VI» v v sredtscu Podravje, Slovenija • »Plastika je ubijalec naše prihodnosti« O Strani 10 in 11 M x \ >U •■ o ,•' H.' Kultura Ptuj • »Prvi in najmočnejši steber slovenske kulture je naš jezik« O Stran 21 U ¡¡J O"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 12. februarja 2019 Letnik LXXII • št. 12 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Danes priloga Q*ut»o A/ 4elo Ormoško • Kadrovska stiska v zdravstvenem domu Aktualno Hajdina • Svetniki soglasno za podražitev vrtca O Stran 3 Podravje Kidričevo • Granitne kocke se poslavljajo O Stran 2 Podravje Ptuj, Budina • Nova cesta čez 10 let O Stran 5 Politika Zavrč • Bo občinski praznik dobil nov datum? O Stran 7 v Šport Smučanje • Ilka najboljša na najpomembnejši tekmi sezone O Strani 13 Za 1.700 otrok bo skrbel upokojeni pediater Tudi v ormoškem zdravstvenem domu se soočajo s kadrovsko stisko; še zlasti bi potrebovali pediatra, šolskega zdravnika in zdravnika družinske medicine. Težave rešujejo z nadurnim delom, vključevanjem zdravnikov iz Zdravstvenega doma Ljutomer v dežurno službo ter celo z aktivacijo upokojenega kolega. Več na strani 5. \ Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Sporno poljsko meso, salmonela in klanje športnih konj o Strani 2 in 3 Kronika • Dars s cestninami lani pobral 451 milijonov evrov o Stran 20 '¿as**- ¡.s, AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni. Več v notranjosti časopisa. £ 2 Štajerski Aktualno torek • 12. februarja 2019 Kidričevo • Do konca leta nova Tovarniška cesta Granitne kocke se poslavljajo Tovarniška cesta mimo Talumaje še zadnja, kije v Kidričevem zgrajena iz granitnih kock. Ponekod je že zakrpana z asfaltom, še letos pa naj bi kocke zamenjala novi asfalt in pločnik Foto: Vida Božičko Kock na Tovarniški cesti v Kidričevem ne bo več. Obnovili bodo del ceste od krožišča mimo tovarne Talum pa vse do podvoza. Torej celoten del, kjer so še granitne kocke. Investicijo vodi država skupaj z Direkcijo za ceste, občina pa bo za projekt sofinancirala 30.000 evrov. »Sporazum za rekonstrukcijo ceste je že podpisan in dela bodo končana še letos,« je povedal župan Anton Leskovar in dodal, da bodo tako na tem območju dobili novi asfalt s pločnikom. V novem proračunu občina predvideva še 200.000 evrov za dela na manjših odsekih cest, večjo obnovo pa načrtujejo v Staro-šincah. »Približno 250.000 evrov bo stala obnova ceste tam, gotovo pa bo še v tem letu končana tudi kolesarska steza v Lovrencu,« je še pojasnil župan. (vb) Ormož • Iščejo najemnika za bazene Prednost ponudnikom za cel kompleks Po tem, ko je letno kopališče Ormož po izteku koncesijske pogodbe ostalo brez upravitelja, vrata pa je konec leta zaprla tudi tamkajšnja okrepčevalnica pizzerija Park, je ormoška občina v torek objavila razpis za oddajo letnega kopališča z gostinskim lokalom v najem. Foto: MH Možno je oddati ponudbo samo za gostinski lokal ali skupaj v kompletu za letno kopališče z gostinskim lokalom, vendar bodo imeli ponudniki, ki bodo oddali ponudbo za celoten kompleks, prednost pred ponudniki, ki bodo oddali ponudbo samo za gostinski lokal. Objekt se oddaja v najem za nedoločen čas z odpovednim rokom šestih mesecev. Kot je še razvidno iz razpisne dokumentacije, morajo ponudniki pred oddajo ponudbe na račun Občine Ormož plačati varščino v višini 1.500 evrov. Ponudbe zbirajo najkasneje do 26. februarja 2019 do 9. ure, uro zatem pa bo sledilo javno odpiranje ponudb. Javni razpis je objavljen na spletni strani Občine Ormož. (mh) Ptuj • Rimska zgodovina Obnavljali bi tretji mitrej Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož se je ob podpori Mestne občine (MO) Ptuj prijavil na razpis ministrstva za kulturo. S prijavo se potegujejo za finančna sredstva za obnovo tretjega mi-treja na Bregu oziroma Mariborski cesti na Ptuju. „MO Ptuj nas pri teh načrtih podpira. Če bomo uspešni s prijavo, bi na mitreju izvedli sanacijska in vzdrževalna dela. Letos bi obnovili ostrešje in streho ter fasado. Glede na pomen in vlogo mitraizma na Ptuju računamo, da bomo uspešni," je optimističen direktor muzeja Aleksander Lorenčič. (mz) Slovenija, Podravje • Številne nepravilnosti vzbujajo dvome Sporno poljsko meso, in afera nelegalnega Zaradi spornega poljskega mesa je vprašljiva kakovost slovenskega kebaba, v afera o nelegalnem klanju športnih konj na Gorenjskem. Vsi ti zapleti z mesom v • v • o uživamo neoporečno in varno meso i Že več kot teden razburja afera s poljskim govejim mesom, ki so jo razkrili novinarji. V poljski klavnici Elkopol so klali bolne krave brez veterinarskega nadzora, meso pa so označili in prodali kot zdravo. Poljska veterinarska inšpekcija je odredila umik in uničenje mesa, ki so ga v tej klavnici zaklali med 10. in 14. januarjem letos, vendar pa je to meso že prisotno na drugih evropskih trgih. Smo ga lahko zaužili tudi v Sloveniji? Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je sprva rekla: »Da, v Sloveniji sta v obliki ke- baba morda prisotni dve toni spornega mesa. K nam je prišlo preko nemškega dobavitelja.« Že naslednji dan je preiskava uprave za varno hrano pokazala, da 1.500 kilogramov od predvidenih dveh ton ni iz sporne klavnice. Vprašljivih naj bi bilo tako le še 500 kilogramov mesa, ki pa so ga že odstranili iz prodaje in za zdaj preverjajo njegovo sledljivost. Sporno meso so našli v podjetju Panvita, kjer zagotavljajo, da je meso glede na dokumentacijo neoporečno. Analiza tega mesa je pokazala neoporečnost. Mesnice Žerak poslujejo s preverjenimi dobavitelji V eni od okoliških mesnic, ki z mesom oskrbuje velik del Spodnjega Podravja, so zatrdili, da s poljskim dobaviteljem ne sodelujejo. Meso izdelki Žerak sicer uvažajo meso, a kot je povedal direktor Marko Žerak, so njihovi dobavitelji preverjeni. »Dobavitelji, s katerimi sodelujemo, so preizkušeni, z njimi gradimo dolgoročne odnose, prav tako preverjamo njihovo poslovanje in prakse. To pozorno spremljano ves čas sodelovanja, zato nimamo strahu, da naši izdelki ne bi bili varni,« je pojasnil Žerak, ki meni, daje tudi sicer meso na slovenskih policah varno in zdravo. »Upam si trditi, daje nadzor, ki ga v Sloveniji izvaja Uprava za varno hrano, strožji kot v nekaterih drugih članicah Evropske unije, zaradi tega je verjetnost podobnih dogodkov, kot je poljsko meso, pri nas precej manjša,« je še povedal. V Žerakovih mesnicah sicer poleg vseh zakonsko predpisanih standardov upoštevajo tudi dodatne standarde kakovosti in se jih strogo držijo. Znotraj teh imajo postopke spremljanja in nadzora dobaviteljev, ki zajemajo kontrolo dobaviteljevega obrata in spoštovanja standardov z njihove strani. Kot so povedali, pa imajo tudi notranje kontrole, kjer preverjajo ustreznost nabavljenega blaga. Po besedah ministrice in Uprave za varno hrano je meso na naših policah zdravo. Foto: Črtomir Goznik Marko Žerak, direktor podjetja Meso izdelki Žerak »Situacija je pod nadzorom,« je zagotovila ministrica in dodala, da uprava za varno hrano opravlja kemijsko in mikrobiološko analizo tudi preostalih skladišč in mesa, ki bi potencialno lahko prišlo iz sporne klavnice. Uprava za varno hrano je, potem ko je dobavitelj mesa prejšnji teden obvestil, da bi lahko bilo okoli dve toni pripravka za kebab iz sporne poljske klavnice, ugotovila, da gre za dve pošiljki kebaba. Prva pošiljka z datumom dobave 16. januar letos je znašala 1-577 kg, druga z datumom dobave 13. december lani pa 532 kg. »Za prvo pošiljko je na podlagi dokumentov o sledljivosti ugotovljeno, da meso ne izvira iz sporne klavnice in razsekovalnice na Poljskem,« so sporočili iz uprave. Pri drugi pošiljki pa je uprava pridobila dokumente, zato se sle-dljivost še preverja. Podrobne analize pokazale še prisotnost salmonele ... Omenjenih 500 kilogramov mesnega pripravka sicer ne izvira iz obdobja, za katero so poljske oblasti odredile umik mesa, to je od 10. do 14. januarja letos. Za 1.500 kilogramov pripravka pa se je izkazalo, da je bil pripravljen iz surovine, ki je iz druge razseko-valnice. Ves mesni pripravek je bil vzorčen in analiziran. Rezultati bodo znani v najkrajšem možnem času. Ob opravljanju podrobnih analiz so v preteklem tednu tako naleteli tudi na prisotnost salmonele v nekaterih pripravkih za kebab. Na salmonelo sta bila pozitivna dva vzorca. Prvi je iz pripravka, ki je bil na Poljskem proizveden 13. decembra lani in v količini okoli 1000 kilogramov dobavljen v Slovenijo 18. decembra lani. Proizvajalec je poljska družba Dunya Doner kebab, distributer v Sloveniji pa družba Dunya kebab. Gre torej prav tako za poljsko pošiljko, ki pa prihaja iz druge klavnice kot sprva osumljeno meso. Sporni kebab naj bi bil tudi v ptujskih restavracijah. Ob koncu preteklega tedna je v okolici Radovljice izbruhnila še afera o nelegalnem klanju športnih konj, ki so jih predelovali v suhomesne izdelke. Sporno meso so že uničili, uvedli so tudi prekrškovni postopek zoper fi- torek • 12. februarja 2019 Aktualno Štajerski 3 o kakovosti mesa na slovenskem trgu salmonela klanja športnih konj skladiščih so našli s salmonelo okužene pripravke za kebab, izbruhnila pa je tudi so prejšnji teden odprli veliko vprašanj. Ključno pa je, ali slovenski potrošniki še Foto: Arhiv Media24 zično osebo, preiskavo izvora živali pa nadaljujejo. Slovensko meso v tujino, tuje meso k nam Nedavni dogodek je tako ponovno spodbudil debate o tem, da imamo v Sloveniji dovolj lastnega govejega mesa in da uvažanje tujega, cenejšega in praviloma tudi manj kakovostnega mesa ne bi smeli dopustiti. Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, je zato pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zahteva tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, da bi imela kakovost in sodelovanje v shemi Izbrana kakovost Slovenija prednost pred nižjo ceno. Člani delovne skupine za predelavo mesa že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega Zaradi afere padla prodaja kebaba Četudi še ni dokazano, da je sporno meso prisotno v slovenskem kebabu, se ponudnikom te hrane poslovna škoda že pozna. Prodaja kebaba je zaradi afere v zadnjem tednu pričakovano padla. Beki kebab na Ptuju tako beleži 30 % padec prodaje, vendar je ta strah njegovih strank po mnenju lastnika neupravičen. »Naše meso je zdravo in preverjeno. Dobivamo ga iz Ljubljane, v največji meri pa iz Avstrije. Ta naš dobavitelj je preverjen in zanesljiv, ima vse specifikacije in certifikate o preverjeni kakovosti,« razlaga lastnik kebaba Bekim Muharemi. Pojasnjuje tudi, da mu stranke sicer zaupajo in da v 12 letih, odkar nudi kebab, ni bilo nobenih težav niti zastrupitev. »Take govorice in afere, ki brez dokazil obtožijo ponudnike kebaba, so škodljive. Vedno se spravijo na kebab. Zakaj nikoli ne problematizirajo mesa za hamburgerje z velikih verig s hitro prehrano?« se sprašuje Muharemi. Foto: Črtomir Goznik Bekim Muharemi, lastnik Beki kebaba na Volkmerjevi cesti na Ptuju mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev in v večini meso, označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode. »Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci in šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva z vidika kakovosti. Predlagamo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje, popravi tako, da bo imela kakovost prednost pred ceno, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja,« so prepričani v zadružni zvezi. Ptujska zadruga govedo kolje tudi v tujini Ptujska kmetijska zadruga je eden največjih odkupovalcev živine v Spodnjem Podravju. Letno tako odkupijo približno 6.500 glav govedi in 16.000 prašičev. »Ker je ena glavnih skrbi ta, da imamo živino, smo prisiljeni teleta kupovati iz tujine. Najpogosteje pridejo iz Madžarske, Romunije in Češke. V Sloveniji žal nimamo dovolj velike osnovne črede z lastnimi teleti. Naši rejci tako ta teleta pitajo, mi pa jih od njih odkupimo,« je pojasnil direktor ptujske zadruge Marjan Janžekovič. Za meso, ki pride iz zadružnega odkupa, Janžekovič trdi, da je kakovostno in zdravo, vendar pa ob tem tudi pojasni, da njihova naloga ni, da bi vedeli, kaj se z mesom dogaja potem. »Sle-dljivost ni naša naloga. Govedo se seveda izvaža, ampak to ni več naša stvar. Kolje se tudi v tujini,« pravi Janžekovič in dodaja, da bi z govejim mesom sicer lahko bili samooskrbni, a nismo. »Letno pojemo približno 50.000 ton govejega mesa, tudi prireja je nekje tu, ampak kljub temu uvozimo za okoli 14.000 ton mesa iz drugih držav. Tudi iz Poljske.« Tuje meso na našem trgu pritiska tudi na cene domačega mesa. Za našega potrošnika je pomembno le to, da je poceni in Janžekovič zato upa, da bomo to težavo rešili, preden se bodo vsi domači hlevi izpraznili. Vida Božičko Hajdina-Glažar • »Država je prava mačeha« Svetniki soglasno za podražitev vrtca Po vzoru nekaterih sosednjih občin, ki so že dvignile cene vrtcev, so tudi hajdinski svetniki sprejeli takšno odločitev. Med 28 in 32 evrov višja cena programov v vrtcu Najdihojca velja od januarja letos. Foto: DK Občinski svet se je soglasno strinjal, da je podražitev vrtca tudi na Haj-dini nujna. S strinjanjem vseh 14 članov sveta občine Hajdina je zagotovljena podlaga za podražitev programov v vrtcu Najdihojca, ki deluje v sklopu OŠ Hajdina. Nova ekonomska cena za otroke prve starostne skupine (otroci stari od enega do treh let) znaša 457,70 evra, doslej je bila 425 evrov, kar pomeni, da se zvišuje za 32,70 evra mesečno. Za otroke druge starostne skupine (otroci od treh let do vstopa v šolo) je cena 360,60 evra, do zdaj 332 evrov, torej 28,60 evra več. Cene v hajdinskem Vrtcu so nazadnje spreminjali decembra 2017, razlogi za tokratno podražitev pa so enaki kot v preostalih slovenskih občinah. »Smiselno je potrditi ta predlog vodstva šole in vrtca, številne občine so morale sprejeti enako potezo. S tem ko je država dovolila napredovanja in povišala plače javnim uslužbencem, je občinam veliko vzela. Tudi ta dvig povprečnine je premajhen v primerjavi z vsem, kar nam je dodatno naloženo. Država nam je prava mačeha,« je predlog za dvig cen komentiral Stanislav Glažar, župan občine Hajdina. Ravnateljice OŠ Hajdina Vesne Mesarič Lorber na tokratni seji ni bilo, predlog za podražitev je argumentirala na odborih občinskih svetov. Oba odbora, za finance in negospodarske dejavnosti, sta svetnikom predlagala, da sprejmejo predlog, kar so soglasno tudi storili. »Zvišanje cene je posledica več faktorjev. Izkušnje kažejo, da na ceno pomembno vplivata starostna struktura v vrtec vključenih otrok ter kadrovska struktura zaposlenih. Ob vpisu otrok v vrtec se oblikujejo novi oddelki in s tem se spremenijo tudi normativi v posameznih oddelkih, kar pomembno vpliva na ceno,« pojasnjuje Mesarič Lorber-jeva. Ob tem pa dodaja, da je povišanje predvsem posledica napredovanj v višje plačne razrede ter zvišanje drugih stroškov dela (regres, prehrana ...). V novi ceni, ki velja z novim letom, je zaračunan tudi strošek dela 0,5 pomočnice vzgojiteljice, ki je delo v hajdinskem vrtcu nastopila z novim letom. Eden izmed elementov, ki vpliva na povišanje cene, so tudi višji materialni stroški zaradi staranja in dotrajanosti opreme. Na Hajdini imajo sedem oddelkov, 128 otrok, po sistemizaciji pa je 22 zaposlenih. Mesečni stroški v 1. starostnem obdobju znašajo 19.223 evrov, od tega so 15.760 evrov stroški plač. V 2. starostnem obdobju so skupni stroški za 86 otrok 31.015 evrov na mesec, glavnino pa seveda predstavljajo stroški dela, nekaj manj kot 24 tisočakov. Dženana Kmetec Foto: CG Cene so višje od 1. januarja 2019. 4 Štajerski Turizem torek • 12. februarja 2019 Ptuj • Mesto praznuje 1950-letnico prve omembe v pisnih virih Nekoč antično, danes butično Mesto Ptuj letos zaznamuje pomemben jubilej, 1950-letnico prve pisne omembe. Praznovanje bodo v glavnem obeležili s prireditvami in dogodki, ki v mestu živijo že dlje časa. Nekaj bo tudi novih. „Ptuj je kulturno bogat, ima kaj ponuditi, v mestu in okolici se nekaj dogaja skoraj vsak dan, vsak teden, mesec, skozi vse leto. Program z dogodki, ki bodo posvečeni 1950-letnici, se bo skozi leto še dopolnjeval. Želim si, da bomo obletnico praznovali ponosno. Da se bomo s pogledom v preteklost naučili, da se z vztrajnim delom, pogumom, premagovanjem ovir in izzivov da priti do točke, kjer smo lahko najboljši. Zgodovina nas je naučila, da nobena prepre-ka ni tako velika, da je ne bi bilo moč premagati. Kajti če bi se pre-prek v zgodovini prestrašili, danes 1950-letnice mesta ne bi praznovali," ob začetku prazničnega leta poudarja županja mestne občine (MO) Ptuj Nuška Gajšek. Dodaja, da se nadeja sodelovanja na vseh ravneh. „Povezani zmoremo več," je prepričana. Vodja 12-članskega programskega sveta, ki koordinira prireditve v jubilejnem letu, Andrej Klasinc razmišlja, da bi se Ptujčani predvsem morali zavedati tega, kaj je mesto pomenilo v zgodovini, zlasti v obdobju Rimskega cesarstva. „Leta 69 so v Poetovioni potrdili Vespazijana za rimskega cesarja. Mesto je takrat predstavljalo vzhodni rob imperija, bilo je pomembna rimska postojanka Foto: Črtomir Goznik Direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc obljublja, da se bo njihova institucija potrudila, da se o tej za mesto in regijo pomembni obletnici ne bo slišalo samo v domačem okolju, temveč po vsej Sloveniji in v tujini. „Na mednarodnih trgih nas letos čaka sedem sejemskih predstavitev. V času kurentovanja pričakujemo na Ptuju več medijskih ekip in novinarjev iz tujine. Izdali bomo žepni vodnik o rimskih zgodbah Ptuja s sloganom Nekoč antično, danes butič-no. Zgodovinsko obarvani bodo poletni dogodki in vsebina vodiča Poletje na Ptuju. 1950-letnica mesta se mora slišati v vseh naših publikacijah in komunikacijah," je poudarila. Mojca Zemljarič Dogajanje, ki bo zaznamovalo 1950-letnico Ptuja, so medijem in javnosti na tiskovni konferenci v Mestni hiši predstavili (z leve) Jasmina Krajnc, Andrej Klasinc, Nuška Gajšek, Aleksander Lorenčič in Katja Gonc. in utrdba. Tukaj je takrat bivalo več kot 5.500 vojakov legionarjev. Govorimo o pomembnem mestu. Rimska zgodovina, ki je trajala v mestu 500 let, je seveda naš izziv in priložnost: da jo predstavimo, ponovno obudimo, se pozicioni-ramo kot močno turistično mesto. Ne govorimo samo o zgodovinskem praznovanju, temveč tudi o priložnosti," opominja Klasinc. Koordinatorka letošnjega praznovanja Jasmina Krajnc pravi, da se v organizacijo praznovanja vključujejo zavodi, društva in organizatorji festivalov, ki v svojih programih pozornost namenjajo kulturni dediščini. „Prvi večji dogodek bo 59. Kurentovanje. Glavni del praznovanja bo na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 2. avgusta. Bogat bo tudi program Rimskih iger. Z aktivnostmi se v praznovanje vključujejo ptujski vrtci in osnovne šole (muzikal, likovni natečaj ...). Mestna občina Ptuj letos vsem novorojencem podarja spominski medaljon, ki so ga zasnovali v društvu Poetovio 69. V mestu bomo izobesili zastave z logotipom praznovanja, zaživela je tudi spletna stran." Priložnost za korak k arheološkemu razstavišču Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič se nadeja, daje jubilejno leto priložnost za intenzivni začetek aktivnosti za vzpostavitev arheološkega razstavišča. V muzeju bodo v tem jubilejnem letu med drugim postavili arheološko razstavo Osrčje Poetovione in izdali zbornik o rimski in siceršnji zgodovini mesta Ptuj. Pri obeležitvi 1950-letnice bo muzej sodeloval v okrog 30 projektih. Promocijsko sporočilo Premajhna skrb za duševno zdravje zaposlenih NAREJ zdravo in aktivno v prihodnost O fäf REPU BLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI EVROPSKA UNIJA I IMMim Ml*» ' nUDlm v U Al □ » H14*QDM41T V okviru projekta Celovita psi-hosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) - Zdravo in aktivno v prihodnost! je bila izvedena raziskava z naslovom Ugotavljanje potreb delodajalcev na področju duševnega zdravja zaposlenih in obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganj (PSDT), v kateri je sodelovalo približno 200 slovenskih podjetij. Pomembnosti področja se veliko delodajalcev že zaveda, vendar so ukrepi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu še vedno v manjšini Le dobra tretjina podjetij ima v svojem poslanstvu oziroma ciljih zapisano tudi skrb za duševno zdravje. Skoraj polovica jih sicer že izvaja ukrepe na področju duševnega zdravja v okviru promocije zdravja na delovnem mestu, a velikokrat ne temeljijo na ustreznih analizah. Na splošno so premalo celostno in sistematično naravnani, se uvajajo (pre)počasi, v zadnjih treh letih pa je le petina podjetij poveča- Projekt NAPREJ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. la finančna sredstva, namenjena ukrepom za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu. Podjetja kot bistvene ovire pri načrtovanju in izvajanju ukrepov prepoznavajo nesodelovanje zaposlenih, finančne ovire, pomanjkanje strokovnega kadra in pomanjkanje časa za izvedbo aktivnosti na tem področju. Ključne so začetne faze osveščanja in informiranja, dobri medosebni odnosi na delovnem mestu ter stalno usposabljanje vodij Strokovnjaki prepoznavajo, da je splošno dojemanje področja duševnega zdravja na delovnem mestu še vedno preveč stigmatizirano. V slovenskih delovnih okoljih je v tem pogledu najbolj ključno predvsem osveščanje in informiranje zaposlenih ter delodajalcev, ki bi pripomoglo k zmanjšanju sti-gmatiziranosti področja. Bistvenega pomena so tudi skrb za dobre medosebne odnose na delovnem mestu in dobro usposobljeni vodstveni kadri, ki prepoznavajo težave v duševnem zdravju in zaposlene usmerjajo po ustrezno pomoč. Zdravje na delovnem mestu, v okviru katerega je tudi duševno zdravje, mora predstavljati eno izmed temeljnih vrednot, strateški cilj in zavezo vodstva podjetja, kar poveča tudi njegovo uspešnost in konkurenčnost na trgu. Vas zanima več? Spremljajte spletno stran www.naprej.eu. Dornava • Začetek pustnega časa Orači zarezali prvo brazdo Dornavski orači, ki delujejo v okviru Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava, so letos že 12. zapovrstjo priredili Prvo brazdo. Gre za prireditev, s katero v osrčju Liikarije začenjajo fašenski oziroma pustni čas. Na svečnico opolnoči so se orači zbrali v Mezgovcih. Od tam so krenili proti Dornavi, kjer so jih pred občinskim poslopjem pričakali župan Janko Merc in drugi obiskovalci prireditve. Dornavskim oračem so se na letošnji Prvi brazdi pridružili orači iz Podvincev in Kicarja ter nekaj pokačev. „Z izvedbo prireditve smo zelo zadovoljni. Pred občino je orače pričakalo okrog 80 ljudi. V veselem vzdušju smo se v preddverju dvorane ob pogostitvi zadržali kar nekaj časa," je povedala predsednica TED Lukari Marija Belšak. Orači so iz rok župana Vstop v pustni čas v občini Dornava so naznanili orači. Foto: Igor Cerpnjak ^//smmmmmmmmmmmmmmmmmm^ S Pojasnilo V tiskani izdaji Štajerskega tednika, kije izšla v četrtek, 7. februarja 2019, v prispevku z naslovom Številne težave, nefunkcionalna tribuna podražitev projekta, podajamo pojasnilo k citatu g. Danijela Vrbnjaka, ki je zavajajoč in ne prikazuje resničnega stanja: »Podjetje VG5 d.o.o. ima na področju Tehnološkega parka Ljubljana Brdo mnogo več kot zgolj nabiralnik na naslovu Tehnološki park 24, saj ima v 3. nadstropju v lasti 688,44 m2 poslovnih prostorov. VG5 ima s Tehnološkim parkom Ljubljana d.o.o. sklenjeno še najemno pogodbo za 5 parkirnih mest v garaži ter skladiščni prostor v izmeri 44 m2.