za praznik vsega delavskega pokreta. in velika bo ta prireditev! Za sobotni koncert v veliki
Dobrota in okrepčava
Vsako novo umivanje z Elida-Shampoonom je novo, prijetno iznenadenje.
8 svežostjo In vonjavo oživljeni živel glave obude dobro voljo in povečajo de» lozmožnost.
Blida-Shampoo očisti ne samo lase, ampak tudi kožo na glavi, prepreči tvoritev prhljajev ki Vas tako reši jako nadležnega zlega. Lasje postanejo mehki in voljni ter se dajo lahko počesati.
Rabite torej vedno
ELI DA
S H A M P O G
Jugo»lnv. d.d. Otorg Sdtirfit, Osijek. OdtJcfefc »ELIDA«.
Pošlji« mi brezplačno originalni zavojček 4/It Elida-Shampoo
Imet......
Naslovi -
Storimo, da vtaknete ta odrezek v kuverto, katero naslovite kot tiskovino.
Gotzovi dvorani je priglašenih 14 pevskih društev, ki pohite iz cele Slovenije in tudi , iz Hrvaške na ta zlet. To bo manifestacija socialistična misli. Odkar so železničarji združeni v enotnih organizacijah, se tudi njihovo kulturno delo hitreje razvija. Ustanovili so si v kratkem času svojo godbo, ki je danes trn v peti nacionalistom vseh barv v Mariboru in ojapHi so si svoje pevsko društvo. Mariborsko delavstvo se raduje njihovemu delu. — Zopet veje duh solidarnosti in enotnosti med mariborskim delavstvom in zlasti ta zlet bo to bratstvo in solidarnost še bolj utrdil.
Popravek. Z ozirom na naše svo-ječasno sporočilo v štev.. 115 v član-, ku »Vsakdanja tragedija« naknadno sporočamo, da je bila dotična delavka tovarne »Vulkan« v Kranju, ki je utonila v Savi, pokopana sredi pokopališča v Kranju in so ji ob pogrebu tudi zvonili, kar tukaj resnici na ljubo lojalno ugotavljamo.
Mizarski vajenci in veselična da* rila. Dne 27. in 29. junija se je vršila pri tvrdki Škafar, na Rimski cestu preizkušnja mizarskih vajencev. preizkušnji se je pripustilo IV " cev, nekaj se jih bo Prh>ustllP' neje. Vsak vajenec mora lzauat. pri svojem mojstru takozvam »preizkusni komad«, katerega mora pred ložitl na dan preizkušnje preizkuse^ valili komisiji, pri zg°raJ . inienovaii tvrdki, da oceni delo vajenca. Nekateri vajenci so predložili pny lično izdelane stvari, tako da se mora človek začuditi, da je mojla to izdelati vajenčeva roka. Da bi zadruga ljubljanskih mizarskih mojstrov uvidela to in da bi te vajeice nagradila tako, (ja bi jim te izddke vrnila, bi bilo pohvale vredno. Vendar pa, kakor čujemo, so nek;teri ljudje povsem drugačnih misli. Ker nameravajo mojstri prirediti htoš-nje poletje veselico, se je mnda
Kaj pravite na to!
ako se pogledate v ogledalo in Vam začne Vaš obraz tn lasje delati skrbi. Za pravo nego Vaše polti, Vašega obraza in Vaših rok ter za popolno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega najboljše!
I. Fellerjeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto, ter je najmočnejšega delovanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z re-dovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi
mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za polžku*
2 lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst, Fls* pomad že obenem z zavojnlno in poštnino za 38 Din. ali samo proti naprej poslanemu denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Fellerju v Stubici Donji, Elsa trg 202 Hrvatska.
sklenilo, uporabiti te izdelke za dobitke. Ali ni dovolj gospodom mojstrom, da so celo učno dobo izkoriščali uboge vajence, izkoristiti hočejo še poslednje, kar morejo od njih brezplačno pridobiti, odvzeti jim hočejo še tisto, kar po vsej pravici pripada vajencem samim. Čudimo se temu in vprašamo: vsled tega javno vse gg. mizarske mojstre, ali se strinjajo s tem? Ali je to samo želja nekaterih? Ako si hočejo mojstri prirediti veselico, si bodo pač znali preskrbeti tudi dobitke. Izdelki vajencev naj se prepustijo vajencem kot nagrada za njihov trud.
POZOR!