« Matej Cerar, pomočnik direktorja VG5 ! ^mmmfmmmmmímmmífmmmmmm1 Merca prejeli občinske ključe. Gre za simbolično predajo ključa za čas fašenka. Ključe je v imenu oračev sprejel Franc Čeh. Vrnili jih bodo na fašenski torek, na pustni seji občinskega sveta. Občina Dornava je ena izmed tistih v regiji, kjer ima fašenk dolgoletno in bogato tradicijo. V kraju se je pred več kot 50 leti (skoraj že 60) rodil etnografski pustni lik ciganov, dobrih 20 let pa beleži tudi prireditev Fašenk po dor-navsko, ki ga vsako leto priredijo na pustni ponedeljek. Mojca Zemljarič torek • 12. februarja 2019 Podravje Štajerski 5 Ormoško • Kadrovska stiska v zdravstvenem domu 1.700 otrok bo reševal upokojeni pediater Tudi v ormoškem zdravstvenem domu se soočajo s kadrovsko stisko; še zlasti bi potrebovali pediatra, šolskega zdravnika in zdravnika družinske medicine. Težave rešujejo z nadurnim delom, vključevanjem zdravnikov iz Zdravstvenega doma Ljutomer v dežurno službo ter celo z aktivacijo upokojenega kolega. V vodstvu zavoda opozarjajo, da so nujne spremembe na sistemski ravni. Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Ormož Vlasta Zupanič Domajnko je povedala, da imajo težave zlasti na področju pediatri-je. Da 1.782 pacientov, med njimi 1.668 otrok in mladostnikov ne bi ostalo brez zdravnika, so bili pri-morani vključiti upokojenega kolega: »Dr. Kolarič se je upokojil avgusta 2018 in ponovno aktiviral, ker je nadomestna specialistka s področja pediatrije tik pred nastopom porodnega dopusta. Imamo sicer še specializantko s področja pedia-trije, ki je na polovici petletne specializacije in je glede na program specializacije izven zdravstvenega doma.« Kot je še dejala direktorica, se zelo trudijo, da bi dobili nove zdravnike. Poleg številnih individualnih pogovorov so že tretjič objavili razpis za specialista pediatra za nedoločen čas, a žal ni odziva na tovrstne razpise, predvsem zaradi garaškega dela na primarni ravni, pa tudi zaradi plačila. Šolska zdravnica skrbi za več kot 2.300 pacientov Preobremenjeni so tudi edina šolska zdravnica, ki ima opredeljenih kar 2.349 pacientov, ter družinski zdravniki. »V ZD Ormož imamo pet zdravnikov družinske medicine, ki pokrivajo osnovno lokacijo v Ormožu in v ambulanti Središče ob Dravi ter Centru za starejše občane Ormož. Ob tem je ena zdravnica družinske medicine pred nastopom porodnega dopusta, druga pa bo na porodnem dopustu nekje v sredini tega leta. Prav tako imamo tri specializante družinske medicine, ki so občasno, glede na program specializacije, v ZD Ormož. Ker zaposlujemo mlade zdravnike WteaK»' .ab Foto: KTV, Med¡a24 Nujne so spremembe na sistemski ravni, opozarja direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko, sicer bomo ostali brez zdravnikov. družinske medicine, se glede na dolg študij in obvezno specializacijo soočamo s porodnimi dopusti. Prav tako pa se soočamo z bolniškimi dopusti, zaradi česar so zdravniki, ki pokrivajo svoje opredeljene paciente, primorani še nadomeščati svoje stanovske kolege,« situacijo pojasnjuje direktorica. Novi programi, kaj pa kader? Potrebovali bi še specializan-ta ginekologa zaradi predvidene upokojitve v prihodnjih letih. S podaljšanim razpisom iščejo psihiatra, saj so pridobili nov program centra za duševno zdravje odraslih in za skupnostno obravnavo, s katerim bodo pokrivali ormoško, ljutomersko in lendavsko območje: »Nosilec programa je psihiater, in ko nam ga bo uspelo zaposliti, lahko zaposlujemo še preostali kader: dva klinična psihologa, dva socialna delavca, enega delovnega terapevta in šest diplomiranih medicinskih sester. Prav tako se je v letošnjem letu razširil tim razvojne ambulante, kjer prav tako zaposlujemo novi kader: logoped, klinični psiholog oz. psiholog, specialni pedagog, delovni terapevt itd. Zadnji razpis za kliničnega psihologa je bil neuspešen, tako da bomo zaposlili psihologa in ga poslali na specializacijo iz klinične psihologije.« Bomo ostali brez zdravnikov - v Avstrijo jih vabijo z • v* 1 v višjo plačo Poleg vključevanja upokojenega kolega ter stalnega iskanja novega kadra in številnih individualnih razgovorov problematiko rešujejo še z nadurnim delom zaposlenih, občasno pa si izposodijo tudi kolege zdravnike iz ZD Ljutomer, kar je že utečena praksa, pristavi direktorica. A s pomanjkanjem kadra se bo morala spopasti država. »Zdravstveni domovi po državi se soočamo s hudimi kadrovskimi stiskami. Prebivalstvo se stara, kar prinaša vse večje potrebe v zdravstvu. Težave bi bilo nujno reševati na sistemski ravni. To bi morala biti prioriteta številka ena zdravstvenega ministra! Za pomanjkanje zdravnikov je kriv sistem financiranja, sistem specializacij, treba bi bilo povečati tudi število vpisnih mest na sami medicinski fakulteti. Treba je razbremeniti zdravnike, da nam ne bodo izgoreli, saj delajo v izrednih razmerah in se lahko zgodi kolaps. Prav tako ne morejo delati upokojenci. Res me skrbi, kajti s pomanjkanjem zdravnikov se soočajo tudi drugod po Evropi, tudi v Avstriji, kamor slovenske zdravnike že vabijo z boljšim plačilom,« še opozarja Zupanič Domajnkova. Monika Horvat Budina • CI za ptujsko obvoznico Nova cesta čez 10 let Člani in podporniki Civilne iniciative (CI) v zvezi s problematiko Ormoške ceste in ptujske obvoznice so se pred tednom dni v domu krajanov Budina-Brstje srečali na delovnem sestanku. Foto: Črtomir Goznik Sestanka s člani in podporniki CI za ptujsko obvoznico se je v minulem tednu udeležila tudi županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Na srečanju so bile predstavljene dosedanje aktivnosti iniciative in vsebine sestankov, ki so potekali pri različnih državnih organih. V CI poudarjajo, da je bivanjsko okolje krajanov Spuhlje in Budine že sedaj zaradi vpliva državne ceste skozi naselje zelo obremenjeno (hrup, prašni delci, tresljaji). Največja težava je tranzitni tovorni promet. Če bi se ga umaknilo na avtocesto, bi bile razmere ob glavni prometnici med Ptujem, Ormožem in Zavrčem že znosnejše. V iniciativi poudarjajo, da popuščati ne nameravajo. Nasprotujejo tudi vsem do sedaj znanim severnim različicam bodoče nove glavne ceste. Po njihovem mnenju bi to bile vpadnice v mesto in ne obvoznice. Dodatni problem je ta, da bo cesta cestninska. Torej bi tudi na Puhovem mostu, kamor bi bila speljana nova cesta, veljal cestninski sistem. „Vztrajamo, da država poskbi za to, da se tovorni promet preusmeri na avtocesto. Nasprotujemo tudi priključitvi nove glavne ceste Ormož-Markovci na obstoječo glavno cesto proti Ptuju. Ne bomo dopustili, da bi obvoznica tekla skozi Ptuj. Zaslužimo si normalni razvoj. Ptuj na področju gospodarstva in turizma stagnira. Proteste bomo stopnjevali. Pomoč nam ponujajo tudi odvetniške hiše. Državo bi lahko tožili, ker dopušča, da so nam kršene ustavne pravice do življenja v čistem, mirnem in neoporečnem okolju," je poudarila vodja CI Sergeja Puppis Freebairn. Puppis Freebairnova je dodala, da bi po najbolj optimističnem scenariju, če bi vsi postopki neovirano stekli takoj, lahko bila nova cesta (obvoznica) Markovci-Ptuj zgrajena čez šest ali deset let. „Zdaj se več niti ne gre za nas, temveč za naslednje generacije," je izpostavila Puppis Freebairnova. Ožji član iniciative Miran Galun je dejal, da je Natura 2000 tako velika ovira, da na gradnjo ceste skozi zaščiteno območje skorajda ni moč računati. „Dobili smo pojasnilo, da če je bilo trikrat izdano negativno mnenje, naj ne računamo, da bo četrtič pozitivno. Ko se je cesta začela načrtovati, bi jo še lahko speljali skozi Šturmov-ce. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je območje zaščitilo, od takrat naprej je možnosti vse manj. Sedaj je tako, da niti nadomestni habitati več ne pridejo v poštev." V CI so se, da ne bi samo nasprotovali, lotili tudi iskanja rešitev. Pripravili so možno različico obvoznice severno od Ptuja. A na ministrstvu za okolje predlogu naj ne bi bili najbolj naklonjeni. Mojca Zemljarič Podravje • Cesti gradov seje pridružilo devet gradov Slovenskih in avstrijskih gradov odslej ne povezuje le zgodovina Cesta gradov je doslej povezovala 25 gradov in dvorcev najugovzhodu Avstrije. Zdaj se jim je pridružilo še devet slovenskih gradov: Ptuj, Ormož, Velika Nedelja, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Lendava, Grad, Negova in Rakičan. Prejšnji teden so v dvorcu Rakičan podpisali sporazum o sodelovanju za izvedbo projekta Cesta gradov (Castle Road). Projekt se izvaja v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Avstrije Inter-reg, v treh letih bo Evropski sklad za regionalni razvoj zanj namenil približno milijon evrov. Partnerji projekta so Raziskovalno-izobra-ževalno središče Dvorec Rakičan, Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, tehnološki center Deutschlandsberg in grad iz Güssinga, sporazum so podpisali Cesti gradov se je pridružilo devet slovenskih gradov, med njimi trije pod okriljem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož (Ptuj, Ormož in Velika Nedelja). tudi upravljavci gradov (med njimi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož). Zvonka Lazar Borak iz ZRC Bistra Ptuj, vodja projekta, je pojasnila, da je cesta gradov nastala na pobudo avstrijskega združenja Die SchlosserstraRe: »Pred 30 leti so se dvorci in gradovi vzhodne avstrijske Štajerske in južne Gra-diščanske združili v društvo Cesta dvorcev in gradov z namenom združevanja turistične in kulturne ponudbe posameznih gradov.« V okviru projekta bodo razvili posebni čezmejni doživljajski in tu- ristični produkt, ki ga bosta obe državi promovirali skupaj. Lazar Borakova je napovedala: »ZRS Bistra Ptuj je izdelala katalog novih ponudbenih potencialov za vključene gradove, v katerem bodo predstavljene zgodovinske povezave, ki obstajajo med obrambnimi utrdbami na območju med Slovenijo in Avstrijo.« Nastala naj bi tudi zgodovinska revija, ki bo domače in tuje goste na gradove vabila z napetimi zgodovinskimi zgodbami. Eva Milošič Foto: CG 6 Štajerski Podeželje torek • 12. februarja 2019 Slovenija, Podravje • V povprečju ima vsak gozd dva lastnika Zaradi dedovanja veliko slabo vzdrževanih in neizkoriščenih gozdov Veliko ljudi se ne zna dogovoriti za smotrno dedovanje kmetijskih površin, zato je pogosta praksa, daje lastnikov več. To se pri gozdovih še posebej pozna. Ker se več lastnikov med seboj ne zna ali ne želi dogovoriti, kdaj in koliko bodo posekali, so ti gozdovi v slabem stanju, prav tako se izgublja velik gospodarski potencial lesa. V Sloveniji je po zadnjih podatkih 286.000 gozdnih površin, ki pa si jih lasti 413.000 posestnikov. Skoraj vsak gozd ima torej dva lastnika, v resnici pa to pomeni, da si nekatere gozdove lasti celo več ljudi. »Imamo tudi primere, ko si zaradi slabo rešenega dedovanja majhno površino gozda lasti kar deset ljudi,« opozarja Janko Vido-vič, ki je na Zavodu za gozdove zadolžen za haloški del. Po njegovih besedah so gozdovi v Podravju najbolj razdrobljeni na Dravskem polju, nekoliko bolje je v Slovenskih goricah, kjer je večina posesti velikih dober hektar. Po gozdnatosti je Slovenija na tretjem mestu v Evropski uniji. 76 % gozdov je v zasebni lasti, kjer pa je povprečna velikost gozdnih posesti 2,9 hektarja. Ob tem, da je ta posest majhna, je pomembno tudi dejstvo, da ima pogosto več solastnikov. »To je zelo majhna površina in taka razdrobljenost je slaba tako za vzdrževanje gozda kot za izkoriščanje njegovih danosti,« je prepričan Vidovič, ki še dodaja, da je na večjih površinah delo lažje in tudi bolj ekonomično. Če se ne strinja dovolj solastnikov, drevesa ne smejo posekati »Razdrobljenost, majhne parcele in veliko solastnikov je posledica dedovanja. Potencialni dediči se pogosto ne dogovorijo, kdo bo prevzel kme tijske površine, zato pa se zgodi solastništvo na tako majhni površini. To je zelo slabo za vzdrževanje gozda,« je kritičen Vidovič, ki ima ravno zato več nepotrebnega dela. Kot gozdar namreč izdaja odločbe in dovoljenja za posek v gozdovih. Ko odločbo pripravi, jo mora poslati vsem solastnikom, in če se ne strinja vsaj toliko lastnikov, ki ima v lasti polovico posesti, poseka ne morejo izvesti. »Trenutno imam primer haloškega lastnika, ki bi želel izvesti posek dreves v gozdu. Ker pa ima ta gozd v solastništvu nekdo iz Hrvaške, je treba najprej urediti soglasje z njim,« razlaga Vidovič. Ker se s solastniki pogosto ne znajo dogovoriti, se nekateri odločijo za sečnjo na lastno pest. In to so tudi kršitve, ki jih gozdna - «t Janko Vidovič iz ZZG: »Razdrobljenost, majhne parcele in veliko solastnikov je posledica dedovanja. Potencialni dediči se pogosto ne dogovorijo, kdo bo prevzel kmetijske površine, to pa je zelo slabo za vzdrževanje gozda.« inšpekcija najpogosteje zazna. »Predvidena kazen je med 300 in 5.000 evri,« je povedal inšpektor Tomaž Peček. Na inšpektoratu so sicer v lanskem letu zaradi neprijavljenega poseka izrekli 13 opozoril, izdali 27 opominov in 76 glob. Posekajo le pol toliko, kot bi lahko Ker se gozdovi razdelijo na veliko dedičev, je zanje ta gospodarsko nepomemben. Od te zemlje se odtujijo ali pa jim je celo v breme. Tak gozd je zato pogosto zanemarjen in neizkoriščen. Na območju Spodnjega Podravja lastniki posekajo le 40 % tega, kar bi v resnici lahko. »Recimo, da gozd na letni ravni prinese 8 kubičnih metrov novega lesa. Normalno bi bilo, da bi ga posekali 6 kubičnih metrov. V desetletnem ciklu to pomeni 60 kubičnih metrov lesa, ki ga lahko posekamo, pa ga pogosto ne. To je slabo za gozd in vsesplošno gospodarstvo,« še opozarja gozdar. Ker je to naš velik naravni vir, bi ga zato bilo treba bolje izkoristiti in na tem področju bi lahko po mnenju Vidoviča veliko naredila tudi država: »Bile bi smiselne davčne spodbude. Da bi se tiste, ki te naravne danosti koristijo, finančno spodbudilo. Tiste lastnike, ki pa gozda ne vzdržujejo, pa bi obravnavali drugače.« Vida Božičko Promocijsko sporočilo Kako si s sodobnimi storitvami olajšamo vsakdan Ko razmišljamo o tem, katera dejavnost je z razvojem pustila velik pečat na vsakodnevnem življenju, večini od nas verjetno prve pridejo na misel telekomunikacije. Morda se nam tudi zdi, da se v bankah ni kaj dosti spremenilo. Vendar pa sta tehnologija in posluh za potrebe strank vzrok za številne izboljšave in današnja izkušnja poslovanja z banko je popolnoma drugačna kot pred leti. Ena izmed takih so gotovo najsodobnejše plačilne kartice. Debele denarnice s svežnjem bankovcev in kovancev so namreč preteklost. Ni nam več treba skrbeti za to, da imamo pri sebi dovolj gotovine za plačevanje obveznosti. S pojavom plačilnih kartic je namreč tudi plačevanje doživelo pravo revolucijo - od plačilnih kartic z magnetnimi trakovi, prek kartic s čipom do brezstičnih kartic. »Plačevanje z brezstičnimi karticami je postalo samoumevno, z njimi pa lahko plačujemo skoraj povsod - hitro, preprosto in varno. Kartico le prislonimo k plačilnemu terminalu in pri večjih nakupih plačilo potrdimo z vnosom številke PIN,« pojasnjuje Jurček Hlastec. Gotovine tako praktično skoraj ne potrebujemo več, ko pa jo, je ta zaradi široke mreže bankomatov vedno na dosegu roke. Tudi bankomati se posodabljajo in postajajo prijaznejši. »Najsodobnejši brezstični bankomati omogočajo dvige z brezstičnimi karticami. So hitri, priročni in varnejši, saj kartico k bankomatu le prislonimo, zato smo lahko brez strahu pred t. i. skimmingom,« še nadaljuje Hlastec. Jurček Hlastec, vodja NLB Poslovalnice Prešernova Dostop do bančnih strokovnjakov kadarkoli in od kjerkoli Prav tako izvajanje bančnih storitev danes ni več omejeno na čas in lokacijo bančnih poslovalnic. V spletnih in mobilnih bankah lahko kadarkoli in kjerkoli izvajamo osnovne bančne storitve. Včasih pa moramo ali si želimo kaj urediti tudi v osebnem stiku z bančnim strokovnjakom. V NLB si zato prizadevamo storitve približati strankam na način, kot vam najbolj ustreza. »Tisti, ki se najbolj domače počutite s telefonom, lahko z nami poslujete v telefonski banki NLB Teledom, ki je dostopna 24 ur na dan, vse dni v letu. Če vam je ljubši bolj oseben stik, pa lahko do bančnikov dostopate prek video klica,« še zaključuje sogovornik. Slovenija, Podravje • Dobrih 20 milijonov evrov za kmetijstvo Pomoč tudi za protitočne mreže Objavljen je nov razpis za naložbe, s katerimi se kmetije prilagajajo podnebnim spremembam, in razpis za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih izdelkov. Čas za oddajo vlog je od 25. februarja do vključno 29. maja. Razpis za naložbe v prilagajanje kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe prinaša 6,6 milijona evrov. Nepovratna sredstva bodo razdelili za nakup mrež proti toči in rastlinjakov za tržno zanimive sorte in boljšo tehnologijo pridelave v trajnih nasadih. Sofinancirajo tudi zasebne namakalne sisteme, ki imajo enega uporabnika, in namakalno opremo. Del sredstev je posebej namenjen tudi naložbam majhnih kmetij. Za drugi podukrep bo na voljo skupaj 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega šest milijonov evrov za nosilce kmetij ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji in devet milijonov evrov za samostojne podjetnike posameznike, zadruge, zavode in gospodarske družbe. Nepovratna sredstva bodo odobrili za ureditev objektov in nakup opreme za predelavo ali trženje kmetijskih izdelkov, nakup skladiščne opreme in ureditev skladiščnih zmogljivosti. Sofinan- cirali bodo tudi ureditev objektov oziroma nakup opreme za oskrbo z vodo ter posodobitev sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, ureditev greznic in čistilnih naprav, ureditev lovilcev maščob oziroma naprav za obdelavo odpadnih voda. Sofinancirali bodo tudi objekte in nakup opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije za predelavo ali trženje kmetijskih izdelkov za lastno porabo. Vida Božičko Foto: VB Foto: CG Foto: CG torek • 12. februarja 2019 Podravje Štajerski 7 Zavrč, Spodnje Podravje • Bo občinski praznik dobil nov datum? O trgatvi, farnem žegnanju in koncu šole Na eni od naslednjih sej bo završki občinski svet odločil, ali bodo občinski praznik iz sredine avgusta morda raje prestavili na ustreznejši (?) datum. §P§P si Foto: Občina Zavrč Završki podžupan Dušan Rojko je pojasnil, da so o spremembi datuma občinskega praznika govorili že predlani poleti: »Takrat smo rekli, naj se mandat zaključi. Zdaj je začetek mandata in mislim, da je pravi čas, da o tej temi premislimo oz. jo prediskutiramo. Občinski praznik imamo sredi avgusta. Zaradi več vidikov oz. argumentov predlagam, da bi ga prestavili na konec junija. Tako bi sovpadel z državnim praznikom dneva državnosti in s koncem šole, takrat pa tudi še ni dopustov. Tudi zaposleni na naši občini si zaslužijo mirno, sproščeno poletje.« Občinska svetnica Marta Bosilj je že napovedala, da spremembe datuma ne bo podprla: »Občinski praznik smo že prestavili s 27. septembra (tega dne leta 1997 smo v Zavrču dobili novo šolo). Takrat smo rekli, da je to čas trgatev in začetka šole, zato smo občinski praznik prestavili k farnemu žegnanju. Nismo edina občina, ki ima praznik sredi avgusta; kdor hoče, pride.« Župan občine Zavrč Slavko Prav-dič je občinske svetnike pozval k podaji predlogov za drug datum občinskega praznika, o tem bodo odločali na kateri od naslednjih sej. Na občinski praznik naj bi se občani sicer spomnili kakšnega dogodka iz preteklosti, na katerega so ponosni ali daje njihovi občini posebno istovetnost, občine datum določijo z odlokom. Eva Milosic Mesec Občinski prazniki April Markovci (25. 4.), Središče ob Dravi (11. 4.) Maj Destrnik (25. 5.) Junij Cirkulane (prvi teden v mesecu), Dornava (okoli 15. 6), Kidričevo (25. 6.), Podlehnik (21. 6.), Videm (okoli 15. 6.) Julij Gorišnica (okoli 20. 7.), Sveti Tomaž (4. 7.) Avgust Juršinci (10. 8.), Ptuj (5. 8.), Zavrč (sredi meseca) September Majšperk (druga ali tretja sobota v mesecu) Oktober Trnovska vas (letos 19. 10.), Žetale (tretji vikend v mesecu) November Hajdina (sobota pred martinovo nedeljo), Sveti Andraž v Slovenskih goricah (letos 30. 11.) Kar v petih občinah upravnih enot Ptuj in Ormož imajo občinski praznik junija (6), po pogostosti sledi avgust (3), od decembra do marca pa ni v Spodnjem Podravju niti enega občinskega praznika. V večini občin so za občinski praznik določili god svojega farnega zavetnika oz. občinskega patrona (so pa tudi izjeme, na primer Mestna občina Ptuj, kjer je občinski praznik na datum, ko je leta 1513 v veljavo stopil nov statut mesta). V občini Podlehnik, kjer slovesnost ob občinskem prazniku sicer pripravijo le vsaka štiri leta, so občinski praznik sprva imeli v prvem tednu junija, leta 2009 pa so datum na pobudo občinskega svetnika spremenili na 21. september oz. na dan ustanovitve občine. Še zanimivost: v občini Ormož občinskega praznika sploh nimajo, obeležujejo le praznike krajevnih skupnosti. Žetale • Sprememba v občinski upravi Iščejo direktorja občinske uprave Direktorja občinske uprave že od božiča iščejo na Občini Videm, zdaj pa tudi na Občini Žetale; prejšnji teden so objavili javni natečaj, prijave so mogoče do 14. februarja. Od maja 2013 je direktorica žetalske občinske uprave Milica Simo-nič Steiner, pred tem je enak položaj zasedala v Mestni občini Maribor. Župan občine Žetale Anton Butolen je povedal, da je Simonič Steinerjeva nedavno dobila zaposlitev kot direktorica uprave Občine Pesnica. Za odhod naj bi se odločila predvsem zato, ker bo novo delovno mesto bližje njenemu domu. »Dogovorili smo se, da bo direktorica občinske uprave pri nas delala do konca februarja, po potrebi bo morda še pomagala kak dan,« je povedal Butolen. Dodal je: »Za zdaj težko rečem, ali nam bo uspelo najti primernega kandidata, razpis je odprt.« Z novim direktorjem občinske uprave bodo na Občini Žetale delovno razmerje sklenili za polni delovni čas in za določen čas petih let. Od kandidatov zahtevajo najmanj visoko strokovno izobrazbo oz. prvo bolonjsko stopnjo, najmanj šest let delovnih izkušenj, opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, slovensko državljanstvo, nekaznovanost itd. Želijo si, da bi kandidat obvladal angleški in nemški jezik, osnovna računalniška znanja ter poznal delovanje lokalne samouprave in državnih organov. EM V i m v \ POO f m n aV 7 ñ r 7 SHtbWU 7 m Sw»r y V i - > i. t r ¿ WWW.QCENTER.SI ■ / V, V.*» I W sSUr - «sssss- Foto: EM Vir: občine 8 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 12. februarja 2019 Središče ob Dravi • Razvijajo turistično in naravoslovno ponudbo Informacijska točka v občinski stavbi Občina Središče ob Dravi skupaj s partnerji DOOPS, Jeruzalem SAT - Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi in tamkajšnjim konjeniškim društvom zaključuje projekt razvoj turistične in naravoslovne ponudbe v občini Središče ob Dravi, kije potekal preko Las UE Ormož. Foto: MH Na delavnice vabijo domače ponudnike in gostince. Kot je povedal župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, z njim želijo obogatiti turistično in naravoslovno ponudbo. Med glavnimi pridobitvami so interpretacijske table za obiskovalce ob reki Dravi ter informacijska točka v občinski stavbi, kjer bodo obiskovalcem na voljo informacije o kraju. Hkrati so izdelali tudi promocijsko gradivo ter spletno stran s predstavitvijo naravnih in kulturnih znamenitosti. V zaključni fazi pa so delavnice, ki jih vodi dr. Tanja Lešnik Štuhec, na katere vabijo tudi vse domače ponudnike. »Projekt se navezuje na krajinski park oz. našo ponudbo, z njim pa želimo nadgraditi projekt Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož, ki ga peljemo skupaj z občinama Ormož in Sveti Tomaž. Vabimo tudi naše ponudnike in gostince, da jih spodbudimo in seznanimo z možnostmi nadgradnje njihove ponudbe v povezavi z naravoslovnim turizmom. Nadaljujemo postopke vzpostavitve krajinskega parka. Z navezavo na to ponudbo ter s skupno promocijo pa želimo še naprej ustvarjati pogoje za razvoj turizma, o čemer se pogovarjamo s širšim prleškim območjem,« je dodal Borko. Za projekt, vreden okoli 54.500 evrov, so pridobili slabih 39.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev. Monika Horvat Juršinci • Dvojno slavje zlate poroke Zlatoporočenci Roškar in Baum Sredi januarja so v Juršincih zaznamovali slavnostni dogodek, kot ga v njihovi občini po besedah župana Alojza Kaučiča še ni bilo: dvojno slavje zlate poroke. Župan gaje označil za zgodovinskega. Foto: Zasebni arhiv Zlata para Anica in Jakob Roškar iz Gabrnika ter Marija in Janez Baum iz Zagorceu Tako kot pred 50 leti so 12. januarja letos pred oltar v cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih ponovno stopili Anica in Jakob Roškar iz Gabrnika ter Marija in Janez Baum iz Zagor-cev. Oba para sta se skupaj poročila 11. januarja 1969 ob 11. uri. 12. januarja 2019, ob isti uri, so zakonsko zaobljubo obnovili v domači farni cerkvi. Cerkveni obred zlate poroke je opravil župnik Dušan To-dorovič, civilnega pa župan Alojz Kaučič. Oba para sta zlati jubilej proslavila v družbi svojih družin, sorodnikov, sosedov in prijateljev. Pri Roškarjevih je na zlati poroki celo igral enak ansambel, v isti sestavi kot na poroki pred 50 leti. Zlatoporočenca Anica in Jakob Roškar sta si dom in druži- no ustvarila na Aničini domačiji v Gabrniku. Imata sina Branka in hčerko Vesno ter pet vnukov: Tomaža, Mitja, Alena, Marka in Lano. Jakob je do upokojitve hodil v službo, Anica je medtem doma skrbela za kmetijo, dom in družino. Kot mlad fant je Jakob najprej služboval v Javnih skladiščih v Ljubljani, nato se je zaposlil pri Pošti Slovenije, kasneje pa v podjetju Pleskar Ptuj, kjer je bil zaposlen do upokojitve. Anica je doma kmetovala. Ukvarjali so se s trsničarstvom, vinogradništvom, poljedelstvom in nekaj malega tudi z živinorejo. V jeseni življenja jima vsakodnevnih dejavnosti ne zmanjka. Jakob se ukvarja s čebelarstvom, Anica s slikarstvom in jasličarstvom. Velike jaslice je ob božiču najprej postavljala v domači hiši, zadnja leta skrbi za postavitev jaslic in božičnega drevesa v farni cerkvi. Oba sta ljubitelja narave, pohodnika, skrbita za velik cvetlični in zeliščni vrt, aktivna sta na družabnih omrežjih. Zlatoporočenca Marija in Janez Baum sta si kot mlad zakonski par dom ustvarila v Zagorcih. Njuno življenje je zaznamovalo delo na kmetiji. Družina se je ukvarjala z živinorejo in poljedelstvom. Janez je bil tesar in je marsikateremu v okolici pomagal do strehe nad glavo. Žena Marija je pomagala pri delu na kmetiji, zaposlovala so jo gospodinjska opravila, skrbela je za sedem otrok. Najstarejša je Metka, za njo se je rodila Lizika, sledili so Milena, Ivan, Stanko, Jožica in Natalija. Danes njuno jesen življenja razveseljuje 15 vnukov in dva pravnuka. Vnuki so Monika, Valentina, Alen, Primož, Rene, Katja, Marko, Kaja, Maša, Maja, Leon, Klara, Nik, Luka in Jakob, pravnuka pa Stela ter Nikolaj. Ba-umova še danes ohranjata ljubezen in zanesenjaštvo do domače zemlje, po svojih najboljših močeh, kolikor zmoreta, z veseljem in radostjo pomagata otrokom in vnukom. Obema paroma zlatoporočen-cev njuni najbližji želijo še veliko srečnih let in naj jim zdravje dobro služi. Mojca Zemljarič Markovci • Z18. ocenjevanja krofov Po 17 letih naj krof zopet pripravila Marija Bezjak Minulo soboto so v prostorih župnijske dvorane v Markovcih okušali in ocenjevali najbolj znano in priljubljeno tradicionalno pustno dobroto - krof. Čigav seje letos okitil z nazivom naj krof? Društvo podeželskih žena občine Markovci ter svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri Kmetijsko-gozdar-skem zavodu Ptuj sta pripravila že 18. ocenjevanje krofov. Komisija za ocenjevanje v sestavi Marije Horvat iz Izobraževalnega centra Piramida Maribor, Terezije Bogdan in Bernarde Trafela iz KGZS, člani- ce društva Darinke Meznarič ter slaščičarke in avtorice učbenikov o slaščičarstvu Darinke Gostenčnik je tokrat ocenila sedem vzorcev, ki so jih prinesle gospodinje iz do- mače in sosednjih občin. Krofi so bili oštevilčeni, tako da komisija ter obiskovalci niso vedeli, čigavi so. Za ocenjevanje je bilo treba prinesti po pet krofov, brez nadeva in sladkornega posipa. Komisija je ocenjevala zunanji videz, videz sredice, vonj in okus krofa. Ocenjevanje je bilo javno, obiskovalci pa so lahko tudi sami poskusili, kakšna je razlika med posameznimi ocenje-vanimi krofi. Komisijo so najbolj prepričali krofi Marije Bezjak iz Markovcev, zanimivo pa je, da je Bezjakova najboljši krof pripravila že pred leti, na prvem ocenjevanju. Sicer pa, po besedah predsednice komisije Marije Horvat, izbira naj krofa ni niti najmanj enostavna, saj so bili prav vsi prispeli vzorci zelo kakovostni: »Vsako leto opažamo izboljšavo in dejansko so izdelki vedno boljši.« Monika Horvat Para' velika mm PUSTNIH KOSTUMOV v trgovini AKCIJA: 10 % POPUST Slomškova 16, ZZ50 Ptuj (ob mestni tržnici). Z IZREZANIM KUPONOM NA VSE AKTIKIE V TRGOVINI VEUA 00! 5. 3. 2019. Foto: Arhiv društva torek • 12. februarja 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Ptuj • Projekt šole ob praznovanju 1950-letnice mesta Vabilo srednješolk na obisk Ptuja Na osrednji turistični sejemski prireditvi v Sloveniji, sejmu Alpe-Adria, so dijakinje Ekonomske šole ŠC Ptuj na prav poseben način vabile na praznovanje 1950-letnice Ptuja. Na 30. mednarodnem sejmu za aktivno preživljanje prostega časa se je letos predstavljalo več kot 330 turističnih ponudnikov iz 15 držav. V sklopu tega dogodka se odvija tudi mednarodni festival Več znanja za več turizma, letos na temo Turistični spominek mojega kraja. Predstavilo se je 40 srednješolskih ekip iz Slovenije in tujine. Ptujski dijaki so to priložnost izkoristili za povabilo na enega pomembnejših dogodkov v mestu letos. Predstavilo se je učno podjetje Ptujske ikone. Pod mentorstvom Sonje Mlinarič so sodelovale dijakinje Ekonomske šole ŠC Ptuj: Me-lani Tetičkovič, Larisa Rezar, Kaja Črešnik, Lina Raner in Ana Vorih. Predstavljale so blagovno znamko Ptujski krof in ocvirkovko Ptujskih pekarn in slaščičarn. „Izdelke so opremile z lično embalažo in opisom na zloženkah, ki so vsebovale tudi recepte in povabilo na dogodke ob praznovanju 1950-letnice mesta. Z društvom Sožitje so pripravile darilno vrečko iz recikliranega džinsa kot darilno embalažo za vino Haložan, seveda z napisom 1950 Ptuj in spremnim Dijakinje Ekonomske šole ŠC Ptuj so vabile na Ptuj. besedilom o zgodovini kletarjenja na Ptuju. Prav tako pa so predstavile še sušeno sadje Biotehnične šole ŠC Ptuj kot okusen turistični prigrizek. Izviren turistični spominek, mrežasto pokrivalo za hrano z motivom kurenta, pa je izdelala dijakinja aranžerskega programa Danijela Vinko z mentorico Vesno Emeršič. Za stojnico so pripravile tudi velik plakat z vabilom na praznovanje častitljive obletnice mesta," pravi Mlinaričeva. Stojnica dijakinj je bila zelo obiskana, vzbudili so zanimanje za prihajajoče dogodke, ki se bodo to leto zvrstili v mestu. Dve dijakinji sta se udeležili tudi posveta Mladi turistični vodnik, poklic prihodnosti in zaposlitvene možnosti. Kot poudarja ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj Darja Harb, dijaki pri strokovnih modulih obravnavajo vsebine turizma in dediščine: „Na naši šoli želimo pri dijakih vzbuditi zanimanje za turizem kot možno področje njihovega poklicnega ali ljubiteljskega dela. Dženana Kmetec Videm • Župan voščil dvema jubilantoma Vse najboljše za 180 let! Nedavno sta zavidljivih 90 let praznovala Franc Peter s Pobrežja in Anton Jerenko iz Popovcev. Objubilejujimaje poleg domačih voščil tudi župan občine Videm Branko Marinič. Konec prejšnjega meseca so Franca Petra v Domu upokojencev Ptuj, kjer biva, poleg domačih in videmske-ga župana obiskali še člani videmske župnijske Karitas in pater Tarzicij Ko-lenko iz župnije svetega Vida pri Ptuju. Slavljenec je upokojenec Perutnine Ptuj, a se je poleg službe vse življenje ukvarjal tudi s kmetijstvom. Ima sina Stanka in hčer Anico, razveseljujejo ga tudi štirje vnuki in prav toliko prav-nukov. Slavljenčev vnuk Igor Peter se je zahvalil celotnemu kolektivu ptujskega doma upokojencev in vsem, ki so slavljenca ob jubileju obiskali: »Francu želimo še na mnoga zdrava leta!« Na svečnico je na svojem domu v Popovcih enak jubilej praznoval tudi Anton Jerenko. Poleg najbližjih so Nedavno sta devetdeseti rojstni dan praznovala Franc Peter s Pobrežja ... Foto:Tatjana Mohorko . in Anton Jerenko iz Popovcev. Foto: Tatjana Mohorko ga obiskali še videmski župan, pater Jože Petek iz župnije svetega Vida pri Ptuju, članici videmske župnijske Karitas in članici Društva upokojencev Sela. Anton Jerenko se je rodil v Ba-rislovcih, izučil se je za zidarja in se zaposlil pri Gradbenem podjetju Drava Ptuj. Po končanem služenju vojaškega roka je nekaj časa delal doma na kmetiji in po hišah opravljal zidarska dela, kasneje se je kot zidar zaposlil na farmi prašičev v Dražencih. Žena Matilda, žal že pokojna, mu je rodila sina Janka in hčer Danico, danes ima jubilant pet vnukov in prav toliko pravnukov. Slavljenčev sin Janko Jerenko je dejal: »Upamo, da bo oče še dolgo ostal z nami, zanj bomo skrbeli po najboljših močeh.« EM Kidričevo • V Talumu praktični prikaz poklicev Kadra s tehnično izobrazbo še vedno premalo V kidričevskem Talumu, ki zaposluje okoli 1.500 sodelavcev in je med največjimi zaposlovalci v regiji ter državi, so v začetku meseca za osmo- in devetošolce organizirali predstavitev dejavnosti podjetja z ogledom proizvodnih procesov. Učenci zaključnih razredov osnovnih šol so se v začetku februarja v Talumu pobližje srečali s poklici tehničnih, elektro in strojnih smeri. Praktični prikaz poklicev, kot so poimenovali dogodek, je letos pritegnil okrog 150 obiskovalcev. V uvodu so jih nagovorili pomočnica predsednika uprave Taluma za kadrovsko področje Vlasta Stojak, pomočnik ravnatelja Strojne šole Ptuj Stane Gojkošek ter ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj Rajko Fajt. Vodja Talumove kadrovske službe Darja Vodušek Vtič je predstavila dejavnosti, ki jih podjetje ponuja mladim. To so kadrovske štipendije, opravljanje obvezne prakse, pomoč pri pisanju seminarskih in drugih nalog. V enoti Talum Servis in inženiring je obiskovalce sprejel direktor Mihael Hameršak. Skupaj s sodelavci jim je prikazal delo oblikovalca kovin, orodjarja, elektrikarja, mehatronika in strojnega mehanika. Učenci so si lahko pobližje ogledali prikaz izsekovalnega orodja za rondelice, prikaz principa delovanja elektromotorja in njegovega popravila, testiranje prebijalno-dozir-ne enote in se seznanili z izdelavo konstrukcij. V poslovni enoti Ulitki jih je sprejel vodja proizvodnje Tomaž Zemljarič. Najprej so si ogledali video predstavitev dela livarja na nizkotlačnem, visokotlačnem in gravitacijskem litju, sledil je ogled razstavljenih izdelkov, kot so pesto kolesa motocikla, pokrov elektromotorja tovornega vozila, nosilec motorja, vilice zadnjega kolesa motocikla ter ogled dela proizvodnje. Druženje so sklenili v jedilnici ob malici s tradicionalnimi alu-burgerji, ki so jih pripravili Talumovi sodelavci iz Vitala. Letos priložnost za livarje „V Talumu zaposlujemo pretežno poklice tehničnih smeri, kot so strojniki, elektrikarji in metalurgi. To so profili, ki imajo največji delež med vsemi zaposlenimi v skupini. Tudi v prihodnje bomo za razvoj tovarne potrebovali tovrstne poklice, zato že vrsto let intenzivno spodbujamo mlade k pridobivanju teh znanj. Že ta trenutek lahko napovemo, da bomo letos zagotovo še zaposlovali livarje," je povedala vodja kadrovske službe Darja Vodušek Vtič in dodala, da se delodajalci na trgu dela v zadnjem obdobju povečini srečujejo s problemom pridobivanja novih sodelavcev. „Še toliko večje izzive imamo podjetja, ki zaposlujemo osebe s tehnično izobrazbo. Tega kadra je kljub spodbujanjem podjetij in izobraževalnih institucij še vedno premalo. Zaznati je manj interesa za izbiro teh poklicev, kot je na drugi strani potreb podjetij po tovrstnih znanjih in profilih. Se pa razmere, verjamemo, da tako zaradi naših aktivnosti kot tudi aktivnosti samih izobraževalnih institucij, s katerimi v regiji zelo dobro sodelujemo, izboljšujejo." Mojca Zemljarič Ptuj • Pridi v mesto Vabili bodo „Rimljani" Zavod za turizem Ptuj, ki ga vodi direktorica Katja Gonc, je predlani začel promocijsko-trženjsko akcijo Pridi v mesto. „V dveh letih smo se zelo trudili, da s pomočjo obrazov znanih Ptujčanov, ki v mestu delujejo kot obrtniki, rokodelci, trgovci, gostinci, v mestno jedro privabljamo okoliške prebivalce. Letos, ko praznujemo 1950-letnico mesta, bodo rimski spomeniki in doživetja tisti, ki bodo v okviru kampanje Pridi v mesto vabili obiskovalce iz okolice, Slovenije in sveta," napoveduje Gončeva. MZ Foto: Črtomir Goznik -oto: CG 10 Štajerski V središču torek • 12. februarja 2019 Slovenija, Podravje • Ali človeštvo s pretirano in lahkotno uporabo plastike drvi proti lastnemu samom „Plastika je ubijalec naše prihoc V skladu z vladno uredbo so od začetka leta na blagajnah trgovin v Sloveniji prepovedane brezplačne plastične nosilne zelo lahkih in tankih vrečk za sadje in zelenjavo. Za pojasnila o rabi plastičnih vrečk in novih predpisih, ki veljajo na tem področju, smo zaprosili trgovce. Zavezi, da se raba plastičnih vrečk omejuje, so večinoma naklonjeni. V Jagru povečali prodajo vrečk iz papirja Boštjan Jager iz trgovske verige Jager je povedal: „V trgovinah Jager brezplačnih plastičnih vrečk kupcem ne nudimo več, razen vrečk na oddelku sadja in zelenjave. Brezplačne nosilne vrečke iz papirja pa nudimo le v tekstilnih trgovinah Jager. Opažamo, da so kupci dejstvo, da tankih brezplačnih plastičnih vrečk ni več mogoče dobiti na blagajni, sprejeli pozitivno in ni zaznati težav. V prihodnje bo tudi na oddelkih sadja in zelenjave izveden prehod s plastičnih vrečk na vrečke iz bioloških, hitro razgradljivih materialov (škrob). To bo proces, ki bo trajal nekaj let." Tuš pri sadju in 1 • • v • zelenjavi ze ponuja razgradljive vrečke V Tušu so klasične plastične nakupovalne vrečke iz prodaje popolnoma umaknili že jeseni. Nadomestili so jih s trajnostno usmerjenimi vrečkami:„Kot prvi trgovec smo plastične nakupovalne vrečke umaknili s hitrih blagajn, kjer so sedaj na voljo papirnate vrečke s FSC-certifikatom. Prav tako smo kot prvi trgovec na sveže oddelke sadja in zelenjave umestili možnost uporabe razgradljive papirnate vrečke. Trenutno so na Plastika letos praznuje 180. obletnico odkritja Prvi plastični material je Američan Charles Goodyear odkril ne tako daljnega leta 1839, po prvi svetovni vojni pa je tehnologija izdelave plastike hitro napredovala. Zaradi cenene izdelave in možnosti prilagajanja lastnosti materialov namenu je plastika hitro postala nepogrešljiv del vsakdana. Večino tipov plastike pridobivajo s predelavo surove nafte. Prav zaradi svoje trpežnosti se plastika razgrajuje zelo počasi, dodatne težave povzroča dejstvo, da različne snovi zahtevajo ločeno zbiranje in različne postopke predelave, kar pa je drago ... Nekaterih tipov plastike sploh ne reciklirajo, saj se to preprosto ne izplača. (em) voljo v sedmih supermarketih po Sloveniji (Kranju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Sežani, Novem mestu in Celju). Naša želja je, da v prihodnje Čas uporabe vrečke 25 minut, čas razgradnje več 100 let Plastične nosilne vrečke so majhne, obstojne in poceni. Zato so zelo razširjene. Najbolj problematične so najtanjše vrečke, kijih uporabniki zelo redko ponovno uporabijo. To pomeni, da hitreje pristanejo med odpadki, zaradi majhne mase bolj pogosto smetijo okolje, njihova razgradna doba je več sto let. V EU vsak posameznik letno porabi okoli 200 plastičnih nosilnih vrečk, čas uporabe takšne vrečke je zgolj 25 minut. Prebivalec Slovenije povprečno letno porabi 90 plastičnih vrečk. Cilj države je, da bi bila do leta 2025 poraba po prebivalcu 40 vrečk. Vsako minuto se po svetu proda okrog dva milijona plastičnih vrečk in milijon plastenk. Težava niso samo vrečke, temveč tudi drugi plastični izdelki za enkratno uporabo. V Združenih narodih (ZN) opozarjajo, da smo od teh izdelkov postali preveč odvisni, za okolje pa imajo katastrofalne učinke. Po njihovih navedbah kar tretjina plastične embalaže konča na ulicah ali v naravi, vsako leto se 13 milijonov ton plastike znajde v oceanih, kar duši koralne grebene in ogroža občutljivo morsko življenje. Razgradnja plastike lahko traja tudi do tisoč let. Proizvodnja plastike naj bi se v prihodnjih 25 letih povečala še za trikrat. U tovrstne vrečke vpeljemo v vse poslovalnice po Sloveniji." Mercator: „Poraba plastike ni le problem trgovcev V Mercatorju opozarjajo, da ni ustrezno kot okolju neprijazne obravnavati samo klasične plastične nosilne vrečke, saj da imajo vse nosilne vrečke (tudi papirnate, biološko razgradljive, tekstilne ...) negativne vplive ne okolje. Kot dodajajo, poraba plastike in embalaže ni le problem trgovcev in ga samo trgovci ne morejo rešiti. „Potrebne bodo korenite spremembe potrošniških navad. Po prvih dneh veljavnosti nove uredbe ocenjujemo, da so potrošniki dobro obveščeni o spremembi. Kakemu starejšemu kupcu je še treba pojasniti, da so odslej tudi vrečke na samopostrežnih blagajnah plačljive, se pa najde še kakšen, ki želi namesto plačljive vrečke uporabiti zelo lahko vrečko za tehtanje sadja in zelenjave. Mercator je kot prvi trgovec pri nas populariziral velike nakupovalne vrečke za večkratno uporabo. Prvi smo tudi umaknili vrečke pri blagajnah. Uvedli bomo bolj trajnostne rešitve za vrečke za tehtanje sadja in zelenjave." Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je na območju EU vsako leto v promet da osem milijard takih vrečk, Slovenci pa 30 milijonov. Le desetina vseh odpadkov nastane v gospodinjstvih Predlani (novejših podatkov še ni) je po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v Sloveniji nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike. Na SURS so povedali: »V celotni količini v 2016 v Sloveniji nastalih odpadkov so sicer odpadki iz plastike predstavljali razmeroma majhen delež, le 1,1 %.« Največ odpadkov iz plastike je nastalo v storitvenih dejavnostih (49 %), malo manj v proizvodnih dejavnostih (46 %), najmanj v gospodinjstvih (5 %).« Tudi sicer je le desetina leta 2016 nastalih odpadkov nastala v gospodinjstvih, (em) Foto: Arhiv Media24 Plastične nosilne vrečke imajo zelo majhno maso, obenem pa so močne, obstojne in poceni. Zato so med uporabniki zelo priljubljene in razširjene. A to prinaša tudi negativne posledice. Povzročajo smetenje okolja in ogrožajo vodne ekosisteme. torek • 12. februarja 2019 V središču Štajerski 11 oru Inosti" vrečke. Prodaja je sicer še vedno dovoljena, prav tako tudi uporaba brezplačnih p i K ^^k ¡ w - Foto: Arhiv Media24 Foto: Arhiv Media24 nih okoli sto milijard plastičnih nosilnih vrečk. Evropejci letno med odpadke odvržemo mogoče reciklirati," so poudarili v trgovski družbi LidI Slovenija. Sparove mrežaste vrečke za sadje in zelenjavo V podjetju Spar Slovenija pravijo, da so odzivi kupcev na novosti pri ravnanju s plastičnimi vrečkami različni. V večini so spremembe sprejeli brez težav. „Da bi kupce spodbudili k uporabi nakupovalnih vrečk za večkratno uporabo, smo ustvarili trajnostno in reciklirano nakupovalno vrečko Razmišljaj ekologično. Vrečke na blagajnah Ekspres so postale plačljive. Na oddelku sadja in zelenjave plastične vrečke ostajajo brezplačne. Kot alternativo kupcem ponujamo namenske Spar mrežaste vrečke za večkratno uporabo, ki jih je možno prati. Od začetka letošnjega leta so v naših trgovinah na voljo papirnate vrečke. Smo tudi edini tr- govec s ponudbo bio razgradljivih vrečk iz koruznega škroba, ki se lahko kompostirajo in razgradijo na okolju prijazen način." Hofer: „Rešitev je večkratna uporaba vrečke" V trgovinah Hofer brezplačne plastične vrečke za nakupe že pred 1. januarjem 2019 niso bile na voljo. Ključno rešitev problematike vidijo v večkratni uporabi trajnostnih vrečk in ne v vsakokratni izbiri vrečke za enkratno uporabo, četudi so te papirnate ali biorazgradljive. V okviru lastne iniciative Danes za jutri so zasnovali projekt »Manj je v(r)eč«, kjer so v svojo ponudbo že na začetku leta 2018 uvrstili trajno-stno bombažno vrečko. Na področju lahkih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo, ki so sicer še vedno v uporabi, testirajo alternative. Mojca Zemljarič Lidl bo kmalu iz prodaje umaknil plastiko za enkratno uporabo „V Lidlu Slovenija brezplačnih nakupovalnih plastičnih vrečk nismo nikoli ponujali. Od 1. junija lani pri nas tudi ne prodajamo več navadnih plastičnih vrečk. Tako lahko naši kupci na blagajnah dobijo le še trajno vrečko, ki je narejena iz recikliranih materialov in je zelo vzdržljiva, ter tri velikosti papirnatih vrečk različnih nosilnosti, ki nosijo FSC (trajnostni) certifikat. Od sredine decembra je kupcem na voljo tudi trajna bombažna vrečka iz Fairtrade proizvodnje. Na Lidlovi tržnici trenutno še ponujamo brezplačne tanke plastične vrečke, se pa močno zavedamo problematike in raziskujemo različne alternativne možnosti. Umik plastičnih vrečk iz prodaje so naši kupci sicer zelo dobro sprejeli, vse več je kupcev, ki nakupujejo s svojo lastno vrečko. Zavezali smo se, da bo do leta 2025 vsa embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk narejena iz plastičnih materialov, ki jih bo možno 100-odstotno reciklirati. S koncem leta 2019 pri nas ne bo več možno kupiti plastičnih izdelkov za enkratno uporabo (pribora, krožnikov ...). Nadomestili jih bodo izdelki iz alternativnih materialov oziroma materialov, ki jih je V morju bi lahko bilo več plastike kot rib Evropski parlament je konec leta 2018 sprejel pravila za zmanjšanje plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi tako prepovedali naslednje izdelke za enkratno uporabo: jedilni pribor, krožnike, vatirane palčke, slamice, palčke za mešanje pijač in palčke za balone. Uporabo plastičnih posod in lončkov za pijačo bi morali zmanjšati za 25 %, pri plastenkah za pijačo bi bilo do leta 2025 treba doseči najmanj 90-odstotni delež ločenega zbiranja. „Plastika je ubijalec naše prihodnosti. Moramo se zavedati, da bo do leta 2050, če ne bomo nič spremenili, v morju več plastike kot rib," je ob potrditvi pravil na ravni evropskega parlamenta poudaril evropski poslanec iz Slovenije Igor Šoltes. Foto: Profimedia Starše • Brezplačni prevoz za občane Kombi vozi le še dva dni Občina Starše je v preteklih letih za svoje občane nudila brezplačen prevoz vse delovne dni v tednu, po novem bo kombi vozil le še v