Opour]at* m, a* eden psi nogavle i žigom |n znamke irdeio, modro e« zlito) 7
„kiju&‘>
traja kakor Mirja padj Kupite eden par h *
Se, — Nogavice .ključ- eo
Nova poteza angleških rudarskih magnatov. Eksekutiva rudarske unije razpravljala o pismu Evana Willi-amsa, predsednika lastpikoyr Jftvgfo-ki vabi lastnike na nov sesiajif^-Eksekutiva je izvedela, a$ nameravajo lastniki narediti zmešnjavo ipecf .rudarji s tem, da razpusijo svojo organizacijo in na ta način prisilijo rudarje, da se v vsakem kraju pogajajo s posameznimi lastniki. Lastniki upajo, da s tem onemogočijo vpliv rudarske eksekutive, ki zdaj vodi pogajanja v imenu vseh rudarjev.
| najboljša in najcenejša samo pri
J. GOREČ
Palača Ljublj. kreditne banke.
Delavska radlopostaja v Ameriki.
•Zastopniki Ameriške delavske federacije so 2. junija naznanili, da bo nova oddajna radiopostaja delavske ^avfiaCxM v Chicagu, katero je po-ia ntl člHašHa delavska organizaci-glede naeto 6\.iu5ia Popoldne, ne
tajnik Hoover to dovolfafi ne^Ame' riška delavska federacija podpira čl-kaško delavsko organizacijo na celi •črti in če bo Hoover kaj dosti nagajal, se bo afera razčistila na zveznem sodišču. Delavske unije morajo rešiti vprašanje, da li je zrak nad Arneriko javna ali privatna lastnina. Oikaška federacija je informirala daJ,Jpna radiopostaja vza-HžffiTC dolžino 491 metrov. Ta
Telephone ž kontr°l° American 1 eiephone & telegraph Co., vsled
česar noče Hoover dati licence. Tožba je torej neizogibna.
83.000 žena zaposlenih v japonskih rudnikih. Japonski zastopniki na^ mednarodni delavski konferenci v Ženevi so priznali, da gara na Ja-poskem 83.000 žensk v rudnikih. Japonska delegata Narasaki in Majeda sta dalje priznala, da 48.000 žena dela v najtemnejših globočinah rudnikov in med rudarkami je 700 deklic, ki še niso stare 15 let. Delegatje so se zgrozili nad tem poročilom. Miss Margareta Bondfield, angleška delegatinja, je neusmiljena kritizirala delovne razmere na Japonskem, Kitajskem in v Indiji, ki so naravnost barbarske. Apelirala je na Japonce, naj skušajo odpraviti vsaj ponočno delo za žene. Japonska delegata sta obžalovala, da je japonski parlament silno počasen in reakci-jonaren v sprejetju naprednih delavskih zakonov.
Radič je res odkurll,
Pašič tako je požuril,
Jankovič trdi sedaj:
»Stalen jest le »Buddha« čaj!«
Pucelj menda kmečke stranke ni potisnil še ob planke, če mogoč je tak slučaj, tega kriv ni »Buddha« čaj!
Fordovi .profjti, Ford Motor Com-pany je naredila, v sedipjh letih (1917
Ford; vsak.dan 240.284 dolarjev in vsako uro 30..35 dolarjev čistega dohodka.-Ti podatki^ so prišli na dan ob priliki v tožbi Parker Rust Proof Co., ki toži Fordovo kompanijo radi poseganja v njene patentne pravice. Tožbena stranka zahteva milijon dolarjev odškodnine od Forda. Herbert L. Leister, glayni nadzornik Fordove organizacije, je navedel omenjene številke. Ford pač ne bo imel velike izgube, če plača omenjeno odškodnino.
Zdravstveni ženitveni zakon v Mehiških mestih. V mehiškem federalnem okraju, to je v glavnem me-, stu in desetih drugih mestih^ v okolici, je stopil v veljavo nov zakon glede ženitve. Vse poroke so zdaj v območju zdravstvenega departmenta vlade in nobena poroka se ne sme izvršiti, dokler ženin in nevesta ne pokažeta zdravniškega spričevala, da sta popolnoma zdrava. Duhovniki in sodniki, ki izvrše poroko brez takega spričevala, zapadejo težki kazni. Namen zakona je, preprečiti ženitve med osebami, ki so bolne in katere potem prenesejo bolezen na svoje otroke. Uradna statistika kaže, da 83 odstotkov otrok v Mehiki umrje za podedovanimi boleznimi, predno dosežejo eno leto starosti. Novi zakon hoče to omejiti.