sredo in četrtek, saj je od lani na voljo tudi prevoz z redno avtobusno linijo. Foto: Občina Starše Brezplačen prevoz uporabljajo predvsem starejši, ki nimajo svojega avtomobila. Ker pa je od lanskega leta v občini omogočen prevoz z redno avtobusno linijo iz Brunšvika do Starš, so člani občinskega sveta sprejeli sklep, da bo brezplačni kombi po novem vozil le še dvakrat tedensko. V četrtek bo kombi vozil do Miklavža, kjer bodo občani lahko uredili birokratske obveznosti, kot so izdaja osebne izkaznice ali potnega lista, prijava potrdila o stalnem prebivališču, izdaja potrdila iz evidence gospodinjstev ipd. V sredo bo čas prevozov potekal ob isti uri kot doslej po dveh linijah. Prvi ob 9. uri in drugi ob 12. uri. V četrtek se bo prilagodil podaljšani vožnji do Miklavža. VB Slovenija • Naročanje blaga iz tujine Spremembe v spletnem nakupovanju Naročanje blaga prek spleta je vse pogostejša praksa. Na voljo so številne spletne strani, ki ponujajo paleto izdelkov po izjemno nizkih cenah, a svetujemo vam, da zaradi lastne varnosti opravljate nakupe zgolj prek preverjenih spletnih strani. Foto: Profimedia Pri naročanju iz tretjih držav oziroma nečlanic Evropske unije se morajo pri uvozu opraviti carinske formalnosti, ki jih po pooblastilih carine izvaja Pošta Slovenije. Tam prispele poštne pošiljke delijo na pošiljke, ki so oproščene predložitve carinskim organom, in pošiljke z blagom, pri katerih ugotavljajo izvor blaga in njegovo carinsko vrednost. Če pošiljka ustreza zahtevam, jo bodo po opravljenem carinskem postopku poslali naprej, brez obračuna carinskih dajatev. V nekaterih primerih pa se carinske dajatve obračunajo, pošiljko lahko celo zasežejo, uničijo ali vrnejo pošiljatelju. Zakaj? Po navadi zato, ker zagotovila spletnih trgovcev niso resnična. Se pravi, da plačani stroški v zvezi s pošiljko niso resnični, pogosto ni naveden niti znesek. Zato je treba ob prispetju izvesti predpisane carinske postopke, ki pa niso nujno brezplačni. Oproščenost plačila DDV do 22 evrov se izteka Kot pojasnjujejo na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs), so pošiljke z blagom v vrednosti do vključno 22 evrov (brez poštnine) ob uvozu oproščene plačila vseh dajatev. Za pošiljke, vredne od 22 do vključno 150 evrov, se obračuna samo DDV. Za pošiljke, katerih skupna vrednost blaga presega 150 evrov, se poleg DDV plača tudi carina. Pri uvozu alkoholnih in tobačnih izdelkov ter parfumov in toaletnih vod pa navedene oprostitve ne veljajo. Omenjena oprostitev je sicer trn v peti Evropski uniji, saj ustvarja nelojalno konkurenco in povzroča veliko luknjo v blagajnah držav članic. S 1. januarjem 2021 se odpravlja oprostitev plačila DDV za uvoz blaga v pošiljkah neznatne vrednosti, za blago, katerega vrednost ne presega 22 evrov. Zoran Franc 12 Štajerski Na sceni torek • 12. februarja 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Erazem "Naša glasba ima primorski navdih..." "Ime smo si nadeli po legendarnem Erazmu Predjamskem, vitezu iz predjamskega gradu. Ta je v bližini Postojne, kjer je tudi sedež ansambla. O vitezu Erazmu Predjamskem v ljudskem izročilu krožijo številne legende. Vsem je najbolj poznana tista o njegovem nesrečnem koncu, ki so jo razširili njegovi sovražniki. A vse ni legenda, gre za resnično zgodovinsko osebo, mladega, perspektivnega, bojevitega in neustrašnega viteza! In ker imamo podobne vrline, smo se tudi poimenovali po njem," ime ansambla Erazem predstavi Vili Marinšek (harmonika, bas kitara, vokal). Člani ansambla so še: Maja Ma-tičič Marinšek (vokal, bas kitara), Klemen Bogataj (bas kitara, bobni, vokal), Jure Krajnc (vokal, klaviature) in Blaž Makovec (kitara, vokal). Jure in Blaž sta nova člana ansambla, oba izvrstna glasbenika, tako se tudi z njuno pomočjo kakovost njihove glasbe nenehno povečuje. Igrajo po vsej Sloveniji. Na začetku so največ igrali na porokah. Sčasoma pa vedno pogosteje, ko so jih ljudje še bolje spoznali, na koncertih, veselicah, najrazličnejših prireditvah. Dvakrat so že gostovali v Ameriki in Kanadi, nastopili pa so že tudi že v Nemčiji, Italiji, Avstriji, na Nizozemskem Ansambel Erazem in še v nekaterih drugih državah. Vsi člani ansambla igrajo več instrumentov, zato nimajo nobenih težav, ko preklopijo na druge glasbene žanre. Sicer pa na svojih nastopih igrajo vso glasbo, narodno in zabavno. Doslej so izdali že tri zgoščenke, od tega dve z lastnimi skladbami. Veliko svojih lastnih skladb so izdali zgolj kot single. Ni izključeno, da jih ne bodo kmalu zbrali v novem albumu. Pesmi Erazmovci pišejo sami, sodelujejo pa tudi z drugimi avtorji, med njimi so najbolj znani: Ottavio Braj-ko, Brane Klavžar, Marko Pezdirc, poslušalci poznajo njihove pesmi in pojejo z njimi. To je posebno in tudi nepozabno doživetje. Takrat veš, da delaš v pravo smer, pravijo. Z narodno-zabavno glasbo so zrasli, zato jim tako veliko pomeni. Je naša, slovenska, nanjo so zelo ponosni, kot bi morala biti v ponos vsem Slovencem. "Korenine narodno-zabavne glasbe sta zapisala brata Avsenik. Narodno-zabavna glasba je v velikem razcvetu. Skoraj vsaka vas ima svoj ansambel, skoraj vsaka hiša svojega harmonikarja. Korenine te glasbe se bile torej prav zastavljene, mislim, da gre tudi v pravo smer. Tako kot v vsakem poklicu pa imamo tudi na področju na-rodno-zabavne glasbe tako kakovostne kot tudi manj kakovostne izvajalce. Če bi bili vsi dobri, bi bilo že preveč kičasto," ugotavljajo Erazmovci. Ko so bili še sami na začetku svoje glasbene poti, so se prijavili na Števerjanski festival. Takrat jim je veliko pomagal Robert Smolnikar, da so bili pravilno glasbeno postavljeni. Pred festivalom so vadili cele dneve. Trud se jim je poplačal, osvojili so kar dve nagradi. Bili so zelo veseli. "Hitro so nas opazili mediji in organizatorji koncertov, veselic. Trud se nam je zelo obrestoval. Hkrati pa smo pridobili kakovost. Menim, da bi se moral vsak ansambel, ki začenja svojo glasbeno pot, prijaviti na katerega od festivalov," sklene pogovor Vilin Marinšek in doda, da si tudi v prihodnje želijo predvsem delati dobro in kakovostno glasbo, narediti in posneti nekaj unikatnih skladb, ki se bodo dotaknile njihovih poslušalcev. S spremenjeno zasedbo je v ansamblu zavela sveža energija, ki bo dala nov zagon za delo in ustvarjanje tako na-rodno-zabavne kot tudi popularne glasbe, so prepričani. MG Foto: zasebni arhiv Robert Smolnikar, Fanika Požek, Ivan Sivec itd. »Naša glasba ima primorski navdih. Mogoče smo najbolj znani po izvajanju glasbe Ansambla Ottavia Brajka. To je primorska legenda. Izdali smo tudi album Najlepše viže Ottavia Brajka v naši izvedbi. V ta namen smo pred leti organizirali velik koncert. Bilo je veliko pozitivnih odzivov tako na koncert kot tudi na izdani CD,« pove Vili Marinšek. Za vsak nastop se posebej pripravijo, saj je vsak unikaten. Še najbolj uživajo na vseh tistih, kjer k' «m m. «s ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA I. TANJA ŽAGAR-Pet do pol noči Z. MJAV - Gospod, zelo sem ponižna 3. KATRCA - Moram zdaj it NARODNA l.Ans. PETRA FINKA-Fant iz naše vasi Z. POSKOČNI MUZIKANTI - Srce le eno v nama I 3. S.O.S kvintet - Nisem, nisem vK........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:_ Naslov:_ Tel. številka: Glasujete lako tudi na: Jj Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13,2288 Hajdina www.tednik.si Ptuj • Županjin sprejem za gasilske pionirje Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Race Fram vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Rače. Vidimo se v torek, 12. februarja, ob 18. uri v športni dvorani osnovne šole Rače. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ULZOdem „Podmladek, ki ga družba nujno potrebuje" Županja mestne občine (MO) Ptuj Nuška Gajšek je v Mestni hiši gostila gasilske pionirje iz PGD Ptuj in PGD Spuhlja, ki so se septembra lani udeležili državnega gasilskega tekmovanja. Projekt podpira župan občine Rače - Fram, Branko Ledinek. ^mdioPTUI Pionirji PGD Spuhlja so na tekmovanju dosegli četrto mesto. Ptujčani so se s tekmovanja vrnili s pokalom in medaljami, uvrstili so se na tretje mesto. „V čast in veselje mi je, da lahko danes gostim najmlajše prostovoljce - gasilce. To je podmladek, ki ga naša družba nujno potrebuje. Tudi zaradi vrednot, ki jih gasilstvo pooseblja: tovarištvo, solidarnost, nesebična pomoč. Gre za vrednote, ki jih je treba mladim privzgojiti, jih negovati. Čutim moralno obvezo, da s sprejemi, kot je današnji, podpiramo mlade generacije, jim izkažemo priznanje in veljavo ter jih spodbujamo, da na zastavljeni poti vztrajajo. Gasilstvo je v mojih očeh cenjeno in plemenito poslanstvo," je poudarila županja. Mlade gasilce so na obisku v Mestni hiši spremljali vodilni iz gasilskih društev, med njimi oba mentorja. Branko Strelec je bil mentor gasilskim pionirjem PGD Spuhlja 26 let. Največje uspehe na tekmovanjih so dosegali v zadnjih desetih letih, ko so vsako leto s tekmovanj prinesli po 15 pokalov. Dvakrat so se udeležili državnega tekmovanja. Leta 2004 so tekmovali na državnem gasilskem tekmovanju v Ormožu, lani septembra pa v Gornji Radgoni. Med 54 ekipami so se uvrstili na nehvaležno, a odlično četrto mesto. Po 26 letih vodenja gasilske mladine je Strelec na letošnjem občnem zboru to funkcijo odložil in jo predal Klavdiji Prosenjak. Mentorica pionirjev PGD Ptuj je Ana Mlakar. „V naše društvo je vključenih nekje od 25 do 30 otrok, starosti od šest do 15 let (pionirjev in mladincev). Na vajah se srečujemo enkrat tedensko, v času tekmovalne sezone tudi večkrat. Poleg vaj in tekmovanj organiziramo še vrsto drugih prostočasnih aktivnosti, kot so letovanja, tabori, srečanja, proslave, ustvarjalne delavnice, kvizi ..." je o delu z najmlajšimi v PGD Ptuj povedala Mlakarjeva. Gasilci pionirji so županjo razveselili z darilom. Poklonili so ji šopek in fotografijo. Županja je poskrbe- la, da je bil obisk na magistratu razgiban. Gostom je razkazala Mestno hišo in svojo pisarno, kjer so lahko sedli na njen stol ob pisalni mizi in se fotografirali. To je bilo za otroke izjemno doživetje. Posladkali so se s krofi in bomboni, obisk pa sklenili s skupinsko fotografijo na stopnišču Mestne hiše. Mojca Zemljarič Pionirji in vodstvo PGD Spuhlja ter PGD Ptuj na obisku pri županji Nuški Gajšek Foto: Langerholc Rokomet Ob takšni igri izpad neizbežen ... Stran 14 Nogomet Prijateljska tekma z veliko prvenstvenega naboja Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Smučanje • SP 2019, smuk tednik Odbojka Najboljše poteze v odločilnih trenutkih Stran 15 Futsal Rutinirani zmagi Ptuja in Tomaža Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Ilka najboljša na najpomembnejši tekmi sezone lika Štuhec je na svetovnem prvenstvu, na najbolj pomembni tekmi sezone, prikazala najboljšo predstavo ter s popolnim smukom za učbenike osvojila svoje drugo odličje najžlahtnejšega sijaja na velikih tekmah. Kot je dejala po velikem zmagoslavju, je bila že na startu odločena, da se »vrže dol« ter vzame tisto, po kar je prišla v Are. »Hvala za čestitke, mogoče se bom malo usedla in jokala. Že na startu sem se počutila super odločena, da se vržem dol in da ods-mučam. Vedela sem, kaj to pomeni, da je start znižan, da bo malo počasneje in da se da ponekod smučati še bolj direktno in po domače 'šparati metre'. S tem ciljem sem se zagnala, da naredim vse, kar sem si zastavila. Potem je še posijalo sonce in bilo je res 's ke-tne',« je bila prva izjava Štuhčeve po zmagi. Po medaljo s številko 9 Kot ena redkih v zgodovini ženskega smučanja se ponaša z zmagama v smukih na zaporednih svetovnih prvenstvih. Le en naslov svetovne prvakinje v smuku ima denimo Američanka Lindsey Vonn, ki se je tokrat z bronom poslovila od tekmovalnega smučanja. »V bistvu se še nisem čisto umirila in dojela, kaj sem spet Grega Koštomaj: »llkina strašanska moč koncentracije in akumulacija želje« O nastopu svoje varovanke je nato spregovoril trener Grega Koštomaj: »Ni bilo tako enostavno. Bilo je veliko dela, analiz, želja, motivov, ovir v tem tednu. Na koncu pa je bila llkina strašanska moč koncentracije in akumulacija želje, eksplozija, ki jo je danes pokazala v minuti dobre vožnje. Verjamem, da ste to sami videli. Kar se tega tiče, je velika mojstrica in v veselje mi je, da sem lahko trener taki športnici. Danes je vse potekalo po ustaljenem redu, živč- 1. Ilka Štuhec (Slovenija) 2. Corinne Suter (Švica) 3. Lindsay Vonn (ZDA) nosti načeloma ni, poskušamo le zagotoviti varnost, da se kakšna neumnost ne zgodi že zjutraj na ogrevanju. Tam poskrbimo, da so stvari utečene, Ilka se čim bolje pripravi in tudi danes ni bilo nič kaj drugače.« Svoje delo je odlično opravila tudi majhna skupina najbolj zvestih navijačev Štuhčeve, kurentov, ki so zanjo navijali že pred dvema letoma v St. Moritzu. Navijali in razbijali so z zvonci, da se je slišalo po celotni ciljni areni v Areju. Ilka se je iz Švedske že odpravila v Švico, kjer se bo pripravljala na boj za mali smukaški globus v svetovnem pokalu. sta Foto: Jurij Kodrun/ m24.si lika Štuhec je moč in pozitivno energijo u Areju črpala tudi iz zadnjega nastopa u Maribora. naredila. Preprosto sem stala na startu, pripravljena, da smučam in uživam in to mi je tudi uspelo,« je dejala Štuhčeva. Slovenska himna v čast zmagovalki je zadonela v Areju, nosilkam kolajn pa je v ciljni areni šopke podelil in jim voščil sloviti Ingemar Stenmark, rekorder po številu zmag v svetovnem pokalu. Ilka Štuhec je po medaljo odšla s startno številko 9. Začela je fantastično in imela že po prvem vmesnem času skoraj pol sekunde prednosti. Vrhunski nastop se je nadaljeval iz metra v meter, izjemno pa ji je uspel tudi ključni spodnji del proge in zadnji zavoji. Ciljno črto je prečkala z 0,49 sekunde prednosti, a na vrhu je bilo še nekaj odličnih tekmovalk. Razvrstitev na vrhu razpredelnice je ostala nespremenjena vse do konca preizkušnje. Ilka se je lahko veselila novega naslova svetovne prvakinje v smuku. Darja Črnko: »Težje kot v St. Moritzu« Darja Črnko, ki vodi Ilkino ekipo, je po novem uspehu hčere najprej dejala: »Prvo jokanje sem že opravila, izredno sem vesela. Danes se mi je zdelo težje kot v St. Moritzu, ne vem, zakaj, čeprav je vedno težko. Priznam, da sem bila zelo živčna, še posebej takrat, ko so znižali start. A zdaj na koncu je vse super.« 22. kolajna za Slovenijo, 7. zlata Ilka Štuhec je Sloveniji priborila 22. kolajno na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju, sedmo zlato: - Mateja Svet (1): v slalomu (1989) - Tina Maze (4): v veleslalomu (2011), v superveleslalomu (2013), v smuku (2015), v superkombinaciji (2015) - Ilka Štuhec (2): v smuku (2017, 2019). V ženski konkurenci Slovenke ostajajo svetovne smukaške vladarice. Mazejeva je kot prva Slovenka leta 2015 na SP v Vailu/Bea-ver Creeku osvojila smukaško zlato, Štuhčeva je dosežek Mazeje-ve ponovila dve leti kasneje na SP v St. Moritzu ter zlato ubranila na jubilejnem 45. prvenstvu na Švedskem. Ilka je prva smučarka po 30 letih, ki je ubranila naslov smukaške svetovne prvakinje. Nazadnje je to uspelo Švicarki Marii Walliser, svetovni prvakinji v smuku v letih 1987 in 1989. Nogomet • NK Aluminij Ocenili trenutno stanje pripravljenosti Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija nadaljujejo z igranjem pripravljalnih tekem za spomladanski del sezone. Spomladanski del prvenstva v 1. ligi se nezadržno približuje, ekipe zapolnjujejo še zadnje vrzeli v moštvih in igrajo pripravljalne tekme, preko katerih želijo do čim boljše forme že na začetku tega dela sezone. Kidričani so pretekli teden dve tekmi odigrali na mini pripravah v Istri. Istra 1961 - Aluminij 3:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Sane (3.), 2:0 Pe-rič-Komšič (21.), 2:1 Vrbanec (35., z 11-m), 3:1 Mierez (71., z 11-m), 3:2 Horvat (87., z 11-m) ALUMINIJ: Janžekovič (Ko-vačič, Banič), Ploj (Krajnc), Ko-blar, Petek (Martinčevič), Ljubec (Jakšič), Leko (Horvat), Marinšek (Muminovič), Čermak (Petrovič), Vrbanec, Trdina (Maloku), Štor (Matjašič). Trener: Oliver Bogatinov. Kidričani so po torkovem odhodu v Umag naslednji dan v Poreču že odigrali pripravljalno tekmo. Njihov tekmec je bila ekipa Istre, ki je pretekli teden že začela z nastopi v hrvaškem državnem prvenstvu, v katerem trenutno zaseda 9. mesto in se krčevito bori za obstanek. »Začeli smo z mlajšimi igralci, pri katerih uigranost razumljivo še ni na želenem nivoju. Smo pa dobili dober vpogled v njihovo trenutno stanje pripravljenosti, kar je bil tudi glavni cilj. Hitro smo se znašli v zaostanku, kar pa se je že pred polčasom spremenilo. V drugem delu tekme je igrala bolj izkušena zasedba, tudi igra je bila temu primerno boljša. Lahko smo zadovoljni s prikazanim v 2. polčasu, priigrali smo si vrsto priložnosti, za boljšo oceno je zmanjkalo nekaj sreče in spretnosti v zaključkih akcij,« je dejal Miran Emeršič, eden od pomočnikov glavnega trenerja Oliverja Bogatinova. Dinamo II-Aluminij 2:2 (1:1) STRELCA ZA ALUMINIJ: 0:1 Horvat (23.), 1:2 Leko(7i.). ALUMINIJ: Janžekovič, Krajnc, Koblar, Martinovič, Jakšič, Vrbanec, Petrovič (Čermak), Marinšek (Leko), Horvat, Maloku (Trdina), Matjašič (Štor). Trener: Oliver Bogatinov. Naslednjo tekmo so rdeče-beli odigrali v petek v Umagu, tekmec pa je bil hrvaški drugoligaš Dinamo II. Trenerski štab tokrat ni mogel računati na Konteka in Keneja, ki sta že nekaj časa izven pogona, na tekmi z Istro pa sta se na listo poškodovanih vpisala še Ploj in Muminovič. »Kader je bil na tem srečanju precej zožen, zato je bilo menjav manj, kot bi na pripravljalnih tekmah pričakovali. Naša igra je bila v prvih 30 minutah zelo dobra in smo Zagrebčane praktično potisnili na njihovo polovico. Prišli smo do prednosti enega zadetka, po podaji Jakšiča je zadel Horvat, a bi morali glede na prikazano voditi vsaj z dvema ali tremi zadetki prednosti. V drugem polčasu je pri zadetku Leka podal Matjašič, prav ob koncu pa so tekmeci izenačili,« je dejal Emeršič, ki je kratke priprave v Istri ocenil za uspešne: »Ob teh dveh tekmah smo normalno trenirali in izvedli vse začrtane aktivnosti, le te manjše poškodbe nekoliko kvarijo celotno podobo. Seveda si želimo, da se poškodovani igralci čim prej vrnejo v proces treninga, da čim močnejši pričakamo začetek spomladanskega dela sezone.« Generalko pred prvenstveno tekmo s Triglavom (nedelja, 24. 2.) bodo Kidričani v soboto odigrali z velenjskim Rudarjem. JM 14 Štajerski Šport torek • 12. februarja 2019 Rokomet • NLB liga, 17. krog Ob takšni igri izpad neizbežen Krka - Jeruzalem 36:25 (19:12) JERUZALEM: T. Balent (7 obramb - 2 x 7m), Ž. Firšt Šeruga (4 obrambe - 1 x 7m); D. Bogadi 3. A. Šoštarič 1, B. Čudič 2, R. Žuran 2, G. Hebar, T. Hebar 3, T. Šulek, J. Kocbek 4 (1), M. Niedorfer 3, T. Kosi 4, D. Mesaric 1, Ž. Ciglar 2, U. Horvat. Trener: Saša Prapotnik. IZKLJUČITVE: Krka 4; Jeruzalem 2 minuti. SEDEMMETROVKE: Krka 5/1; Jeruzalem 4/1. IGRALEC TEKME: Aleksander Tomič (Krka Novo mesto). Ormožani so v Novem mestu doživeli visok poraz, ki bi lahko bil še bistveno višji. Deset minut pred koncem je Krka vodila s kar +11 (32:21) in zadišalo je po 40 prejetih zadetkih. Na srečo so za Dolenjce v zaključku zaigrali rezervisti, obenem je v golu Jeruzalema nekaj obramb zbral Tomislav Balent in preprečil popolno katastrofo. »Glede na to, da so Ormožani znani kot žilav nasprotnik, smo pričakovali bistveno težjo tekmo, ki pa smo jo na koncu dobili praktično že po pol ure igranja. Imel sem občutek, da bi lahko v prav vsakem napadu prelisičili ormoško obrambo, ki je pokala po vseh šivih. Veseli smo zmage, našim športnim kolegom iz Ormoža pa se po videnem ne obeta nič dobrega,« je po tekmi povedal izkušeni Jernej Papež, ki je bil s šestimi NLB liga REZULTATI 17. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 26:31 (12:13), Krka - Jeruzalem Ormož 36:25 (19:12), Dobova - Sviš Ivančna Gorica 32:30 (15:13), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 31:27 (17:12), Koper 2013 - Dol TKI Hrastnik 26:24 (11:11), Maribor Branik - Gorenje Velenje 20:21 (9:11). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 17 15 0 2 30 2. RIKO RIBNICA 17 13 3 1 29 3. GORENJE VELENJE 17 11 2 4 24 4. MARIBOR BRANIK 17 9 2 6 20 5. KOPER 2013 17 8 3 6 19 6. URBANSCAPE LOKA 17 9 0 8 18 7. KRKA 17 8 1 8 17 8. TRIMO TREBNJE 17 7 3 7 17 9. JERUZALEM ORMOŽ 17 5 1 11 11 10. DOBOVA 17 5 0 12 10 11. DOL TKI HRASTNIK 17 3 1 13 7 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 17 1 0 16 2 doseženimi goli skupaj z Gregom Okleščnom prvi strelec svoje ekipe. Porazen začetek Ormožanov Že v 5. minuti je Krka povedla s štirimi zadetki (4:0) in hitro je bilo vsem jasno, kako se bo tekma končala. Zelo težko tekmo lahko odpreš slabše, kot so jo Ormoža-ni. Zapravljeni sedemmetrovki v 3. (Tilen Kosi) in 5. minuti (Bojan Čudič), zapravljen protinapad (David Bogadi), zicer z desnega krila (Tinček Hebar), zicer s črte šestih metrov (Danijel Mesaric), nekaj metov prek gola (Rok Žuran in Jure Kocbek) in ormoška ladja se je že v 1. polčasu začela potapljati. Junak pa je bil znova - kot je že tradicija na tekmah Krke in Jeruzalema - srbski vratar v dresu Novomeščanov Aleksander Tomic'. »Sami sebi smo največji sovražnik. Slabo smo začeli tekmo v Škofji Loki in enako tokrat v Novem mestu. A še kako dobro se zavedamo, da smo ekipa, ki težko lovi zaostanek za nasprotnikom. Sam priznam, da sem glede samozavesti povsem na dnu, a vidim, da nas je cela kopica igralcev, ki so v enakem breznu kot jaz sam. In to se dogaja nam najbolj izkušenim. Ne vem, kje tiči razlog tako slabim predstavam celotne ekipe. Res je, da smo ostali brez peterice pomembnih igralcev (Miha Kavčič, Gal Cirar, Dominik Ozmec, Fra-no Vujovic, Jaša Rajšp), vendar na to, da jih več ni, moramo enostavno pozabiti in moramo preostali 'zagrabiti' na treningih in tekmah na polno, če želimo še naprej igrati in gledati prvoligaški rokomet v Ormožu,« je kritično po tekmi v Novem mestu pripovedoval David Bogadi, strelec treh zadetkov. V 24. minuti je Kosi znižal na -3 (14:11) in izgledalo je, da se bodo Jeruzalemčki kljub klavrnemu 1. polčasu solidno izvlekli. Vendar so bili to lažni upi, saj se je v napadu in obrambi na veliko grešilo in Krka je gostom do odmora nasula kar 19 zadetkov. Nogomet • NK Drava Dakinda Ptuj Prijateljska tekma z veliko prvenstvenega naboja Drava - Beltinci 3:1 (2:1) STRELCI: 1:1 Dedič (17.), 2:1 Ro-gina (32.), 3:1 Rogina (90.) DRAVA: Hrastnik, Mate, Ivanov, Martič, Rešek, Nelson, Dedič, Lo-venjak, Rogina, Goljat, Zorko. Igrali so še: Martinčevič, N. Vajda, Pšajd. Trener: Nikola Jaroš. RDEČI KARTON: Dedič (30.). Dravaši so v soboto popoldan v Markovcih odigrali pripravljalno tekmo s tekmecem iz istega ranga tekmovanja, z drugoligaško zasedbo Beltincev, ki jo vodi trener Zlatko Gabor. Ptujski strateg Nikola Jaroš tokrat zaradi manjših poškodb ni mogel računati na Kukovca, J. Vajdo, Šoštariča in Cajnka. Tekma je bila od samega začetka trda in agresivna, veliko je bilo čvrstih dvobojev, tako da je vse skupaj močno spominjalo na prvenstveno tekmo. Domači igralci so imeli kljub napovedani tekmi nemotene treninge, zato so imeli nekoliko »težke noge«, dodatno jim je delo otežil težak teren, s čimer pa sta imeli obe ekipi enake težave. »Pomembno je, da je ekipa delovala enotno, tako ob začetnem zaostanku (0:1) kot ob kasnejšem vodstvu. Še posebej sem zadovoljen s prikazanim v igri z igralcem manj, ko je bila disciplina v igri res prava. Ob tem bi poudaril, da smo kar dva zadetka dosegli z igralcem manj, kar je močan kazalnik enotnosti ekipe,« je dejal Jaroš, ki ima po drugi zaporedni zmagi več razlogov za optimizem: »Pozitivni rezultati prinašajo s sabo pozitivno atmosfero in krepijo samoza- vest. Igralci s tem vidijo, da trdo delo na treningih ni zaman, prave predstave pa pričakujem šele na prvenstvu.