Brezposelnost tekstilnih delavcev v Ameriki. Že tretje leto trpe tekstilni delavci v Lawrencu, kjer je koncentrirana velika ameriška tekstilna industrija, zaradi nezaposel-nosti. Kadar imajo tovarne naročila, jih dela do trideset tisoč v bombaž-
Za tretjino cene
imate po zimi sadje in sočivje če ga kuhate v
V/eck-u
Plačate lahko z gobami, storži, aadnim in gozdnim semenom.
Tovarniška zaloga:
*’ CTU$“, LJUBLJANA K,«kou trg 10.
Produktivna zadruga knjigo-
vezov In sorodnih strok
v Ljubljani, Igrlika ulica itev. 6
se priporoča cenj. občinstvu, društvom, delavskim organizacijam in institucijam za
vsa v injlooveSko stroko spadajoča dela.
Izvršitev točnaI	Cene najnižje!
nih in suknarskih tovarnah. Zdaj je, pa komaj od ene četrtine do ene tretjine teh delavcev zaposlenih. Kdor dela tri dni v tednu, se šteje srečnim. Prav malo delavcev dela šest dni v tednu. Le mladi, krepki delavci delajo po šest dni v tednu. Ravnatelj in super intendanti gledajo nato, da je vsako jutro precejšnje število delavcev pred tovarniškimi vrati, a oni izberejo najmlajše in najurnejše za delo. Posebno so jim všeč oni, od katerih pričakujejo; da so ubogljivi in se dajo radi priganjati k delu. Vsak, kdor se drzne govoriti proti razmeram v tekstilnih tovarnah, prav zanesljivo ne dobi dela. Tudi tisti ga iščejo zaman, ki priporočajo delavcem organizacijo. Marsikateri delavec je bil prisiljen zapustiti Lawrence, ker je hotel biti učitelj svojih tovarišev in jim kazati pravo pot za osvoboditev delavstva Iz današnje kapitalistične sužnosti. Razmere so take, kakršne so bile pred štiridesetimi leti. Samo nekaj se je izpremenilo. Tekstilni baroni ne morejo več Izkoriščati delavk ponoči, ker je ponočno žensko delo prepovedano.
je najboljša žitnaJiAva!.
Pavel ,^pjphov:
Veter brile motnele.
(Iz romana »Golgota«. Prevel I. V.)
Šef gubernije je prejel tajno poročilo. V dveh obmejnih okrožjih so se pojavili oboroženi banditi. Napadajo miličnike, poštna poslopja, okrožne ur^de.
Šef pozove poveljnika milice. Molče mu pomoli papir.
»Ali že veste o tem?«
»Da.«
»Ste kaj ukrenili?«
»Ukrenjeno je vse. Ali gre za nekaj drugega.«
»Ža kaj gre?«
»Moje mnenje je, da so to bolj-ševiške bande.«
Šef gubernije se smeji.
»Kaj vam> pade v glavo! Odkod pa naj pridejo,? Boljševiki so za Uralom!«
»Čitajte poročilo. Poznam to stvar. Imam poročila od raznih strani.^ Svoječasno sem vam o tem poročal. Tukaj, vidite. Nekolikokrat so bili odposlani mali oddelki milice, da bandite polove. Ali malone vsi oddelki so bili uničeni do poslednjega moža. Ce pa se pošljejo večji oddelki, ni od banditov ne duha ne sluha. Jasno je, da imajo pri tem kmetje svoje prste vmes. Samo oni lahko skrijejo zločince in jim poročajo o naših ukrepih. In naposled — ubijajo se uradniki milice in napadajo se okrožni uradi, ki so med kmeti zelo osovraženi. Pred vsem se pobijajo tisti, ki so pri lovljenju boljševizma igrali vidno ulogo. Med tem pa vozijo kmetje nemoteno po vseh cestah in nikdo jim ne stori nič žalega.
Šef gubernije se zamisli.
Oddelek kakih dvajsetih oboroženih ljudi se pojavi na pristanišču. Starejši, veliki črnobradi mož, stopi v pisarno paroplovne družbe.
»Ali pride parobrod kmalu?«
»Cez eno uro.«
»Ali lahko ljudje tu počakajo?«
»Seveda. Odkod prihajate?«
t>Iz Stepanovke. Boljševike smo iskalu«
»Sem si mislil. Kaj bi naši vojaki drugače tukaj delali!«
Oboroženi ljudje se razpoložijo po prostoru . . .
Uro nato je prispel parobrod. Mostič je bil položen.
»Stoj. Nikdo naj se ne gane!«
Dvajset pušk gleda na izstopajoče.
Množica plane nazaj,
.Velik, črnobradi stopi s petorico ljudi na ladjo. Naravnost na polubo.
»Vaše dokumente!«
Kolena se tresejo, bele, negovane roke, držeč dokumente, trepetajo. Osem ljudi v temnozelenih vojaških jopah odvedejo s parobroda.
»Medpalubje ostane nedotaknjeno. Vsak, kdor hoče, lahko izstopi!«
(Konec prihodnjič.)
Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost', temveč le izpolnjenje prirodnega zakoni, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti) Fellerjevo pravo kavkaško Elsa pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa pomado za lase, Elsa mila zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo s prijetnim vonjem, temveč tudi koristnim sestavinam, ki oplemenjujejo kožo; Elsa mila se dobi 5 vrst: Elsa li-lijino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko, ter milo za britje. Za poizkuš-njo se moreta naročiti 2 lomčka pomade za 38 Din; 5 mil za 52 Dih že z zavoj-nino in poštnino pri lekar. Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg202, Hrvatska.
Nabirajte
nove
naročnike
e najboljša In itajcene
; izkušnja naših mož, dala liker Ubran - z Imenom
MOSTE
Svetovno
znano
Varstvena znamka
ff
FOX
čistilo je za čevlje vendar najboljše.
MRINt IM OBUTEV
znaša že sedaj povprečno 50°/o. Predlog je stavljen, da se še poviša. To bo povzročilo povišanje cen obutvi. Podjetja, ki čakajo na to povišanje carine, bodo brez truda zaslužila vsled svojih zalog. Ne pripadamo podjetjem, katera izkoriščajo ljudsko bedo. Njim ne gre za blagostanje svojih odjemalcev. Da omogočimo vsakomur nakup dobre obutve, prodajamo od danes poletno zalogo po znižanih cenah.
Naš odjemalec — naš gospodar!
■ ■
Vinarna „Pri dalmatincu"
Najstarejša, obstoji 2e nad 25 let.
Toči zajamčeno pristna dalmatinska vina naboljših vrst, kakor tudi prvovrstna štajerska in dolenjska vina iz soda in v buteljkah.
iez ulico 1 dinar ceneje.
Ljubljana. Tavčarjeva (Sodna) ulica 4
Oglejte si na velesejmu paviljon I., prostor 573—579
razstavljeno moško In dečjo konfekcijo največje konfekcijske tvrdke
Fran Derenda & Cie., Ljubljana
li lata uliulm a iita m iMallli m imulUli tani i Milni umilil n tilntnl mil II.
fmvnvmnnniinnifnnnnTmmvinvnnn^l
A. E. & Skaberne
manufakturna veletrgovina
En grosl En detalll
Ljubljana, Mestni trg štev. 10.
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreie,
otomane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk
LJUBLJANA, Krekov trg 7.
M. RAUCH
trgovina stekla Celje, Prešernova ul.
priporoča steklo za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobno! Na debelo!
Čopiče m Metke
aasBBaaa
izdeluje najceneje in najlepše
HINKO ŠIMENC
Turjaški trg štev. 8 Volna in bombaš
za strojno pletenje In vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki Izbiri in po najnižjih cenah pri: Karel Prelogu,
Ljubljana, Gosposka ulica 3. Stari trg 12.
Kdor hoče štediti, ali komur je iz ždrav-stvenih ozirov potrebno, da uživa
kavni nadomestek
temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
ENRILO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno kakor okusno kavo.
Proizvajajo: Henrik Francka Sinovi Zagreb.
naznanilo nreselltue.
KAROL PRELOG
trgovina z volno, bombažem in galanterijo, je preselil svojo trgovino doslej na Galusovem nabrežju štev. 11
v Gosposko ulico štev. 3
Trgovina na Starem trgu štev. 12 ostane še nadalje.
Ob tej priliki se cenj. odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje, ter se priporočam za nadaljno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Karol Prelog-
Splošno konsumno društvo ..Posavje
 	==	v	Zagorju	ob	Savi.	'-~S55SSS~
Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zag°riu m Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. Član lahko postane vsak.
...... Delaš Din 50-—
it
Pristopnina Din 2*50
RAVNATELJSTVO.
Naročajte ln širite „Del. Politiko".
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh v Ljubljani.
načelstvo SSJ za Slovenijo, predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru.
Izdajatelj; Pokrajinsko