« Dravaši so se po napaki v obrambi hitro znašli v zaostanku, V pričakovanju 1 v v» skupščine Na Ptuju se že nestrpno pričakuje redna letna skupščina NK Drava Dakinda Ptuj, ki naj bi dala jasnejše odgovore na številna odprta vprašanja, povezana z delovanjem kluba. Ormožani so v Novem mestu razočarali s svojo igro in vknjižili nov poraz. V 2. polčasu ista zgodba Po pičlih osmih minutah nadaljevanja je prvič prednost No-vomeščanov že znašala deset zadetkov (25:15). Obramba Prle-kov se nikakor ni mogla sestaviti, čeprav je v nekaj primerih odlično reagiral mladi vratar Žan Firšt Še-ruga. A kaj, ko so žoge po njegovih obrambah vztrajno končevale v rokah nasprotnikov, ki so potem iz drugega napada dosegali zadetke in povečevali prednost iz minute v minuto. V zadnjih petnajstih minutah sta oba trenerja ponudila priložnost rezervistom, vsaj pol dvorane pa je komaj čakalo, da je anemične tekme konec. Med Ormožani je med mladimi največ pokazal Matej Niedorfer (letnik 1999, levo krilo), ki je ob metu 4/3 prispeval tri zadetke. Končna razlika v korist Krke se je zaustavila pri enajstih zadetkih (36:25). Uroš Krstič V soboto dan D za Jeruzalem V 18. krogu v soboto, 16. 2., bo pri Veliki Nedelji pri Jeruzalemu gostovala ekipa desetouvrščene Dobove, ki za Ormožani zaostaja le za eno točko. Gre za derbi začelja, kjer bodo točke štele dvojno. »V teh težkih časih bolj kot po navadi potrebujemo podporo s tribun. Od navijačev potrebujemo veter v hrbet. Močan veter ... Zato naprošam naše prave navijače, da napolnijo dvorano in nam pomagajo osvojiti pomembne točke v boju za obstanek v ligi. Obljubim, da bomo krvavih kolen in komolcev zapustili igrišče,« je še za pomoč s tribun zaprosil Bogadi. Tekma bo imela tudi humanitarni pomen, saj bo ves izkupiček namenjen mali borki Neži in njeni družini Erjavec. Ormožani, doka-žimo, da smo sočutni do soljudi in da spoštujemo tudi našo ekipo, ki rabi številčno in bučno podporo s tribun tudi takrat, ko ji ne gre. Rokomet • 1. A SRL (ž) Dva velika »mrka« odnesla točke Foto: Črtomir Goznik Proti Beltinčanom je za ptujsko moštvo zaigral tudi Rok Zorko (na fotografiji), ki je največji pečat pustil v dresu Zavrča v 1. ligi. a je Jasmin Dedič že deset minut kasneje izenačil. Isti igralec je nato prejel rdeči karton, ko je preveč burno odgovoril na reakcijo gostujočega igralca, ki bi si prav tako zaslužil podobno kazen. Anton Rogina je domačine z golom iz prostega strela popeljal v vodstvo, ob koncu pa iz nasprotnega napada postavil še piko na i zmagi ptujske ekipe. Za Dravaše je zaigral tudi napadalec Rok Zorko, nekdaj že član ptujske ekipe. Nazadnje je igral v Avstriji, pred tem pa tudi za Zavrč in Muro. Po neuradnih informacijah je Zorko blizu podpisa pogodbe z Dravo. JM Ž.U.R.D. Koper-ŽRK Ptuj 25:21 (13:9) ŽRK PTUJ: Pušnik, Kac 1, Kreft 2, Šauperl-llič 6(1), Bolear 1, Skri-njar 3, Varga, Bedrač, Puž, Bezjak, Marčič, Korotaj 4, Kolenko 4(4), Peric, Majcen. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Ž.U.R.D. Koper 6/6, ŽRK Ptuj 8/5. IZKLJUČITVE: Ž.U.R.D. Koper 6 minut, ŽRK Ptuj 6 minut. Po izjemno vzpodbudnem začetku drugega dela sezone, ko so Ptujčanke iz težkega gostovanja v Celju prinesle točko, so se vsaj podobnega izkupička nadejale proti Kopru. To je sicer kvalitetna ekipa s tremi tujkami v svojih vrstah, a le mesto na lestvici pred Ptujčanka-mi. Dodaten razlog za optimizem je bila zmaga na prvi medsebojni tekmi v sezoni, na Ptuju je bil rezultat 25:24. A Ptujčanke na Obali niso uspele odigrati tako, kot so si želele. Predvsem prvi polčas ni bil na pričakovanem nivoju, veliko je bilo izgubljenih žog, tudi sreča jim je ob nekaterih strelih v okvir gola obrnila hrbet. Do rezultata 6:7 v 16. minuti je še šlo, nato pa je sledil kar 12 minutni mrk, ko je šlo Ptujčankam vse narobe, domačinke pa so to izkoristile za vodstvo 13:7. Drugi mrk so gostje doživele na začetku drugega dela, ko se je prednost domačink že povzpela na +7 (17:10). »V prejšnjih letih bi se v takšnih primerih zvečine 'razpadli', a na zadnjih tekmah ni več tako. Igralke so se začele počasi dvigovati, z različnimi postavitvami in tvegano igro so nižale zaostanek. Tako je bilo pred zaključkom le še -2 (21:19, 22:20), ob tem smo imeli še napad za dodatno znižanje, a se da je ekipa delovala enotno do konca, da so se punce s svojo borbenostjo uspele vrniti po visokem zaostanku. Po tekmi s Celjem smo imeli precej dolg premor, tudi nekatere bolezni so nas nekoliko ustavile, zato se moramo sedaj znova vrniti v pravi ritem tekem, Upam, da nam to uspe že ta teden, ko se v torek najprej merimo s Krimom, v petek pa še z Ljubljano,« je zaključil Hrupič. JM Foto: Črtomir Goznik Daniela Kreft (ZRK Ptuj) je žoga od vratnice odbila nazaj v polje,« je dogajanje na igrišču opisal trener Ivan Hrupič. Izkušena Tina Benčina Rojc je s svojim šestim in sedmim zadetkom na tekmi poskrbela za mirno končnico in točke so ostale doma. »Koper je pred prvenstvom ciljal na uvrstitev med najboljše štiri, kar priča o njihovi kvaliteti. Sam s porazom seveda ne morem biti zadovoljen, a je pozitivno to, 1. A SRL (ž) REZULTATI 13. KROGA: Z'De-žele - Velenje 28:20 (14:10), Ljubljana - Zelene doline Žalec 17:27 (6:12), Ž.U.R.D. Koper - Ptuj 25:21 (13:9), Krka - Krim Mercator -PRESTAVLJENO. 1. KRIM MERCATOR 10 10 0 0 20 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 10 8 0 2 16 3. KRKA 11 7 2 2 16 4. Z'DEŽELE 12 6 2 4 14 5. MLINOTEST 10 5 2 3 12 6. Ž.U.R.D. KOPER 12 4 0 8 8 7. PTUJ 10 2 1 7 5 8. LJUBLJANA 11 2 1 8 5 9. VELENJE 12 1 0 11 2 V torek s Krimom v Pokalu Slovenije Igralke ŽRK Ptuj v torek čaka četrtfinalna tekma Pokala Slovenije s Krimom. Krimovke so daleč najboljši in najuspešnejši slovenski rokometni kolektiv, ki tudi letos nastopa v Ligi prvakov, zato se ljubiteljem rokometa na Ptuju obeta vrhunska priložnost za ogled res eminen-tne ekipe. »Ne delamo si utvar, da bi lahko ugnali Krim, a bomo storili vse, da se proti takšni ekipi prikažemo v najboljši luči. Priložnost za igro bodo zagotovo dobile vse igralke, brez rezultatskega pritiska pa si želimo predvsem dobrega odpora in čim več nabranih izkušenj,« je pred tekmo dejal trener ŽRK Ptuj Ivan Hrupič Pokal Slovenije (ž) ČETRTFINALE: ŽRK Ptuj -Krim Mercator (v torek, 12. 2., ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt). torek • 12. februarja 2019 Šport Štajerski 15 Odbojka • 1. B DOL (ž), 15. krog Najboljše poteze v odločilnih trenutkih ŽOK SETO Ptuj -Prevalje 3:0 (25:21, 25:20, 25:16) ŽOK SETO PTUJ: Stavbar, Sako-vič, Paternost, Oancea, Pignar, K. Milošič, Horvat, Tomanič, Vedlin Gojčič, N. Milošič, Pučnik, N. Fišer, T. Fišer. Trener: Bojan Novak. Veliko gledalcev, pravo vzdušje in zares dobra odbojka so glavne značilnosti dvoboja med ptujskimi in prevaljskimi igralkami. Domačinke so proti zares nepopustljivim Korošicam stopnjevale svojo predstavo, saj so iz niza v niz igrale bolje in na koncu zasluženo slavile. Uvod v tekmo je bil sila izenačen, saj sta se obe ekipi izmenjavali v vodstvu. Ptujčanke so v uvodnem nizu največ točk igrale preko sprejemalke-napadalke Sare Sakovič, ki je po zaostanku z 11:15 z nekaj uspešnimi potezami pripeljala svoje soigralke do izenačenja. Do opisane prednosti so Prevaljčanke prišle predvsem z izvrstnim napadom, saj so uspešno zaključevale akcije predvsem iz cone štiri. Prav napad je bil njihovo glavno orožje na tekmi, posameznice so imele tudi zelo dober servis. Tega je proti koncu prvega niza domačinkam uspelo »ukrotiti« in po izenačenju na 20:20 so zaigrale vrhunsko. Nika Fišer je petkrat zapored odlično servirala, medtem ko je mlada Ana Horvat najprej uspešno zaključila penal skozi sredino, nato je postavila uspešen šolski blok, piko na i pa je postavila Sara Sakovič, ki je za 25:21 uspešno zabila iz druge linije. 1. B DOL (ž) REZULTATI 15. KROGA: ŽOK SETO Ptuj - Prevalje 3:0, Piran -Swatycomet Zreče 0:3, Vital Ljubljana - ŽOK Triglav Kranj 0:3, OD Krim - ATK Grosuplje 3:1, Mozirje - Nova KBM Branik II 3:2. 1. ATK GROSUPLJE 15 13 2 40:9 38 2. ŽOK SETO PTUJ 15 13 2 42:13 38 3. SWATY. ZREČE 15 12 3 40:16 37 4. TRIGLAV KRANJ 15 10 5 35:25 29 5. OD KRIM 15 9 6 32:23 27 6. MOZIRJE 15 7 8 26:30 22 7. PREVALJE 15 6 9 23:31 19 8. VITAL LJUBLJANA 15 3 12 13:41 7 9. NKBM BRANIK II 15 2 13 15:41 7 10. PIRAN 15 0 15 8:45 1 V drugem nizu je v ptujski vrsti odlično zaigrala mlada Klara Mi-lošič, saj je dobro zaključevala akcije, postavila je nekaj uspešnih blokov in je neugodno servirala. Na parketu pa so gledalci spremljali zanimive in kakovostne točke iz obeh strani. Prevaljčanke so večino niza zaostajale, a še jim je uspelo izenačiti na 16:16. Nato sta v ospredje stopili Horvatova in Mi-lošičeva, ki sta priigrali odločilno prednost. V zadnji točki za 25:20 sta z uspešnim dvojnim blokom zaustavili koroški napad Ana Hor- Rokomet • 1. B SRL (m), 15. krog Ptujčani zelo blizu presenečenju Butan plin Izola - Drava Ptuj 24:22 (9:11) DRAVA PTUJ: Belec, S. Žuran; Reisman, Godicelj, Mlač-Černe, Gregorc 4 (2), Grobelnik 7, Hrupič 1, Zupanc 1, Bedrač 3, Rožman 2, Žunič 1, M. Žuran, Bračič, Krasnič, Sivka 3. Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Butan plin Izola 4/5, Drava Ptuj 2/2. IZKLJUČITVE: Butan plin Izola 6 minut, Drava Ptuj 2 minuti. Tako blizu, a hkrati tako daleč so bili rokometaši Drave do pozitivnega končnega rezultata na težkem gostovanju pri rokome-taših Izole. Ti so imeli neverjetno bučno spodbudo gledalcev in preveč domačinske naklonjenosti sodniškega para, ki je v marsičem obrnil tehtnico na njihovo stran. V odločilnih trenutkih sta namreč sodnika podlegla pritisku in Primorci so to v valu znali izkoristiti za končno slavje z izidom 24:22. Medtem ko je Drava prejšnjo tekmo proti Mokercu igrala zelo slabo, je tokrat proti Izoli igrala zelo dobro. Trener Vladimir Vujo-vic' je na tekmo peljal veliko igralcev, a mnogi med njimi so poškodovani ali vlečejo poškodbo in stiskajo zobe na igrišču. Eden takšnih je bil tokrat Domen Rožman. Ta je večino sobotne tekme tvoril udarno ptujsko zunanjo linijo, v kateri sta bila še zelo uspešna levi zunanji Tomaž Grobelnik (7 zadetkov) in desni zunanji Jan Gregorc (4). Omenjena trojica je z organizirano in efektivno igro usmerjala potek prvega polčasa, v katerem si je Drava priigrala največ tri zadetke prednosti (4:7, 7:10), ob polčasu pa vodila 9:11. Primorci so takoj v nadaljevanju to prednost izničili in do 44. minute ter rezultata 17:17 se je igralo po sistemu gol za gol. Sledile so odločilne minute, ko sta sodnika Dejan Čretnik in Miloš Turnšek s svojima odločitvama občutno pomagala domači ekipi, da si je priigrala prednost. Tri zaporedne zadetke je dal Jakob Urh Poberaj, ki je s tem postavil rezultat 20:17. Gostje so zmogli do znižanja na 20:19, nato pa so domačini z novimi tremi zadetki odločili srečanje (23:19) še pred samo končnico. Za zmago Izole ima največ zaslug nekdanji dolgoletni repre-zentant Matjaž Brumen, saj je dosegel devet zadetkov, pet jih je dodal levi zunanji igralec Jakob Urh Poberaj in štiri krožni napadalec Rok Gašperšič. Na drugi strani se je kot krožni napadalec v ekipi Drave izkazal Tomas Bedrač, ki je dosegel tri zadetke in ob tem Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so se veselile nove prvenstvene zmage, tokrat proti zasedbi iz Koroške. vat in Urška Stavbar (slednja je v vlogi podajalke tokrat dodobra razigrala svojo ekipo). Tretji niz se je nagnil v korist domačink že v uvodni fazi. Pri rezultatu 12:9 je po servisih Ane Horvat sledila neverjetna serija 10:0 in tekma je bila odločena. V tem obdobju so Prevaljčanke naredile preveč napak, medtem ko je Ptujčankam šlo vse od rok. Z zadnjo točko za 25:16 je srečanje zaključila Lena Pučnik, ki je tudi med tekmo zelo dobro zaključila veliko napadalnih akcij. S tekmo proti Prevaljam je ŽOK SETO odigral zadnjo domačo tekmo v letošnji sezoni v rednem delu tekmovanja v 1. B-ligi, saj jih v nadaljevanju prvenstva čakajo še tri težka gostovanja. Po njih bo jasno ali bodo Ptujčanke igrale končnico za preboj v 1. A-ligo: osvojiti bi morale vsaj 2. mesto, potem bi za napredovanje igrale s štirimi zadnjeuvrščenimi ekipami 1. A-lige. Če jim to ne bo uspelo, bodo igrale s še sedmimi preostalimi ekipami za obstanek v 1. B-ligi. David Breznik Rokomet • 2. SRL (m) 1. B SRL (m) REZULTATI 15. KROGA: Butan Plin Izola - Drava Ptuj 24:22, Herz Šmartno - Krško 33:38, Rudar -Radeče papir nova 42:27, Pomurje - Škofljica Pekarna Pečjak 27:28, Črnomelj - LL Grosist Slovan 26:30, Ajdovščina - Brežice 27:28, Moker-c-Kig - Slovenj Gradec 2011 30:40. 1. SLOVENJ GRADEC 2011 15 13 0 2 26 2. BUTAN PLIN IZOLA 15 12 1 2 25 3. KRŠKO 15 11 2 2 24 4. LL GROSIST SLOVAN 15 12 0 3 24 5. RUDAR 15 8 1 6 17 6. HERZ ŠMARTNO 15 7 2 6 16 7. DRAVA PTUJ 15 7 1 7 15 8. ŠKOFLJICA PEČJAK 15 6 2 7 14 9. MOKERC - KIG 15 7 0 8 14 10. RADEČE PAPIR NOVA 15 5 1 9 11 11. BREŽICE 15 4 2 9 10 12. ČRNOMELJ 15 2 3 10 7 13. AJDOVŠČINA 15 2 2 11 6 14. POMURJE 15 0 1 14 1 odlično igral tudi v obrambi. Omenjen rokometaš je tokrat prvič odigral celotno tekmo, saj je prvi »pivot« ptujske zasedbe Žiga Stopar poškodovan in do konca sezone ne bo več igral. Dravaši so v drugi del tekmovanja stopili z dvema porazoma, prvo zmago bodo Ptujčani iskali ta petek, ko se bodo v športni dvorani Ljudski vrt ob 17. uri pomerili s Pomurjem. David Breznik Med strelci le šest Gorišničanov Kronos - Moškanjci-Gorišnica 30:28 (12:12) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Men-daš, Ranfl; Lorenčič 2, Šandor 10(5), Bedrač 6(6), Horvat, Ozmec 6, Letonja, M. Geč, N. Geč, Ivančič 2, Muršič, Tement 2, Leben. Trener: Siniša Radujkovič. SEDEMMETROVKE: Kronos 6/4 Moškanjci-Gorišnica 11/10. IZKLJUČITVE: Kronos 12 minut; Moškanj-ci-Gorišnica 8 minut. Rokometaši Gorišnice so se v soboto na gostovanju v Logatcu nadejali sedme zmage v sezoni, a so ostali brez nje. Domača ekipa Kronosa je bila uspešnejša v zadnji četrtini tekme. Začetek je minil povsem po notah gostov, ki so do 21. minute prejeli le sedem zadetkov, na drugi strani pa so v napadu lepo polnili mrežo domačinov. V omenjeni minuti so tako vodili s petimi zadetki prednosti (7:12), petkrat je iz v tem obdobju s 7-metrovke zadel Nino Bedrač. Sledil je pravi strelski mrk, ki je trajal devet minut, vse do konca prvega polčasa. Domača zasedba je v tem času počasi nižala zaostanek in ga tik pred odhodom v slačilnice tudi izničila (12:12). V drugem delu je ekipa Go-rišnice nazadnje vodila v 48. minuti (21:22), tudi v nadaljevanju si nobena od ekip do 52. minute (24:23) ni priigrala kakšne omembe vredne prednosti. Takrat je odgovornost v domači zasedbi nase prevzel Andraž Jereb, ki je med 51. in 57. minuto dosegel kar pet od svojih sedmih zadetkov na tekmi, to pa je dokončno potopilo gostujočo barko (29:25). Med oslabljeno četo trenerja Si-niše Radujkoviča (manjkali so Sok, B. Geč, Bratuša ...) se je le šesterica vpisala med strelce. JM 2. SRL (m) REZULTATI 11. KROGA: Metlika - Alples Železniki 29:35, Grosuplje - Sevnica 35:19, Kronos - Moškan-jci-Gorišnica 30:28, Arcont Radgona - Ljubljana 25:31, Cerklje - Šker-janc Jadran Hrpelje-Kozina 39:27. 1. LJUBLJANA 11 11 0 0 22 2. CERKLJE 11 10 0 1 20 3. GROSUPLJE 11 9 0 2 18 4. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 11 6 0 5 12 5. ALPLES ZELEZNIKI 6. JADRAN HRPELJE 7. KRONOS 8. SEVNICA 9. METLIKA 10. ARCONT RADGONA 10 5 1 4 11 10 3 0 7 9 3 0 6 10 2 1 7 9 0 2 7 10 0 0 10 Futsal • Zaključena 13. sezona zimske lige ŠZ Ljutomer y Naslov za Avtoličarstvo Skrinjar Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave (na fotografiji Tomaž Grobelnik s št. 13) so v Izoli odigrali dobro tekmo, a so bili favorizirani domačini v končnici boljši - tudi s sodniškim vetrom v jadrih ... V ljutomerski športni dvorani ŠIC se je zaključila 13. sezona zimske lige Športne zveze Ljutomer v futsalu. Sodelovalo je 12 ekip, ki so nastopile v dveh skupinah, po štiri najboljše pa so se uvrstile v končnico tekmovanja. Pokal za najvišji naslov se je po letu 2016 znova vrnil v vitrine ma-lonogometne ekipe Avoličarstva Škrinjar (AŠ) iz Veščice pri Ljutomeru. Rezultati: četrtfinale: Lordi Ivanjkovci- ŠD Cven 3:2, AŠ - Dioniz bar Ljutomer 6:1, Bar II Miklavž - KMN Šport plus Ljutomer 4:0, Bar Ribnik Ormož - ŠIC bar Ljutomer 3:0 (b. b.); polfinale: AŠ - Lordi 5:1, Bar Ribnik - Bar II. 2:2 (4:2 po izvajanju kazenskih strelov); tekma za 3. mesto: Lordi - Bar II 2:1; finale: AŠ - Bar Ribnik 4:4 (10:9 po izvajanju kazenskih strelov). Vrstni red: 1. AŠ Veščica, 2. Bar Ribnik Ormož, 3. Lordi Ivanjkovci, 4. Bar II Miklavž. Največ golov (12) je na tekmo- vanju dosegel Primož Kolbl (ŠD Cven). Za prvake so igrali: Tomažič, Kocbek, Bertalanič, Lotrič, Fijavž, Mihalič, Panič, Žugelj. Istočasno se je zaključila tudi 11. sezona zimske lige veteranov (nad 25 let), kjer se je pomerilo 8 ekip. Prvo mesto so osvojili igral- ci ŠD Cven pred KMN Križevci in ŠD Vičanci. Z desetimi doseženimi zadetki je najboljši strelec lige postal Denis Pintarič (ŠD Cven). Zanimivo je, da je zadnjih šest sezon zmagovalna vrsta KMN Meteorplast Ljutomer tokrat zasedla zadnje, osmo mesto. NŠ ^ itlpiis Epate Ekipa Bar Ribnik iz Ormoža je osvojila 2. mesto. Foto: NS 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 12. februarja 2019 Futsal • 2. SFL, 15. krog Rutinirani zmagi Ptuja in Tomaža 2. SFL REZULTATI 15. KROGA: KMN Velike Lašče - ŠD Mlinše 3:4, Kix Ajdovščina - Extrem Sodražica 5:4, KMN Miklavž - Dlan Logatec 4:1, Futsal klub Kebelj - KMN Tomaž ŠIC Bar 1:12, FC Hiša daril Ptuj - Futsal klub Dobrepolje 10:1. 1. KMN TOMAŽ SIC BAR 2. FC HIŠA DARIL PTUJ 3. ŠD MLINŠE 4. KIX AJDOVŠČINA 5. KMN VELIKE LAŠČE 6. FK DOBREPOLJE 7. DLAN LOGATEC 8. KMN MIKLAVŽ 9. EXTREM SODRAŽICA 10. FUTSAL KLUB KEBELJ Foto: Črtomir Goznik Igralci FC Hiša daril Ptuj (na fotografiji v rdečem dresu Aleš Vrabel s št. 92) proti gostom iz Velikih Lašč niso dovolili presenečenja, z zbrano igro so slavili z devetimi zadetki razlike. FC Hiša daril Ptuj -Futsal klub Dobrepolje 10:1 (4:0) STRELCI: 1:0 Klemenčič (1.), 2:0 Klemenčič (3.), 3:0 Klemenčič (15.), 4:0 Vrabel (16.), 5:0 Klemenčič (22.), 6:0 U. Senekovič (24.), 7:0 Vindiš (26.), 8:0 U. Senekovič (32.), 8:1 Marolt (33.), 9:1 Vindiš (37.), 10:1 Vindiš (37.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Stepišnik, Domjan, Vindiš, U. Senekovič, Ka-tan, Kotnik, Ramadani, M. Senekovič, Klemenčič, Letonja, Vrabel. Trener: Dejan Kraut. Dve ekipi letos močno izstopata iz povprečja 2. lige, to sta Hiša daril Ptuj in Tomaž Šic bar. Kako si drugače razlagati dejstvo, da drugouvrščena ekipa šesto-uvrščeno premaga z devetimi zadetki razlike, na lestvici pa je med njima razlika kar neverjetnih 21 točk! Ptujski igralci so hitro preboleli poraz na derbiju in so v domači dvorani visoko premagali goste iz osrednje Slovenije, iz Velikih Lašč. Že uvodne minute so nakazale, da domačini ne želijo ničesar prepustiti naključju in da so povsem osredotočeni na igro. Najboljši strelec ekipe Hiša daril Bojan Klemenčič je odlično strelsko formo potrdil že na samem začetku tekme in v polno zadel v 1. in 3. minuti. Gostje so nato vendarle vzpostavili ravnotežje in ob zmanjšani intenzivnosti presinga domačinov nekoliko lažje zadihali. V zaključnem delu prvega polčasa sta Klemen-čič in Vrabel v razmiku minute že dokončno odločila tekmo. S štirimi doseženimi zadetki je bil najučinkovitejši igralec tekme Bojan Klemenčič, le za malenkost je zaostal Marcel Vindiš (3). Kapetanski trak je ob odsotnosti Thomasa Pihlerja (kazen rdečega kartona iz prejšnjega kroga) nosil Esat Ramadani. Kebelj - Tomaž ŠIC bar 1:12 (0:3) STRELCI: 0:1 Krajnc (12.), 0:2 U. Goričan (14.), 0:3 Klanjšek (16.), 0:4 U. Goričan (23.), 0:5 Marot (26.), 0:6 Marot (27.), 1:6 Gorinšek (29.), 1:7 Gašparič (30.), 1:8 Klanj-šek (31.), 1:9 Miklašič (33.), 1:10 Klanjšek (37.), 1:11 Klanjšek (37.), 1:12 Marot (38.). TOMAŽ ŠIC BAR: Caf, Prijol, Klanjšek, Belšak, U. Goričan, D. Goričan, Gašparič, Marot, Miklašič, Krajnc. Trener: Bojan Cunk. Mali nogomet • Turnir NK Drava Dakinda Ptuj Gostitelji dvignili oba zmagovalna pokala Drugi del 15. mednarodnega zimskega turnirja NK Drava Da-kinda Ptuj je v soboto in nedeljo postregel z obilico dobrih predstav v starostnih kategorijah U-12 in U-13. Skupno je bilo odigranih kar 64 tekem med ekipami iz Slovenije in Hrvaške. Najbolj množično so bili zastopani mladi ptujski nogometaši, ki so se ob bučnem navijanju staršev izkazali tudi na parketu. O sanjskem razpletu ter samem tekmovanju je vodja turnirja Ian Emeršič dejal: »Zares smo lahko zelo zadovoljni tako iz organizacijskega kot iz tekmovalnega vidika. Naši ekipi sta dosegli lepi zmagi, ob tem pa bi lahko s kančkom sreče še kakšna osvojila drugo ali tretje mesto. Vsi ti rezultati so plod načrtnega dela z mladimi. Pri organizaciji bi se rad zahvalil vsem strokovnim sodelavcem našega kluba in vsem staršem, ki so nam pomagali, da je turnir tako dobro uspel.« Po končanem zimskem turnirju so se pri Dravi ozrli že na naslednji velik projekt, saj bodo od 17. do 19. maja gostili tradicionalni turnir Mladi Dravaš. Zmaga za prvo ekipo Drave Prvi dan turnirja so športno dvorani Center zasedli igralci starostne kategorije U12, ki so prika- zali zanimive partije in kar precej nogometnega znanja, kombinatorike in tudi same discipline v igri. Petnajst ekip je bilo razporejenih v tri predtekmovalne skupine in v tem delu se je igralo po sistemu vsaka ekipa z vsako. NK Drava Da-kinda Ptuj je imel na turnirski tabeli štiri ekipe, medtem ko so MNZ Ptuj zastopali še Aluminij, Ormož, Kety Emmi Bistrica in NŠ Golgeter Hajdina. S predtekmovanja se je v izločilne boje uvrstilo pet ekip z našega območja, in sicer tri ptu- Končni vrstni red: U-12: 1. NK Drava Dakinda Ptuj 1, 2. NK Medimurski lepi dečki, 3. NK Rogaška, 4. NK Rudar. U-13: 1. NK Drava Dakinda Ptuj 2. 2. NK Kety Bistrica, 3. NK Rogaška, 4. NK Drava Dakinda U-12. jske in dve kidričevski. V polfinale je napredovala le Drava 1. Ta je nato v polfinalu ugnala Rudar iz Velenja (4:0) in v velikem finalu še Nogometni klub Medži-murski lepi dečki (3:0). Slednjim so Strelstvo • Srečanje HRV-SLO Slovenci zmagali drugič zapored Po veselju ob zmagi proti Ptu-jčanom v prejšnjem krogu so se igralci Tomaža ŠIC bara minulo soboto odpravili v Oplotnico, kjer so se v 15. krogu pomerili z domačim Kebljem. Kljub temu da je bila prleška ekipa oslabljena, saj sta zaradi kazni manjkala najboljša strelca ekipe Darijo Dragosavac in Dejan Kos, se je iz Oplotnice vrnila z visoko zmago. Tomaž ŠIC bar je tako tri kroge pred koncem prvenstva na prvem mestu zadržal točko naskoka pred Hišo daril. Po težki tekmi proti ptujski zasedbi, ki je vzela prleški ekipi veliko moči, je trenerju Bojanu Cunku uspelo pripraviti ekipo, da je obdržala zmagovalno mentaliteto. Z ekipo je v Oplotnico odpotoval tudi starejši od bratov Goričan, David, ki je kot pomemben motivator in izkušeni igralec pomagal mlajšim, da so se, predvsem v drugem polčasu, otresli pritiska in zasluženo slavili. Domačini so se upirali le v prvem polčasu, ko so prejeli »le« tri zadetke. V drugem delu tekme so bili gostje enostavno premočni ter so na krilih izkušenega Aleša Marota in iz kroga v krog boljšega Domna Klanjška prišli do trinajste zmage v sezoni. Do končnega uspeha, naslova prvaka in uvrstitve v 1. ligo, so tako preostale še tri tekme. JM, MŠ Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme med U-13 ekipama Drava 1 in Cirkulane se tako oddolžili za poraz v pred-tekmovalnem delu tekmovanja. NK Drava Dakinda Ptuj U-12: Žiga Kosar, Anej Repič, Martin Marinkovič Borovnik, David Kram-berger, Alen Kumer, Rok Jovano-vič, Anže Horvat, Lucas Vočanec. Trener: lan Emeršič. Drava najboljša tudi v U-13 Drugi dan turnirja so stopili na parket športne dvorane Center mladi nogometaši selekcij U-13. Skupno je tekmovalo 12 ekip, ki so najprej v predtekmovanju igrale v treh kvalifikacijskih skupinah s po štirimi ekipami. Iz območja MNZ Ptuj je Drava imela tri ekipe, s po eno pa so tekmovali NŠ Golgeter Hajdina, NŠ Cirkulane, NK Podvin-ci, NK Središče ob Dravi, NK Kety Emmi Bistrica in NŠ Korant. V polfinalu so Bistričani po kazenskih strelih s 4:3 ugnali NK Drava Dakinda Ptuj U-12, medtem ko je druga ekipa Drave z 2:0 premagala Rogaško. V velikem finalu so modri visoko ugnali Bistričane (5:0) in se veselili domače turnir-ske zmage. NK Drava Dakinda Ptuj 2: Jan Lampret, Lukas Čeh, Luka Petek, Martin Marinkovič Borovnik, Jan Krajnc, Luka Matjašič, Alen Bratec. Trenerja: Denis Krajnc in Nastja Čeh. David Breznik V soboto je na strelišču Vrap-čanski potok v Zagrebu potekalo 45. tradicionalno srečanje reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračnim orožjem. Po lanski zmagi v Ljubljani so Slovenci slavili še drugič zapored, kar jim v dolgih letih teh dvobojev do zdaj še ni uspelo. Dosežek proti favorizirani Hrvaški pa ima še toliko večjo veljavo, saj imajo Hrvati že tri osvojene kvote za olimpijske igre Tokio 2020. Po letu 2001 pa je Slovenija drugič do zdaj zmagala v gostih, skupaj šele petič. Za 24-člansko slovensko reprezentanco, ki se pripravlja na zimski vrhunec sezone z nastopom na EP z zračnim orožjem v Osijeku (16.-25. 3. 2019), so tokrat uspešno nastopali Ormožanka Urška Kuharič, Ptujčan Sašo Stojak in mlada ljutomerska strelka Antonija Kosi, za strokovno podporo strelcem s pištolo pa je med drugim skrbel tudi glavni ptujski strateg Zlatko Kostanjevec. Slovenci so tokrat ekipne zmage in točke dosegli med članicami, mladinkami in mladinci s puško ter med članicami in mladinkami s pištolo. Urška Kuharič med članicami Sloveniji priborila točko Močna slovenska zasedba članic s puško je bila boljša od hrvaških tekmic za slaba dva kroga z rezultatom 1871,2:1869,5 kroga, posamični bron pa si je priborila ormoška strelka Urška Kuharič, ki je s 624,6 kroga za slaba dva kroga zaostala za zmagovalko Živo Dvoršak in za krog za drugouvr-ščeno Snježano Pejčic'. Moška članska zasedba pričakovano ni imela nobenih možnosti proti svetovnim podprva-kom, ki so slavili z rezultatom 1878,3:1850,2. Mladinci rekordno V mladinski konkurenci s puško so Slovenci pokazali dober nastop in z rezultatom 1851,3:1837,9 premagali hrvaške vrstnike in ob tem postavili še nov mladinski državni rekord. Dvojno zmago med posamezniki sta dosegla Trzinca Nejc Klopčič (620,3) in Luka Lukic (618.,2). Tudi med mladinkami s puško so bile Slovenke boljše z rezultatom 1850,5:1846,8, v oslabljeni slovenski ekipi, ki je nastopila brez obolele Ormožanke Nuše Žnidarič, je bila najboljša Rušanka Urška Hrašovec (618,3) na drugem mestu. Odlično streljanje je pokazala tudi mlada perspektivna Ljutomerčanka Antonija Kosi (614,0) na petem mestu. Sašo Stojak le dva kroga od zmage Člani s pištolo, kjer smo imeli aktivnega Ptujčana Saša Stojaka, Sloveniji niso uspeli pristreljati točke, saj so bili boljši njihovi hrvaški kolegi s 1705:1694. Med posamezniki sta v zelo izenačeni tekmi na vrhu pristala izkušena hrvaška strelca Uroš Kačavenda in Željko Posavec s 569 krogi, bron za Slovenijo pa je uspelo osvojiti Jožetu Čepru s 568 krogi. Ptujčan in aktualni državni članski prvak Sašo Stojak je s 567 krogi osvojil peto mesto. Članice s pištolo so tokrat nastopale brez Ptujčanke Majde Raušl in Sloveniji priborile pomembno točko z rezultatom 1679:1674 krogov. Za Slovenijo je dobršno mero natančnosti pokazala Jagoda Tkalec in s 565 krogi osvojila prvo mesto. Zelo dobro streljanje so pokazale tudi slovenske mladinke z najboljšo Anjo Prezelj na čelu, ki je slavila s 555 krogi. Slovenke so bile od hrvaških tekmic zanesljivo boljše z rezultatom 1643:1602. V finalu dvojna zmaga za Kuharič-Dvoršak V ekshibicijskem finalu, ki je bil izveden prvič, sta v absolutni konkurenci osmih najboljših strelcev po rezultatu s puško nastopili le Živa Dvoršak in Urška Kuharič, a bili na koncu tudi najboljši. V dramatičnem finalu je prijetno, a zelo težko priborjeno zmago slavila Ormožanka Urška Kuharič, ki je v zaključnih dveh strelih za popolno slovensko prevlado premagala reprezentančno tekmico Živo Dvor-šak, tretja je bila hrvaška olimpijka Snježana Pejčic. S pištolo so se med Slovenci v finale uvrstili Jože Čeper in Sašo Stojak ter Jagoda Tkalec. Vsi trije Slovenci so finale začeli dobro in izločili nekaj odličnih hrvaških strelcev, nato pa so bili izločeni po napakah z zadetki v osmice. Brez uvrstitve med najboljše tri je na četrtem mestu ostal tudi Sašo Stojak. Slovensko čast je z osvojitvijo drugega mesta rešil Jože Če-per, ki je v zaključnem obračunu klonil proti hrvaškemu mladincu Borni Butkoviču. Simeon Cone Foto: Simeon Gčnc Ptujčan Sašo Stojak (tretji z leve) je na meddržavnem dvoboju v Zagrebu v tesnem obračunu ostal brez odličja na četrtem mestu. torek • 12. februarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 17 Košarka • Košarkarski klub Ptuj Ptujskemu klubu nagrada KZS za največji napredek v delu z mladimi »Košarkarski klub Ptuj se razvija. Vsako leto se več mladih vključuje v naše delovanje, kar je prepoznala tudi Košarkarska zveza Slovenije (KZS), saj smo prejeli nagrado za največji napredek v delu z mladimi za preteklo sezono. To nam daje potrditev, da smo na dobri poti,« poudarja predsednik KK Ptuj Sašo Kramberger ob pregledu dela kluba v lanskem letu. Trenutno v košarkarskih tekmovanjih pod okriljem KZS sodelujejo štiri ekipe v starostnih skupinah od 9 do 19 let. »Število otrok, ki redno obiskujejo programe organizirane vadbe, se je v zadnjih letih povečalo za vsaj 40 %,« pojasnjuje Kramberger, ki razlog vidi predvsem v dobrem delu kluba ter dvigu ugleda košarke v Sloveniji, ki ga zaradi osvojitve naslova evropskih prvakov v letu 2017, kar je namreč največji ekipni športni dosežek v Sloveniji do sedaj, mnogi prepoznajo kot najuspešnejši ekipni šport v Sloveniji. »Cilj kluba je, da čim več otrokom omogočimo aktivno preživljanje prostega časa, druženja s sovrstniki ter razvijanje motoričnih sposobnosti. Zato je dobro sodelovanje z Mestno občino Ptuj ter z našimi sponzorji ključno, da čim več stroškov, povezanih z vadbenim in tekmovalnim procesom, prevzamemo nase,« o delovanju kluba pove Kramber-ger. V želji po razvoju smo tako v preteklem obdobju izvedli več kot 10 turnirjev, namenjenih promociji Foto: Črtomir Goznik Sašo Kramberger, predsednik KK Ptuj: »Število otrok, ki redno obiskujejo programe organizirane vadbe, se je v zadnjih letih povečalo za vsaj 40 %.« Foto: arhiv kluba KK Ptuj je prejel priznanje KZS za največji napredek v delu z mladimi za preteklo sezono 2017/18. Priznanje jim je podelil Marko Milič. košarke in mesta Ptuj, ki se jih je udeležilo več kot 20 različnih društev in ekip iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, v katerih je sodelovalo več kot 500 otrok. »Mladim nudimo strokovno vodenje šole, igranje tekem državnega prvenstva pod okriljem pa-nožne zveze, igranje prijateljskih tekem ter možnosti sodelovanja na različnih košarkarskih turnirjih,« povzame delovanje kluba Miha Damiš, vodja odnosov z javnostmi KK Ptuj. »V preteklem koledarskem letu smo v vseh selekcijah skupaj odigrali 75 uradnih Šolski šport • Badminton y Napredovali igralci iz Crešnjevca, Polskave in Brega Najboljša trojica v kategoriji starejših učenk Najboljša trojica v kategoriji mlajših učencev Konec januarja je v športni dvorani Mladika na Ptuju potekalo območno tekmovanje v badmintonu za učence v kategorijah do letnika 2004 in do letnika 2006. V treh kategorijah so bili najboljši učenci in učenke iz OŠ. Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, v eni iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava. Uvrstitev na državno tekmovanje, kamor gredo le trije najboljši pri starejših letnikih, je uspela tudi dvema učenkama iz OŠ Breg. Rezultati: - učenke letnik 2004 in mlajše: 1. Alina Hojnik (OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava) 2. Klara Kranjc (OŠ Breg) 3. Jasna Sanja Štiberc (OŠ Breg) 4. Alja Hameršak (OŠ Breg) 5. Sara Štumberger (OŠ Breg) - učenke letnik 2006 in mlajše: 1. Vanessa Tič (OŠ Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec) 2. Izza Laufer (OŠ Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec) 3. Ajda Kopše (OŠ Breg) 4. Iris Štumberger (OŠ Breg) - učenci letnik 2004 in mlajši: 1. Matija Čelig (OŠ Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec) 2. Žiga Trol (OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava) 3. Miha Golob (OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava) 4. Jure Gojkovič (OŠ Breg) 5. do 6. Aleš Cvetko in Gašper Kopše (oba OŠ Breg) Karate - učenci letnik 2006 in mlajši: 1. Jaka Kop (OŠ Dr. Jožeta Pučnika, Črešnjevec) 2. Lan Lozinšek (OŠ Dr. Jožeta Pučnika, Črešnjevec) Anej Šmid Cafuta na stopničkah V nedeljo, 3.2., je v športni dvorani Lenart potekal drugi krog slovenske šolske karate lige, ki ga je organizirala Karate zveza Maribor. Udeležilo se ga je 107 tekmovalcev iz 38 osnovnih šol, skupno se je zvrstilo kar 145 nastopov mladih karateistov. Mladi člani Karate do kluba Ptuj so tekmovali v katah. Anej Šmid Cafuta (OŠ Ljudski vrt Ptuj) se je v polfinalu pomeril s tekmovalcem iz Selnice ob Dravi in ga premagal z 2:1. V finalu se je srečal z državnim prvakom Ti-mijem Močnikom, ki je zmagal, Anej pa je zasedel odlično 2. mesto. Iz ptujskega karate kluba sta nastopila še Gracie in Samuel Hali (OŠ Dornava). UR tekem ter številne prijateljske tekme, s čimer omogočamo članom kar največ igranja, saj smo prepoznali, da mladi veliko raje igrajo tekme, kot pa trenirajo, kar je povsem logično in v skladu s pričakovanji. Dejstvo je, da se med tekmovanjem pogosto veliko več naučijo,« še pove. V KK Ptuj si štejejo v posebno čast, da so prejeli posebno priznanje panožne zveze za največji napredek v delu z mladimi. KZS je zaradi razvoja in kakovostnejšega dela z mladimi igralci in igralkami ter promocije košarke v mlajših starostnih kategorijah v sezoni 2017/18 že enajstič organizirala posebno tekmovanje z imenom Pokal mladih, kjer so v pretekli sezoni naredili največji preskok, kar dokazuje, da so na pravi poti. »Cilji so ambiciozni in hkrati tudi realni. Želimo si vzpostaviti ekipe vseh mlajših kategorij z rednimi treningi in vključevanjem v tekmovalno sezono, jih finančno podpreti in delati z njimi na ptujskih osnovnih šolah,« so še sporočili iz KK Ptuj. UR Šah • Regijske kvalifikacije Kar štirje mladi člani ŠD Ptuj na državno prvenstvo 3. Gašper Skok Vaupotič (OŠ Vi-dem-Leskovec) 4. Jure Vindiš Markež (OŠ Breg) UR Anej Šmid Cafuta (levo) je na tekmovanju v Lenartu osvojil 2. mesto. V organizaciji Šahovskega društva Fram je potekalo letošnje regijsko prvenstvo mladih v sedmih starostnih skupinah od U-8 do U-20 tako za dekleta kot za fante. Skupaj jih je nastopilo 85, od tega celo deset članov Šahovskega društva Ptuj, kar je glede na to, da že nekaj zadnjih let v teh starostnih kategorijah Ptujčani nismo imeli predstavnika, zavidanja vredna številka. Ptujski mladi šahisti so bili najuspešnejši v konkurenci fantov do 10 let, kjer so si kar trije priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo od 16. do 22. februarja v Rogaški Slatini. Ta skupina je bila tudi najštevilčnejša, Tilen Ko-vačec, Oskar Bricelj Čelan in Anej Levanič pa so zasedli 2., 3. in 4. mesto, ki ob regijskem prvaku vodijo na omenjeno državno prvenstvo. Njihov uspeh sta dopolnila še Jan Golob s 6. in Mihael Kuko-vec s 15. mestom. Tako kot zmagovalec v tej kategoriji je od Ptu-jčanov edino Oskar letnik 2009, preostali štirje pa letnik 2010. Samo pri fantih do 10 in 12 let je udeležba na državnem prvenstvu omejena na 32 udeležencev, kjer ima pravico nastopa vseh dvanajst regijskih prvakov, dodatno pa še nekateri po posebnih kriterijih. Mariborski regiji, kjer nastopajo tudi člani ŠD Ptuj, dodatno pripadajo tri mesta v konkurenci do 10 let in Ptujčani so to dobro izkoristili. V vseh preostalih starostnih kategorijah fantov in pri vseh kategorijah deklet pa je državno prvenstvo odprto. Pogoj je le nastop na regijskem prvenstvu, zato si je s 4. mestom pri U-8 vstopnico za nastop na državnem prvenstvu priboril tudi Aljaž Alič. V konkurenci do 12 let so nastopili sicer štirje Ptujčani, med katerimi je bil najboljši Urh Milošič na 10. mestu, ostali pa so se razvrstili bolj ob koncu razpredelnice. Za vseh deset mladih članov ŠD Ptuj velja, da je bil to zanje krstni nastop na omenjenem tekmovanju, zato so njihove uvrstitve presenetile morda tudi njih same. Niso pa presenetile predsednika ŠD Ptuj in glavnega trenerja mladinske šahovske šole v društvu, MM Danila Polajžerja, ki je ob tem dejal: »Izredno sem vesel napredka, ki so ga naši mladi člani pokazali po zelo kratkem času resnega dela in treningov v naši šahovski šoli. Dokazali smo, da delamo dobro in prepričan sem, da nas bodo v prihodnje še večkrat presenetili. Pomembno je to, da se je zbrala večja skupina fantov, saj se na ta način ustvari konkurenca in s tem napredovanje. Naš naslednji cilj mora biti še v delu z mladimi ša-histkami, kar je osnova za prihodnost društva.« Končni rezultati po kategorijah, kjer so nastopili člani ŠD Ptuj: - fantje U-8 (9 udeležencev) 1. Leonard Červek Roškarič (ŽŠK MB) 7 točk, 2. Jernej Hribernik (ŠK Slovenec Poljčane) 7, 3. Roko Dujič (ŽŠK MB) 6, 4. Aljaž Alič (ŠD Ptuj) 4 točke ... - fantje U-10 (25 udeležencev) 1. Kolja Tito Veber (ŠK Impol Sl. Bistrica) 7 točk, 2. Tilen Kovačec 5, 3. Oskar Bricelj Čelan 5, 4. Anej Levanič 5 ... 6. Jan Golob 4 ... 15. Mihael Kukovec (vsi ŠD Ptuj) 3 točke ... - fantje U-12 (20 udeležencev) 1. Nik Javornik (ŽŠK MB) 6 točk, 2. Matic Sep (ŠK Impol Sl. Bistrica) 5,5, 3. Gašper Drevenšek (ŽŠK MB) 5,5 ... 15. Urh Milošič (ŠD Ptuj) 4 točke ... Silva Razlag 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. februarja 2019 Z GLASBO DO SRCA Koncert v s^iopu dneva žena in materinska dne Nedelja, 24. marca 2019, ob 16.00 VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI Cena vstopnice: 10 €. Predprodaja vstopnic: trgovina in bar Špic Markovci, gostilna Ribek Stojnci, Bar Sandra Spuhlja in tajništvo Radia-Tednika Ptuj. Informacije na tel. 02 749 34 10. Štajerski radioPTUI tr*m " J»! -f >i IwÄNZGONQ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade: Štajerski 70 let radioPTUJ 55 let Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športna vetrovka s kapuco (velikosti: M, L, XL, XXL, barva: modra) NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ Zelena velikost vetrovke: 0[[]H@ S podpisom potijujam naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Otroška flis odeja z medvedkom (120x80 cm) Flis odeja (150 x 120 cm) IT^ID NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNMTI: prilog s koristnimfnasvet^^ • 20-oastuini popSstjpjriJiafočNu m^j^^ogiasov v Štajerskem tedniku y postatunärocnn • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah))"*- • praktična darila za nove in obstoječe naročnike tAJErskegAjEDnika -se-resnično splačat rs> četrtek • 19. februarja 2019 Oglasi in objave Štajerski [ 31 II (fieqmec Montaža industrijske opreme zavrč 8, 2283 zavrč, slovenija «L.O.O. ZAPOSLIMO NOVE SODELAVCE ZA DELO V TUJINI IŠČEMO: DELOVODJE-MONTERJE-VARILCE IN CEVARJE KONTAKT: E: info@gregurec.com T: +386 51 614 078 Vsi zainterisirani vabljeni na razgovor Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list št. 61/17 - ZUrep-2) in v skladu s 23. členom Statuta Mestne občine Ptuj županja javno objavlja IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA UREDITVENO OBMOČJE P11-S6/1 NOVA VAS PRI PTUJU Javno se objavijo izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za ureditveno območje P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju. Območje sprememb in dopolnitev zajema zemljišča s parcelami št. 148/29, 148/30, 148/31, 148/32, vse k. o. 389 - Nova vas pri Ptuju. Na obravnavanem območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je v skladu z obstoječim aktom predvidena izgradnja štirih enostanovanjskih stavb. Gre za manjše zaključeno območje, za katero želijo investitorji spremembo pogojev za oblikovanje in umestitev objektov. Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta bodo javno dostopna na spletni strani Mestne občine Ptuj in v času uradnih ur na sedežu Četrtne skupnosti Rogoznica od 20. do 27. februarja 2019. Javna predstavitev izhodišč bo potekala v torek, 26. 2. 2019, ob 16. uri na sedežu Četrtne skupnosti Rogoznica, Slovenskogoriška cesta 18, 2250 Ptuj. Zainteresirani lahko pripombe na izhodišča pošljejo na občino po pošti v pisni obliki, na elektronski naslov ali ustno na zapisnik v času javne predstavitve. Zadnji rok za podajo pripomb je sreda, 27. 2. 2019. Številka: 3505-8/2018 Datum: 5. 2. 2019 Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV USE V NE BOLEČINE eokomunistI JTtí O DBA TE O HA. "tiUtMin! dnoofltÍ flo na aniTtnt„„ omrinji. www.reporter.si POLITIKA Politični spopad se vedno bolj seli na družbena omrežja INTERVJU Mitja Čander: V politiki smo vedno bolj priča amaterizmu REPORTAŽA Praznik na vasi: štajerske koline KOLUMNE Milena Miklavčič, Drago Ocvirk, Jože Horvat Mali oglasi i j KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- STORITVE cijo. Telefon 041 923 197. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. NEPREMIČNINE PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je starejša ali v okvari. Telefon 031 424 684. PRODAM 8 prašičev, 30-kilogramskih. Telefon 040 396 945. PRODAM prašiča domače reje, težkega 200 kg. Tel. 041 368 431. NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 15 tednov, prodam po 5,00 EUR. Marčič, Starošince 39. Tel. 792 35 71. KUPIM telico, brejo do 4 mesece, ali dve telički, težki od 140 do 180 kg, pasme lisaste ali limuzin. Tel. 031 840 282. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. RAZNO Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA Utrujen od bolezni je za vedno zaspal naš dragi mož in ati Franc Ferenčič ZAGORCI 79A, JURŠINCI Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, iskren stisk roke, molitev, darovane sveče, cvetje in svete maše ter finančno podporo. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za ganljive besede slovesa, gasilcem PGD Grabšinski breg za spoštljivo opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir in klubu ljubiteljev starih vozil Moped Bukovci. Zahvaljujemo se tudi osebju kirurškega in internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj ter osebju oddelka za onkologijo UKC Maribor. Posebna zahvala je namenjena sodelavcem in sodelavkam Upravne enote Ptuj, Teve Ptuj in Teve Centra Ptuj ter upravi Avto Krke. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Darinka ter hčerki Edita in Anita z Matjažem 7] ••• 17 ^ M ••• J '•* PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 12. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. t .tu ivvj i iui jru icJnik 10:05 Cista umetnost - februar, pon. 10:20 Povabilo na kavo: Marija Hemja Masten 2. del, pon, 0:45 S[x>ft(no): Andrej Cafuta, pon. 1:15 Pogled nazaj, pon. 1:35 Se&enca, pon. 1:50 Kdo?, pon 2:00 Ptujska kronika, pon. 2:30 Glasba za vse, pon. 13:00 Obzornik TV Dravograd 13:40 Živalski karneval, pon. 14:50 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica (slo.), i 19:00 Cista umetnost - februa 19:15 Povabilo na kavo: Marija Hemja Masten 2. del, pon. 19:40 Sekverica, ppn. ",pon. ):00 Ptujsl pon. ,yv, ijjska Kronika, pon. :30 Kurentova svadoa, pon. t05 Videostrani ETiiTEK 14. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Kuhinj ica, pon. 8:30 Varuhi vesolja pon. 9:35 Športnik leta 2018, pon. 10:45 Pogled Pivki. pon. SREDA 13. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pomurski tednik, pon. 8:25 Utrip Ormoža, pon. 9:35 Kuhinjica, pon. 10:00 Šport(no): Andrej Cafuta, pon. 10:30 Povabilo na kavo: Marija Hsrnja Masten 2. del, pon. 10:55 Čista umetnost-februar, pon. 11:10 Sekvenca, pon. 11:25 Glasba za vse, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Obzornik TV Dravograd, pon. 13:10 Pogled nazaj, pon. 13:30 Gostilna »Pr Franceta, pon. 14:35 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Šport(no): Ivan Čuček 19:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:35 Pogled nazaj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Afrika kriči, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Športnik leta 2018, pon. 00:00 Videostrani ioglea nazaj, pon, 11:05 Cista umetnost s-februar, pon. 11:20 5port[no): Ivan Cucek, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Povabilo na kavo: Marija Hemja Masten2.de!, pon 12:55 Glasba za vse, pon. 13:25 Sekvenca, pon. 13:40 Živalski karneval, pon. 14:50 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Portal 18:40 Povabilo na kavo: Marija Hemja MastEn2.de!. pon. 19:05 Sport[no}: Ivan Čuček, pon. 19:35 Pogled nazaj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasbena osmica (slo.) 21:00 Soboški dnevi, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon 22:30 Športnik leta 2018, pon. ŽŽ55 vkfeosttani_ Ptujska letevi^a PpTV, T; 0? 590 880 ?8, ¡nfo£p<*v.tv, www.pelv.lv ^ telemach ['1i.l i.il t e J V KRAJU OBREZ - Središče ob Dravi -prodam gradbeno parcelo v izmeri 1950 m2. Tel. 031 215 370. PRODAM gradbeno parcelo s hišno številko, Čufarjeva 27. Tel. 051 454 264. 08:00 Revija ljudskih pevcev - I .del 10:00 Gostilna pr' Francet' 11:00 Oddaja iz preteklosti 12:30 Video sira ni 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob dnevu kulture v Majšperku 20:00 Se še spomnite? 22:00 Oddaja iz občino Majšperk 23:00 Video strani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.stptv.si 08:00 Košicnbal v Slovenja vasi 10:00 Sv. maša 100 let Julijane K lep 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dobrodelni koncert v Starsah 20:00 Ob dnevu kulture v Gcrcčji vasi 21:00 Košicnbal v Slovenja vasi 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Domava-arhiv 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Se se spomnite? 20:00 Ob dnevu kulture v Domavi 21:00 Oddaja iz preteklosti 22:00 Utrip iz Ormoža . r Uredništvo: Domaua 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si 23:00 Video strani kontakt: 02 754 00 33:041 618 044: www.sijXv.si Marketing: Megamarketing '.: v C . 02 749 34 £7; £»31 ££7 340 Umrli so UGODNO prodam garažna vrata 3,60 x 3,20 m in lese za vrtno ograjo in gatrce. Tel. 041 645 875. PRODAM mlin kladivar, za mletje koruze, je nov, cena po dogovoru. Tel.041 467 150. Anton Jerenko, Ptuj, Spolenakova ul. 9, roj. 1939- umrl 30. januarja 2019; Terezija Senjor, roj. Horvat, Žvab 41, roj. 1929 - umrla 30. januarja 2019; Stanislva Žinko, roj. Novak, Lahonci 35, roj. 1930 - umrla 31. januarja 2019; Stanislav Hodžar, Ormož, Ptujska c. 2a, roj. 1927 - umrl 1. februarja 2019; Štefan Kodrič, Zg. Gruškovje 59, roj. 1970 - umrl 28. januarja 2019; Avgust Žumer, Orešje 149, roj. 1950 - umrl 2. februarja 2019; Veronika Unuk, roj. Pauman, Pongrce 23, roj. 1927 - umla 31. januarja 2019; Anton Žumbar, Pohorje 13a, roj. 1930 - umrl 31. januarja 2019; Kristina Majcen, roj. Korpar, Mezgovci ob Pesnici 51a, roj. 1927 - umrla 2. februarja 2019; Ivan Lah, Kidričevo, Kajuhova ul. 7, roj. 1944 - umrl 1. februarja 2019; Elizabeta Božičko, roj. Zavec, Tržec 27, roj. 1936 - umrla 3. februarja 2019; Štefanija Hrga, roj. Simonič, Sakušak 3, roj. 1932 - umrla 2. februarja 2019; Mira Hočevar, roj. Klančnik, Ptuj, Jadranska ul. 2, roj. 1926 - umrla 2. februarja 2019; Julija Domajnko, roj. Grahornik, Ptuj, Zavčeva ul. 3, roj. 1929 - umrla 3. februarja 2019. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 8. februarja je minilo leto, odkar te ni več med nami, dragi mož Stanko Gojčič Z ZGORNJE HAJDINE 128A Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: žena Irena in Andreas z družino Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 9. 2. je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in pradedek Jože Jerenko IZ BARISLOVCEV 2 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji SPOMIN 11. februarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi ata, tast, dedek in prade-dek Franc Jurgec IZ BUKOVCEV 133 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižgete svečko. Tvoji najdražji V šumenju vetra slišim tvoj glas. V šopku cvetja vidim obraz. Senca spomina in bolečina, oboje se v dušo zajeda ... SPOMIN Tih in boleč je spomin na dan 12. 2. 2013, ko nas je za vedno zapustila mama, babica in prababica Julijana Kolarič IZ BUKOVCEV 4 Hvala vsem, ki se je spominjate, s toplo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi tvoji, ki te imamo neizmerno radi in te pogrešamo O Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, dedka, brata ... Andreja Vrabiča UL. VIDE ALIČ 16 1. 7. 1951-25. 1. 2019 Iskrena hvala vsem vam, sorodniki in prijatelji, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala sodelavcem Štajerske hiše kulinarike Gočova in direktorju Golf kluba Ptuj Jerneju Lončariču za pripravljeno pogostitev v spomin na Andreja. Posebej zahvala zdravstvenemu osebju ter zdravniku urgentnega centra Ptuj, gospodu duhovniku Andreju za opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem Ptujskega kvarteta za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Vedno boš z nami! Tvoji najdražji www.tednik.si > 20 Štajerski Kronika torek • 12. februarja 2019 Slovenija, Podravje • Prodaja vinjet narašča iz leta v leto Dars s cestninami lani pobral 451 milijonov € Dars je od prodaje lanskoletnih vinjet po še nedokončnih podatkih iztržila 188 milijonov evrov, kar je dobre štiri odstotke več v primerjavi s prodajo vinjet z letnico 2017. Še 263 milijonov evrov pa jim je kapnilo na račun iz naslova cestnin od tovornih oz. ne-vinjetnih vozil. Prodaja vinjet raste iz leta v leto. Od 1. decembra 2017 do konca novembra lani je bilo prodanih nekaj več kot 7,28 milijona vinjet z letnico 2018, kar je pet odstotkov več kot v primerljivem obdobju 2017. Zanje so iztržili 188 milijonov evrov oziroma osem milijonov evrov več na letni ravni. Največ prodanih vinjet je bilo tedenskih, več kot 4,8 milijona, od tega kar 4.514.975 za cestninski razred 2A, kamor spadajo osebna vozila. Višja kot leto prej je bila tudi prodaja mesečnih vinjet - za osebna vozila je prodaja narasla za pet odstotkov (1.467.205), število prodanih mesečnih vinjet za kombinirana vozila pa za 10 odstotkov (65.466). Prav tako je narasla prodaja polletnih vinjet za motorna kolesa; prodali so jih 872 več kot tistih z letnico 2017. Dars je prodal še 903.299 letnih vinjet, od tega več kot 846.700 za osebna vozila, kar predstavlja štiriodsto-tno povečanje, 54.600 vinjet oz. sedem odstotkov več za kombinirana vozila, padla je le prodaja letnih vinjet za motorna kolesa, in sicer za sedem odstotkov. »Največ letnih vinjet uporabniki kupijo v drugi polovici januarja in prvi polovici februarja, največ tedenskih in mesečnih pa v poletni turistični sezoni (od junija do vključno septembra). Največ tedenskih kupijo v tujini in ob vstopu v Slovenijo (Dar-sova lastna prodajna mesta in prvi bencinski servisi po vstopu uporabnikov v našo državo), največ letnih pa na prodajnih mestih po Sloveniji,« v zvezi s prodajo vinjet opažajo na Darsu. Za cestnine tovornih vozil pokasirali še več Še več pa so iztržili od pobranih cestnin za tovorna oz. nevinjetna vozila. Za primerjavo: prihodki od vinjet 2017 so znašali 180,4 milijona evrov, od tovornih oz. nevinjetnih vozil pa je bilo pobrane cestnine 250,5 milijona evrov. Po še nedo-končnih podatkih so za vinjete 2018 pridobili 188 milijonov evrov, Foto: Avtomagazin.si V petih letih s prodajo vinjet iztržili več kot 850 milijonov evrov I Vinjete I Vr ednost prodanih 1 vinjet (v evrih) 2014 156 milijonov 2015 162 milijonov 2016 170 milijonov 2017 180,4 milijona 2018 188 milijonov* Skupaj 856,4 milijona Vir: Dars *Za 2018 podatki še niso dokončni. Prodaja vinjet narasla, število izdanih glob padlo Leto I Plačilni nalogi 2009 51.989 2010 51.641 2011 49.488 2012 43.824 2013 41.563 2014 49.666 2015 53.788 2016 56.887 2017 56.296 2018 37.698 Skupaj 492.840 od tovornih oz. nevinjetnih vozil, cestninjenih v okviru sistema Dar-sGo, pa 263 milijonov evrov. Medtem ko so na Darsu zabeležili rast prodaje vinjet, pa se je znižalo število izdanih plačilnih nalogov zaradi njihove neupora-be ali napačne uporabe. Darsovi cestninski nadzorniki so v lanskem letu izdali 37.698 plačilnih nalogov, leto pred tem 56.296. Ti sicer niso prihodek družbe, ampak se v celoti stekajo v državni proračun. »Cestninski nadzor dnevno izvajajo ekipe cestninskih nadzornikov (v vsaki ekipi sta po dva sodelavca). Te ekipe pokrivajo celotno avtocestno omrežje in so na delu ves teden, 24 ur dnevno. V poletnih mesecih se izvaja največ kontrol ob vstopih v državo in na izstopih, v tem času delamo tudi več preusmeritev prometa skozi počivališča na vstopih in izstopih iz države, ko nam količina prometa to omogoča. V poletnih mesecih se v notranjosti države izvaja manj nadzora, več nadzora v notranjosti države izvajamo izven turistične sezone. Ne glede na to, koliko nadzornikov bi imeli na voljo, pa ne moremo izvajati kontrol tam in takrat, ko je največ prometa, še posebej pa ne, ko vozila vozijo v strnjeni koloni. Prvi razlog za to je prometna varnost, drugi pa zmanjševanje pretočnosti prometa. Razpoložljive ekipe nadzornikov delajo tam, kjer je pričakovati največ kršiteljev, kjer je možno nadzor izvajati varno in kjer ne povzroča prevelikih zastojev,« so še pojasnili, ob tem pa dodali, da nadzor nad uporabo vinjet izvajata še Policija in Finančna uprava RS. Decembra prodali že več kot 550.000 rožnatih vinjet Od prvega decembra lani pa so že na prodaj rožnate vinjete z letnico 2019. Izkupiček prvega meseca prodaje je več kot pol milijona letošnjih vinjet v skupni vrednosti 21,97 milijona evrov in je za 1,06 milijona višji kot v primerljivem obdobju predhodnega leta. Monika Horvat Visoke kazni Konec januarja so prenehale veljati modre vinjete z letnico 2018. Od 1. februarja morajo imeti vsa vozila na cestninskih cestah nameščene vinjete z letnico 2019, sicer obstaja velika verjetnost, da vas bodo oglobili. Če vas ujamejo brez veljavne vinjete, vas bo doletela kazen Foto: DARS v višini 300 evrov. Če vinjete ne namestite na vozilo z njenim prvotnim lepilom ali če z nedovoljenim posegom spremenite oz. zmanjšate učinkovitost lepila, pa globa znaša 500 evrov. B '■««»'s**.,», î^o, —ZS * \>*c? t C* ¿ir ¿-'C? p 'o, « i o p. û Rojstva: Mojca Zorec, Ter 39, Ljubno ob Savinji - deček Jaka; Ana Marija Turščak, Bodrež ib, Grobelno - deklica Marta; Jana Ilešič, Vitomarci 56a, Vitomarci - deček Bor; Darja Verlič - deklica Lina; Irena Vertuš - deček Zaharija; Denisa Lukman - deček Lijan Janez; Kaja Perhač - deček Alex; Teja Herga - deček Timon; Digby Rosie Radha-rani - deček Nitai; Mateja Smolinger - deček Nik; Katja Žunkovič - deček Anže. Poroki - Ptuj: Boštjan Keršič, Sele pri Pol-skavi 56, in Nuša Mesarič, Laporje 17; David Sok, Mala vas ic, in Andreja Hameršak, Gabrnik 13. loa - (?» * p ** <3 ** c> C? o * _£2 G' c>» c> * t c?/. Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na pečpribeži. Danes bo pretežno jasno, predvsem v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Ponekod bo pihal veter severnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, v alpskih dolinah do -9, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 11 stopinj Celzija. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 12.02.2019 13.02.2019 14.02,2019 15.02.2019 m> ** ■■J -2 -1 -3 -1 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 7 9 12 13 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A A V A Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m is torek • 12. februarja 2019 Kultura Štajerski 21 Zeleni nasveti Miša Pušenjak • Najpomembneje je, da se zemlja primerno posuši O Stran 22 Ptuj • Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku „Najmočnejši steber slovenske kulture je naš jezik« V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je na predvečer slovenskega kulturnega praznika potekala osrednja slovesnost, na katero sta povabila Zveza kulturnih društev Ptuj in MO Ptuj. Slavnostni govornik je bil Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki kulturo osebno razume predvsem kot stanje duha in vrednot v družbi. „Prvi in najmočnejši steber slovenske kulture je naš jezik, slovenščina. Lepa govorjena in pisana slovenska beseda drži naš narod pokonci že skozi stoletja. Zahvaljujoč velikim literatom in drznim vizionarjem jo imamo še danes, v 21. stoletju, ko ves svet komunicira v glavnem v dominantni angleščini. In na jeziku slonijo vse druge veje naše kulture," je izpostavil. Kot poklicni glasbenik, glasbeni pedagog in umetnik je ob kulturnem prazniku, ki ga Slovenci menda premoremo kot edini narod na svetu, na kulturo pogledal skozi glasbeno perspektivo. Dvemilijonski narod si ne more privoščiti kupovanja tuje cenene in plehke glasbe. Ustvarjena mora biti s strastjo in brez cilja zaslužiti denar. Šele takrat lahko postane brezčasna. „Mediji, predvsem tisti Slavnostni govornik Štefan Petek, ravnatelj GŠ Karola Pahorja Ptuj komercialne narave, nosijo veliko odgovornost, kakšno glasbo, poezijo ali film servirajo odjemalcem. Glasba zelo globoko vpliva na za- vedno in še bolj na nezavedno plat človeka. Tega so se zavedali že antični narodi in tega bi se nujno morali zavedati tudi mali narodi, kot Foto: Črtomir Goznik Markovci • Počastili slovenski kulturni praznik Poskrbeli za dobro mero kulture V počastitev slovenskega kulturnega praznika sta Občina Markovci in tamkajšnja osnovna šola minulo sredo v večnamenski dvorani pripravili proslavo. V programu, prepletenem s pesmijo, glasbo in besedami, je sodelovalo okoli 60 učencev. Nastopil je mladinski pevski zbor, učenci razredne in predmetne stopnje pa so se predstavili še z najrazličnejšimi točkami - dekla-miranjem (tudi deklamacij, ki so jih napisali sami), igranjem na in- strumente, na oder pa so postavili še simpatično dramsko igro. V vlogi voditelja sta se dobro znašla učenca šestega razreda Mia Pernat in Anej Kolednik, zbrane pa je nagovoril tudi župan Milan Gab-rovec. Pri pripravi približno eno-urnega programa so sodelovale učiteljice Jasna Cvitanič, Doroteja Kostanjevec in Slavica Lajh, pri pripravi scene pa Olga Zorko. Po proslavi je v šolski avli potekal še Literarni večer - med-generacijsko srečanje literatov. Osrednji gost večera je bil slovenski pesnik in literarni kritik David Bedrač. Monika Horvat Učenci so na oder postavili tudi zanimivo dramsko igro. Oljenko MO Ptuj je prejel Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ptuj. V njenem imenu jo je prevzela vodja Iva Brajovic. smo Slovenci," je položil na srce. Sicer pa ne gre samo za kulturni praznik, spoštovanje do umetniških dosežkov je treba izkazovati vsak dan, je prepričan. Za izstopajoče dosežke na področju kulture je letos ZKD Ptuj podelila dve priznanji in plaketo. Slavko Brglez je priznanje prejel za dolgoletno delo na področju vokalne glasbe, Ženski pevski zbor Lilith za izredne uspehe na tem področju v letu 2018. S plaketo je ZKD Ptuj nagradila Aleša Ivan-čiča, predsednika Etnografskega društva Kurent Ptuj za izjemne organizacijske dosežke v društvu in promocijo dogodkov s področja kulturne dediščine doma in po svetu. Oljenko MO Ptuj, ki jo je podelila županja Nuška Gajšek, pa je prejel Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, ki je lani proslavil 20-letnico delovanja. V tem obdobju je izvedla ogromno srečanj, revij, tekmovanj, razstav in večerov za kulturna društva na vseh področjih ljubiteljske kulture. Ptujska izpostava je po številu občin najobsežnejša v Sloveniji. V 16 občinah Spodnjega Podravja deluje 70 kulturnih društev in zvez kulturnih društev, v okviru katerih deluje okrog 130 kulturnih skupin, 110 šolskih skupin in veliko posameznikov. Opravlja pa tudi vlogo regijskega koordinatorja za območne izpostave Ptuj, Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica. V imenu Območne izpostave je oljenko MO Ptuj prevzela vodja Iva Brajovic. V imenu vseh prejemnikov se je zahvalila za prejeta priznanja. „Očitno prevladuje zavedanje, da ljubitelj- ska kultura ni samo steber profesionalne kulture, ampak je tudi vez med različnimi generacijami in različnimi resorji, dejavnostmi. Vsi, ki se ukvarjamo z ljubiteljsko kulturo, živimo bolj zadovoljno in polno življenje," je poudarila. V kulturnem programu osrednje prireditve so ob trobilnem kvintetu Pihalnega orkestra Ptuj v glasbeno-literarnem nastopu Ša-lamunovih poezij nastopili Andrej Marinčič, Jasna Žitnik in Maja Gal Štromar. MG BHPi £ Vifjpl Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V imenu ženskega pevskega zbora Lilith je priznanje ZKD Ptuj prevze- Slavko Brglez, prejemnik priznanja la Gordana Jovic. ZKD Ptuj Foto: Črtomir Goznik Plaketo ZKD Ptuj je prejel Aleš Ivančič, predsednik Etnografskega društva Kurent Ptuj. Foto: M H 22 Štajerski Nasveti Kaj bomo danes jedli TOREK piščančja obara z zdrobovimi cmoki, buhteljni SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA torek • 12. februarja 2019 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko NEDELJA PONEDELJEK korenčkova juha, juha, svinjska cvetačna juha, ocvrte goveji golaž, kokošja juha, pečen jota z repo in špageti s šampinjoni, pečenka, brstični girice, dušena blitva, zapečena polenta, piščanec, široki prekajenim mesom, motovilec, jabolčni ohrovt v omaki, krompir v kosih, zelena solata, skutni rezanci, endivija, polnozrnat kruh, zavitek pražen krompir, sadje kompot mafini šarkelj palačinke Skutni muffini Sestavine: 250 g skute, 3 jajca, 250 ml jogurta, 2 žlici olja, 250 g moke, 1,5 žličke pecilnega praška, 2 žlici sladkorja, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 1/2 žličke soli. Moko, pecilni prašek, sol, sladkor in vanilijin sladkor zmešamo. Posebej zmešamo jajca, olje, jogurt in skuto ter dodamo suho zmes. Hitro premešamo - le toliko, da se sestavine spojijo (če predolgo mešamo, mafini ne bodo rahli). Z zmesjo napolnimo modelčke za mafine. Najpriročnejši so silikonski, saj jih ni treba namazati z maščobo, pa tudi pečeno pecivo se iz njih z lahkoto odlušči. In lahko jih položimo na katerikoli pekač. Za nadevanje modelčkov je zelo primerna žlica za sladoled. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija 25-30 minut. Brstični ohrovt v omaki Sestavine: 1/2 kg brstičnega ohrovta, 5 strokov česna, 1 žlica masla ali margarine, 1 kisla smetana, pol žličke muškatnega oreščka, poper, sol. (Najbrž ste opazili, da v zadnjem času v svojih receptih 'pretiravamo' z brstičnim ohrovtom. Ampak letošnja zima je takšna, da ga lahko še zmeraj pobiramo s svojega vrta. Neškropljenega, naravnega ... Še zajci so ga pustili pri miru, ker so v naravi našli dovolj druge hrane!) Brstični ohrovt nekaj minut (7-8) kuhamo v slani vodi (nekateri pravijo, da naj bo vodo neslana, češ da sicer ohrovt greni) in ga odcedimo (vodo lahko prihranimo za zelenjavno juho). Na maslu na hitro prepražimo strt česen, dodamo kuhan brstični ohrovt, malo popra, muškatni orešček in kislo smetano. Po potrebi dosolimo. Malo pokuhamo in odlična priloga k mesu in h krompirju je pripravljena. Zeleni nasveti Najpomembneje je, da se zemlja primerno posuši Svečana (februar) se tudi po mnenju naših prednikov narava prebuja. Preden začnemo riti po zemlji, preverimo, ali je že primerno suha za naše delo. Kar namreč vi držite v roki in zgleda kot lepo rahla mrvičasta zemlja, je v resnici zmes mineralnih delcev, vode in zraka. Razmerje med temi osnovnimi elementi naj bi bilo 50 % mineralnih delcev (to je to, kar na prvi pogled zgleda zemlja), 25 % vode in 25 % zraka. Sama taka mešanica zagotavlja idealne pogoje za rast in razvoj korenin. Pri tem pa zrak ni samo med posameznimi grudicami, tistimi, kijih vi vidite. Zaželeno je, da so te grudice porozne, med seboj povezane v kolobarje. Vsakokrat, ko mi stopimo na gredico ali njivo, zemlja pa je mokra ali celo zamrznjena, iz zemlje iztisnemo zrak, s tem pa poslabšamo pogoje malim, nežnim koreninskim laskom, ki pa so tisti, ki rastlini dobavljajo hrano in vodo. Pa še nekaj imamo v tleh, česar naše oči pogosto ne vidijo - to je živi del zemlje, brez katerega pa je zemlja mrtva in nerodovitna. Ta živi svet sestavljajo tako očem povsem lepo vidni, zelo koristni deževniki, hrošči ..., tudi kakšen škodljivec se seveda vedno najde med njimi, zelo veliko pa je nevidnih, drobnih gliv, bakterij, mikroorganizmov, ki pa so odgovorni tako za razpad kakor tudi za gnitje organske snovi in humusa v tleh. Če želimo torej rodovitna tla, v katerih se bodo rastline dobro počutile, moramo ohraniti v tleh dovolj zraka. S hojo in obdelovanjem mokrih ali zamrznjenih tal pa iz zemlje iztiskamo ravno zrak, uničujemo porozne, idealne delčke zemlje in dolgotrajno uničujemo največje bogastvo - zemljo. Delo torej začnemo, ko se zemlja dovolj osuši - ko se ne oprijema več orodja in naše obutve. Prva opravila na prostem Kaj pa lahko naredimo, ko je zemlja komaj dobro odmrznila? Smiselno je prekopano zemljo na grobo poravnati. Izrabimo tudi prvi sončni dan brez vetra in prekopljemo kompostni kup. Tako ga »zbudimo«, da začne organska masa ponovno razpadati. Po potrebi dodamo nekaj suhe snovi, če se je čez zimo preveč razmočil. Navadno v naravi ne najdemo veliko suhe trave, listja, lahko pa uporabimo zmečkan, povsem navaden časopisni papir, tisti sijoči, svetleči se ni primeren. Če je vreme ugodno, toplo, potem okopljemo zimsko solato, motovilec in špinačo in jih pokrijemo z agrokopreno. Sama pripo- Foto: Miša Pušenjak ročam, da ne pokrijete cele grede, potem bo vse dozorelo naenkrat, ne bo se dalo vsega tako hitro pojesti. Pokrijte samo del grede, del pa naj ostane na prostem. Če je potrebno, lahko zimsko solato že razsajamo. Seveda pa vse pod pogojem, če se je februarja že začela pomlad. Kaj pa setve in sajenja Ko se zemlja odtali, posadimo spomladanski česen, če vam tega seveda ni uspelo narediti jeseni. Tudi spomladanski česen potrebuje nekaj nizkih temperatur, predvsem pa kratek dan in hladno zemljo, da se dobro ukorenini. Samo močno razvit koreninski sistem pa rastlini zagotovi dovolj vlage in hranil za visok pridelek. Čeprav veliko manj kakor jesenski česen, potrebuje tudi kar nekaj dni, ko je razlika v temperaturi med dnevom in nočjo večja od 7 oC. Brez tega česen ne delitira, ne razvijejo se številni stročki, ostane samo ena, malo večja čebula ali pa največ dva ali trije stroki. To se razlogi, zakaj s sajenjem česna ne smemo odlašati in ga posadimo čim prej. Ni pa treba skrbeti, da bo zamrznil. Tudi spomladanski česen namreč brez težav prezimi. S setvami peteršilja in korenčka pa počakamo vse do sredine aprila. Če so razmere konec meseca že ugodne, posadimo tudi prve sadike letne solate, pora in peteršilja. Za vse ostalo pa je treba počakati na toplejše in predvsem tudi daljše dneve. V rastlinjaku pa je že prav živahno Ne pozabite okopati česna in mlade čebule, saj so jih zadnji sončni dnevi že prebudili. To je najpomembnejše. Če imate v rastlinjaku zimsko solato, ji prav tako prerahljajte tla, potem pa nekaj rastlin dodatno pokrijte z agrokopreno. Te bodo rasle hitreje. Enako lahko naredite z motovilcem in špinačo. Če boste pokrili vse rastline obenem, ne boste dosegli veliko, saj vam bodo vse zacvetele istočasno. Če pa jih pokrijete le del, del pa pustite nepokrit, boste uhajanje v cvet zamaknili za teden do deset dni. Prav tako je potrebno redno zalivanje. Sama bi vse prezimne rastline poškropila s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali pa rastlinske izvlečke in s tem nadaljevala enkrat na teden. Kaj sejati za sadike, smo zapisali že prejšnji teden in ta teden se nekaj velikega ni spremenilo. Paradižnika še vedno ne sejemo. V rastlinjaku lahko preizkušate še druge vrtnine, mnoge bodo kakšno leto uspele, drugo leto pa ne. Leto se je torej začelo, zato lahko najbolj pridni kar začnete delati. Miša Pušenjak Svet prvič obeležuje mednarodni dan izobraževanja Združeni narodi so letos obeležili prvi mednarodni dan izobraževanja. Generalna skupščina ZN je 24. januar za ta mednarodni dan določila zaradi izjemne vloge, ki jo ima izobraževanje za mednarodni mir in razvoj ter izpolnjevanje razvojnih ciljev tisočletja. »Izobraževanje je najmočnejša sila, ki jo imamo za doseganje pomembnih napredkov pri zdravju, za spodbujanje gospodarske rasti, za odkrivanje potencialov in inovacij, ki jih potrebujemo za gradnjo bolj trajnostnih in odpornih družb,« je v pozivu zapisala generalna direktorica Unesca Audrey Azou-lay. »Brez vključujočega in kvalitetnega izobraževanja nam ne bo uspelo doseči enakopravnosti med spoloma in odpraviti cikla revščine, ki pušča zadaj na milijone otrok, mladih in odraslih,« je še dodala v svoji poslanici. V Unescu so opozorili, da na svetu okoli 262 milijonov otrok in mladostnikov ne obiskuje šole. 617 milijonov otrok in najstnikov ne zna brati in računati, manj kot 40 odstotkov deklic v podsaharski Afriki dokonča srednjo šolo in okoli štirje milijoni otrok beguncev nimajo možnosti šolanja. Unesco napoveduje tudi objavo novih podatkov glede neenakosti glede izobraževanja, ki bodo, kot napovedujejo, pokazali velike neenakosti med bogatimi in revnimi družinami, med deklicami in deč- ki in med urbanimi in ruralnimi območji v državah v razvoju. Tako imajo v državah z nizkimi dohodki otroci iz revnih družin dvakrat nižjo verjetnost, da bodo končali osnovno šolo, kot otroci iz bogatejših družin. Da bodo končali nižjo srednjo šolo, je verjetnost štirikrat nižja, da bodo zaključili srednješolsko izobraževanje, pa je verjetnost že desetkrat nižja od tiste, ki velja za otroke iz družin z višjimi dohodki. Otroci iz ruralnih območij v primerjavi z otroki iz urbanih območij pa več kot dvakrat verjetneje ne obiskujejo šole. Težave otrok pa se s kombinacijo teh dejavnikov le še povečujejo. Tako le dva odstotka najrevnej- ših deklic v državah z nizkimi dohodki dokonča srednjo šolo, še dodajajo v Unescu in opozarjajo, da ti podatki jasno kažejo, kako potrebno je ukrepanje pri odpravljanju neenakosti v dostopu do izobraževanja. To vprašanje bi moralo biti visoko na dnevnem redu držav v razvoju in njihovih partneric v razvitem svetu, poudarjajo v Unescu. Prvi mednarodni dan izobraževanja nameravajo v New Yorku obeležiti s posebno slovesnostjo, ki jo Unesco organizira skupaj z Irsko, Nigerijo, Norveško, Singapurjem in Katarjem. Delovati naj bi začela tudi »skupina prijateljstva izobraževanja in vseživljenjskega učenja«, še napovedujejo pri Unescu. 12 V katerih srednjih šolah bo največ dijakov Tako kot bodoči študentje lahko tudi tisti, ki bodo v naslednjem šolskem letu začeli obiskovati srednješolske programe, dodatne informacije pridobijo na informativnih dnevih. Prijavnice bodo bodoči dijaki oddajali najkasneje do 2. aprila. Učenci osnovnih šol oz. kandidati, ki se za vpis v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij prijavljajo prvič, morajo prijavnico oddati najkasneje do 2. aprila 2019. Vsi prijavljeni učenci in dijaki bo- javljena na spletnih straneh ministrstva najkasneje 3. julija. Srednje šole bodo sprejemale prijave oz. vpisovale, dokler bodo imele prosta mesta, vendar najdlje do 30. avgusta. Vpis v poklicno-tehniške programe Za vpis v posamezni program po-klicno-tehniškega izobraževanja kandidati oddajo samo eno izpolnjeno prijavnico izbrani srednji šoli do 17. maja 2019. Po končanem prijavnem roku bo ministrstvo najkasneje do 24. maja 2019 na svojih spletnih straneh do praviloma med 18. in vključno 21. junijem izbranim šolam predložili dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev. Učenci in dijaki, ki bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, V ptujskem dijaškem domu 60 prostih mest Kandidati, ki želijo v šolskem letu 2019/2020 bivati v dijaškem domu, bodo morali do 2. aprila 2019 dijaškemu domu, za katerega so se odločili, poslati izpolnjeno prijavnico za sprejem. V Dijaškem domu Ptuj je 60 prostih mest, 30 za dekleta in 30 za fante. bodo do 21. junija 2019 tudi vpisani. Učenci in dijaki, ki v prvem krogu ne bodo izbrani, bodo na šolah seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 28. junija. Če bodo razvrščeni na šolo, na kateri so oddali prijavnico, se bodo tam tudi vpisali. Če pa bodo razvrščeni na drugo šolo, bodo svojo prijavnico in dokumente dvignili ter jih do 2. julija odnesli na srednjo šolo, na katero bodo razvrščeni, in se tam tudi vpisali. Prosta vpisna mesta bodo ob- objavilo informacijo o številu prijav za vpis (skupaj s številom razpisanih mest) v navedene programe po šolah. Če ne bo dovolj prijavljenih kandidatov, bodo srednje šole pred koncem roka za prenos prijav o tem obvestile kandidate. V roku prijavljeni kandidati bodo lahko zaradi spremembe namere na podlagi teh informacij ali iz drugih razlogov svojo prijavo dvignili na srednji šoli, na katero so se prvotno prijavili, in jo do 6. junija 2019 prenesli na drugo srednjo šolo. Vse šole jih bodo, ne glede na število že prejetih prijav, sprejemale do 6. junija. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan. Vpis in izbira kandidatov, ki so se prijavili do 17. maja 2019, bosta potekala na šolah do 8. julija 2019. Tiste šole, ki še bodo imele po tem datumu prosta mesta, bodo sprejemale prijave oz. vpisovale do zasedbe prostih mest, vendar najkasneje do 30. avgusta. Če bo na šoli število prijavljenih kandidatov za vpis v posamezni program poklicno-tehniškega izobraževanja tudi po 6. juniju 2019 bistveno večje od razpisanega števila mest v tem programu, bo šola s soglasjem ministra za izobraževanje, znanost in šport sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo kandidati obveščeni najpozneje do 27. junija. Zavod Program Naziv izobrazbe Predvideno št. novincev Gimnazija Ormož Hardek 5a Gimnazija Predšolska vzgoja Vzgojitelj predšolskih otrok 28 28 Gimnazija Ptuj Gimnazija 112 Volkmerjeva c. 15 Gimnazija (š) 18 Šolski center Ptuj Volkmerjeva c. 19 Biotehniška šola Pomočnik v biotehniki in oskrbi Pomočnik v biotehniki in oskrbi 16 Gospodar na podeželju Gospodar na podeželju 26 Cvetličar Cvetličar 26 Gastronomske in hotelske storitve Gastronom hotelir 26 Kmetijsko-podjetniški tehnik Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 **šola bo program izvajala, če se bo v program ob roku za prijave (2. 4. 2019) prijavilo najmanj 10 kandidatov Okoljevarstveni tehnik** Okoljevarstveni tehnik** 28** Ekonomska šola Trgovec Prodajalec 26 Ekonomski tehnik Ekonomski tehnik 56 **šola bo program izvajala, če se bo v program ob roku za prijave (2. 4. 2019) prijavilo najmanj 10 kandidatov Aranžerski tehnik** Aranžerski tehnik** 28** Elektro in računalniška Elektrikar Elektrikar 26 šola Mehatronik operater Mehatronik operater 26 Elektrotehnik Elektrotehnik 28 Tehnik računalništva Tehnik računalništva 56 Tehnik mehatronike Tehnik mehatronike 28 Strojna šola Pomočnik v tehnoloških procesih Pomočnik v tehnoloških procesih 16 Oblikovalec kovin - orodjar Oblikovalec kovin - orodjar 26 Inštalater strojnih inštalacij Inštalater strojnih inštalacij 26 *program se bo izvajal tudi v vajeniški obliki se nadaljuje Klepar-krovec* Izdelovalec kovinskih konstrukcij Metalurg Avtoserviser Avtokaroserist Strojni tehnik Klepar-krovec* Izdelovalec kovinskih konstrukcij Metalurg Avtoserviser Avtokaroserist Strojni tehnik 26* 26 26 26 26 56 Poklicno-tehniško izobraževanje Šolski center Ptuj Program Predvideno št. novincev Volkmerjeva c. 19 Biotehniška šola Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 Ekonomska šola Elektro in računalniška šola Strojna šola Hortikulturni tehnik Ekonomski tehnik Elektrotehnik Avtoservisni tehnik Strojni tehnik 28 28 28 28 28 V teku razpisi za vpis študentov v prihodnjem študijskem letu 1. februarja sta bila objavljena Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2019/20 ter razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje. Vpisna mesta razpisujejo štirje javni visokošolski zavodi: Univerza v Ljubljani (UL), Univerza v Mariboru (UM), Univerza na Primorskem (UP) in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ) ter 13 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo. Ti za prihodnje študijsko leto razpisujejo 18.632 vpisnih mest za vpis v 1. letnik rednega in izrednega študija. V primerjavi s preteklim šolskim letom sta to 102 vpisni mesti manj za redni študij in eno mesto več za izredni študij. Prvi prijavni rok za vpis v dodi-plomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2019/20 za javne in koncesi- Objavljen je tudi razpis za dijaške domove. V Dijaškem domu Ptuj je za študente višjih šol prostih 20 mest. onirane samostojne visokošolske zavode bo potekal od 12. februarja do 18. marca 2019. Prijavo za vpis na želen visokošolski zavod kandidati oddajo preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ ali s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali z uporabniškim imenom in geslom. Vsak kandidat lahko odda eno prijavo za vpis, kjer po prednostnem vrstnem redu izberejo največ tri študijske programe. Vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2019/2020 1. februarja je bil objavljen razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje. Za izobraževanje je razpisanih 33 različnih študijskih programov. Za študijsko leto 2019/2020 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razpisalo prosta mesta za vpis v višje strokovno izobraževanje skupaj 48 višjih strokovnih šol: 29 javnih in 19 zasebnih. Za študente višjih šol je ponujenih skupaj 11.719 vpi- Informativna dneva Na šolah bosta informativna dneva v petek, 15. februarja, in v soboto, 16. februarja 2019. To je priložnost, da se kandidati podrobneje seznanijo z vpisnimi pogoji, možnostmi in pogoji študija, s poklici oziroma z delom, možnostmi zaposlovanja in nadaljevanja izobraževanja ter z drugimi informacijami, ki so pomembne za odločanje o študiju. snih mest, za redne študente je v javnih šolah in šolah s koncesijo razpisanih 4.134, za izredne pa 3.546 vpisnih mest. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo še 4.039 vpisnih mest. Kandidati se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih, in sicer od 12. februarja do 18. marca (prvi prijavni rok) ter od 26. do 30. avgusta (drugi prijavni rok). Če bo za vpis v posamezni višješolski študijski program več prijav, kot je razpisanih vpisnih mest, bodo višje strokovne šole do 19. aprila sprejele sklep o omejitvi vpisa, kandidati pa bodo izbrani po številu doseženih točk. Sklep o omejitvi vpisa bo objavljen do 25. aprila. Novosti v naslednjem študijskem letu V študijskem letu 2019/2020 Univerza v Mariboru prvič razpisuje nov visokošolski strokovni študijski program Krizni management (UM Fakulteta za organizacijske vede), Univerza na Primorskem pa nov visokošolski strokovni študijski program Sredozemsko kmetijstvo (UP Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije) in nov univerzitetni študijski program Fizioterapija (UP Fakulteta za vede o zdravju). jerskega tednika Informativna dneva Peteki 15. 2. 2019 ob 9. in 15. uri Sobota, 16. 2. 2019 ob 9. uri NOVO v 2019 Program METALURG Program Klepar - krovec VAJ sols i i, *'v' Biotehniška šola ^ Ekonomska šola Elektro in računalniška šola Strojna šola Višja j WW S C cente ptuj Središče i v domače Šolski center Ptuj je mednarodno prepoznana in priznana regijska izobraževalna institucija, ki vam bo pomagala uresničiti zastavljene cilje. S strokovnimi in usposobljenimi učitelji vam ponujamo izobraževalne programe, prilagojene potrebam okolja. Izobraževalni programi učinkovito povezujejo teoretična spoznanja z delovno prakso in izkušnjami. Vzpostavljamo in razvijamo partnerski odnos s podjetji in drugimi socialnimi partnerji. 3 Ekonomska šola EKONOMSKI TEHNIK - SSI (4 LETA, POKLICNA MATURA) ARANŽERSKI TEHNIK - SSI (4 LETA, POKLICNA MATURA) EKONOMSKI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) TRGOVEC - SPI (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Elektro in računalniška šola TEHNIK MEHATRONIKE (4 LETA, POKLICNA MATURA) TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (4 LETA, POKLICNA MATURA) ELEKTROTEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) MEHATRONIK OPERATER (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) ELEKTRIKAR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) ELEKTROTEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LOKACIJA VIČAVA Biotehniška šola KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) OKOLJEVARSTVENI TEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK (PTI 2 LETI, POKLICNA MATURA) HORTIKULTURNI TEHNIK (PTI 2 LETI, POKLICNA MATURA) GASTRONOM HOTELIR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) GOSPODAR NA PODEŽELJU (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) CVETLIČAR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI (2 LETI, ZAKLJUČNI IZPIT) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Strojna šola STROJNI TEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) KLEPAR - KROVEC (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) IZDELOVALEC KOVINSKIH KONSTRUKCIJ (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) AVTOSERVISER (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) AVTOKAROSERIST (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH (2 LETI, ZAKLJUČNI IZPIT) STROJNI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) AVTOSERVISNI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Višja strokovna šola BIONIKA EKONOMIST MEHATRONIKA UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE LOKACIJA VIČAVA Spoštovani bodoči dijaki in dijakinje, študenti in študentke. Vsredišče znanja vas bomo sprejeli in se skupaj z vami trudili, da boste šolanje uspešno zaključili in nas zapustili z znanjem in izkušnjami, s katerimi boste samozavestno inpogumno nadaljevali svojo zivljenjskopot. Izobražujejo za strateško pomembne poklice Biotehniška šola Ptuj Na ptujski Biotehniški šoli izobražujejo mlade in odrasle na štirih strokovnih področjih srednješolskega izobraževanja: kmetijstvo, hortikultura, okoljevarstvo in gastronomija. V okviru Šolskega centra Ptuj deluje tudi Višja strokovna šola, ki poleg preostalih višješolskih programov izvaja tudi program Upravljanje podeželja in krajine, v katerem študenti pridobijo naziv inženir kmetijstva (VI. stopnja izobrazbe). "Vsa ta poklicna področja so zelo pomembna za širšo družbo, saj so tesno povezana s podeželskim prostorom, ki v Sloveniji velja za urejenega in vzorno obdelanega. Srednja šola Slovenska Bistrica Šola dobrih dosežkov in mnogih doživetij V šolskem letu 2019/2020 vpisujemo v programe: • Gimnazija (56 dijakov), • Metalurški tehnik (28 dijakov) - nov program, • Ekonomski tehnik (28 dijakov), • Trgovec (26 dijakov), • Ekonomski tehnik - pokiicno-tehniški program (28 dijakov). Dobrodošli na informativnih dneh, 15. februarja 2019 ob 9. in 15. uri ter 16. februarja 2019 ob 9. uri, v telovadnici Srednje šole Slovenska Bistrica (Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, Slovenska Bistrica). Spletna stran: www.sssb.si E-naslov: info(o).sssb.si Telefon: 02 843 20 70, 02 843 20 72 Poiščite nas tudi na Facebooku! Slovensko podeželje je bilo vedno tesno povezano s kmetijstvom in pridelavo hrane. Na slovenskih kmetijah pridelana hrana je vse pogosteje prepoznana kot hrana višje kakovosti. Kmetijstvo pa ni le pridelava varne in kakovostne hrane, ampak tudi sooblikovanje življenjskega prostora za vse prebivalce. Mladi, ki se odločajo za poklice v kmetijstvu, praviloma ostajajo v lokalnem okolju in nadaljujejo tradicijo kmetovanja na družinskih kmetijah," pojasni ravnatelj Marjan Horvat. Poleg pouka v učilnicah se dijaki in študenti usposabljajo tudi na šolskem posestvu na Turniš-čah in Grajenščaku. Na teh dveh lokacijah poteka predvsem pouk kmetijskih in hortikulturnih vsebin. Dijaki iz kmetijskih programov opravljajo praktični pouk na poljedelskih površinah, v vinogradu, sadovnjaku in v hlevu. Učijo se kletarjenja, prav tako pa pridelano sadje v največji meri predelamo v sokove, kis in krhlje. Del učnega načrta predstavlja poznavanje kmetijske mehanizacije; v času šolanja dijaki brezplačno opravijo tudi izpit za traktor. "V okviru programa Erasmus+ nekateri naši dijaki opravljajo praktično usposabljanje z delom v tujini in tako uspešno pridobijo nova znanja ter izkušnje, in sicer na Portugalskem, v Avstriji, Franciji in Nemčiji. Na Turniščah je del pridelovalnih površin namenjen dejavnostim v hortikulturi. Na njih pridelujemo predvsem zelenjavo in zelišča, zasnovane pa so tudi tipske parkovne ureditve. V steklenjaku in plastenjaku se učijo vzgajati sadike okrasnih rastlin, zelišč in zelenjave. Vse, kar pridelamo, uporabimo v šolski kuhinji pri pouku na Grajenščaku. Pridelke prodajamo tudi v Šolski štacuni, nekaj zelenjave in sadja posušimo," dodaja ravnatelj Horvat in izpostavi še cvetličarsko delavnico, kjer bodoči cvetličarji izdelujejo cvetlične šopke, aranžmaje, nasadke in aranžirajo darila. Svoje znanje še nadgrajujejo na praktičnem izobraževanju v cvetličarnah in vrtnarijah. Udeležujejo se številnih tekmovanj po Sloveniji in tujini, kjer posegajo po najvišjih mestih. Poklic okoljevarstvenega tehnika je namenjen mladim, ki jih zanima ohranjanje in varovanje življenjskega okolja. Oko-ljevarstvene teme postajajo v sodobnem času ena najbolj aktualnih in strateških tematik človeštva, pove ravnatelj Horvat: ''Dijaki opravljajo vaje s področja ekoloških meritev in analiz v laboratoriju. Pogosto jih vodimo na zanimive strokovne oglede in ekskurzije, na katerih spoznavajo okoljevarstvene tehnologije, s pomočjo katerih zmanjšujemo negativne vplive človekovega delovanja na okolje." V programu Gastronomske in hotelske storitve se dijaki na širšem ptujskem območju uveljavljajo z aktivnim pojavljanjem na različnih prireditvah in dogodkih, kjer že zelo suvereno pripravijo jedi in jih postrežejo gostom. Ob praznovanju 65-letnice šole so se tako odlično predstavili s pestrim izborom jedi; goste in prisotne na prireditvi so presenetili z okusno ter izvirno pogostitvijo. Dijaki pridobijo pri strokovnih modulih mnogo teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga dokažejo s sodelovanjem na različnih tekmovanjih. Na področju podje- tništva so tako dosegli 1. mesto na izboru najpodjetniška ideja, ki ga organizira Manager klub Ptuj. Na državnem tekmovanju POPRI so se uvrstili med 10 polfinalistov in dobili bronasto priznanje; posebej so ponosni na 1. mesto na Cankarjevem državnem tekmovanju. V zadnjih petih letih so imeli osem zlatih maturantov, od tega sta dva dijaka dosegla vse možne točke. Na Biotehniški šoli izvajajo tudi različne poskuse v poljedelstvu, tečaje za varno delo s traktorjem, terensko testiranje škropilne tehnike, izobraževanja za uporabnike in prodajalce fitofarmacevtskih sredstev. Dragi devetošolci, če želite spoznati življenjski utrip na Biotehniški šoli Šolskega centra Ptuj, vas vabimo na informativna dneva, ki bosta na šoli potekala 15. in 16. februarja 2019. Informacije: Šolski center Ptuj, Biotehniška šola, Volkmerjeva cesta 19, Ptuj, tel. 02 787 17 30, www. kmetijska.scptuj https://www.facebook.com/ biotehniska.sola.ptuj REM 5 V novo šolsko leto z inovativnim oddelkom Ekonomska šola ŠC Ptuj Ekonomska šola ŠC Ptuj je šola s tradicijo. Letos bomo obeležili 70-letnico izobraževanja na področju trgovinske dejavnosti, v prihodnjem letu pa šola praznuje 60 let svojega obstoja. V tem času se je v naših programih izobraževalo veliko dijakov, ki danes gradijo uspešne poklicne zgodbe. Z leti so se na šoli pojavljali različni programi, ki so kasneje tudi usahnili, še vedno pa ostajamo zvesti štiriletnemu programu Ekonomski tehnik in dujemo na konkretnih primerih iz realnega okolja. Ekonomska šola ŠC Ptuj je tako že dolga leta zelo uspešna na področju učnih podjetij. V ta namen imamo specializirano učilnico, kjer dijaki ustanovijo svoja fiktivna podjetja in poslujejo s podobnimi učnimi podjetji po vsej Sloveniji. Vsako takšno podjetje ima svojo kadrovsko sestavo od direktorja, tajnice, računovodja, vodja nabave ... Dijaki skozi to izkušnjo pridobijo veliko kompetenc. Z učnim podjetjem se vsako leto predstavljamo tudi na Mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju, kjer vsa le- triletnemu programu Trgovec. Ponosni smo tudi na naš štiriletni program Aranžerski tehnik, ki je letos obeležil 10 let, odkar ga izvajamo. V šolskem letu 2019/2020 tako vpisujemo v dva štiriletna programa: Aranžerski tehnik in Ekonomski tehnik ter v triletni program Trgovec. Slednji se lahko nadaljuje še v dvoletno nadaljnje poklicno tehniško izobraževanje (PTI). Vsi programi, ki jih izvajamo na naši šoli, dajejo ob zaključku šolanja poklic, kar pomeni, da se posameznik lahko zaposli ali pa nadaljuje šolanje na višjih ali visokih strokovnih šolah, v primeru opravljanja petega predmeta na splošni maturi (možno samo v štiriletnih in PTI-programu) pa celo na posameznih univerzitetnih programih. Bistveno je, da na naši šoli dijaki pridobijo veliko praktičnih znanj, saj se, poleg praktičnega usposabljanja, ki ga opravljajo pri delodajalcih, na šoli trudimo, da jim znanje posre- HT (jJEflD T'RILOZGOSTI d.0.0. am K« ta posegamo po prvih mestih. Tudi v programu Trgovec dijaki pridobivajo praktične izkušnje v učni prodajalni, ki smo jo pred leti opremili na naši šoli. Vsako leto se udeležujemo Državnega tekmovanja v tehniki prodaje in lahko se pohvalimo, da so na zadnjem tekmovanju leta 2018 naši dijaki postali državni prvaki. Prav posebej želimo izpostaviti program Aranžerski tehnik. Aranžer je umetnik - čarovnik, ki zna povezati likovno, estetsko ustvarjalnost ter kreativnost z ekonomskimi in podjetniškimi znanji zaradi zahtev na trgu. Slediti mora novostim, inovacijam, skratka biti mora v koraku s časom. Torej je program namenjen dijakom, ki imajo ustvarjalno fantazijo, likovno-estetski čut, smisel za oblikovanje, dekoriranje, ustvarjanje, ročne spretnosti, prostorsko predstavo in smisel za podjetništvo. Pohvalimo se lahko s številnimi dosežki na državnih tekmovanjih aranžer- jev, kjer smo zadnja leta na samem vrhu, pa tudi na likovnih, fotografskih in literarnih natečajih in razpisih. Znanje, ki ga pridobijo naši dijaki, jim omogoča zaposlitev v raznih oglaševalskih agencijah, oblikovalskih studiih in grafičnih podjetjih. S šolskim letom 2019/2020 uvajamo tudi novost v programu Ekonomski tehnik - inovativ-ni oddelek. Šola je od leta 2018 vključena v projekt Inovativna pedagogika 1:1 . Zavedamo se namreč, da sodobna »informacijska« družba, podprta s sodobnimi vzgojno-izobraževalnimi procesi, ustvarja nove potrebe in izzive, hkrati pa zagotavlja orodje za njihovo obvladovanje. Uporaba IKT v izobraževanju ne pomeni zgolj uporabe tehnologije pri poučevanju, temveč pomeni vpetost tehnologije v vse poglavitne sestavine izobraževalnega procesa. Inovativna učna okolja omogočajo uporabo mobilnih naprav (mobilni telefoni, tablice ...) v podporo mnogim različnim učnim strategijam; upoštevajo razvijanje novih kompetenc, ki se razvijajo pri učenju s tehnologijo ter učenje v času in prostoru razširjajo izven učilnice. Gre za premišljeno in celovito uporabo orodij, stori- tev in prenosnih naprav, kar že samo po sebi opozarja na izziv preseganja pasivne rabe IKT v šolah. Dijaki Ekonomske šole ŠC Ptuj imajo tudi možnost mednarodnih izmenjav in opravljanja praktičnega usposabljanja v tujini. Naši partnerji so iz Finske, Irske, Avstrije in Portugalske. Dijaki lahko v omenjenih državah preživijo 2 do 3 tedne, si pridobijo praktične delovne izkušnje, razvijejo jezikovne kompetence, spoznajo način življenja in kulturo drugih narodov. Devetošolci, če razmišljate o tem, da bi enkrat v prihodnosti razvijali svojo podjetnost ali ustanovili svoje lastno podjetje, je ekonomska šola prava izbira za vas. Se kdaj vprašate, kako izdelati poslovni načrt, predstaviti izdelek/idejo na trgu? Kako uspešno prodajati in promovirati? Kako kreativno izdelati sporočila vizualnega komuniciranja, fotografirati, snemati, računalniško oblikovati in aranžirati/dekori-rati razstavni prostor za različne dogodke? Odgovore na vsa ta vprašanja vam ponujajo izobraževalni programi na Ekonomski šoli ŠC Ptuj. Izberite kreativen poklic, ki vas nauči šolsko znanje uporabiti v praksi! GEPŠ Bolniška 11 6330 Piran Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran PQ DIJAŠKI DOM V neposredni bližini šole s prekrasnim razgledom na morje. To ni več vprašanje, ZDAJ JE MOGOČE OBOJE. Umetniška gimnazija, smer gledališče in film Srednješolski program: PLOVBNI TEHNIK edini pomorski program v Sloveniji z mednarodno priznanim spričevalom Te zanima poklic pomorščaka? Bi rad postal/a kapitan/ka ali častnik/ica krova? Bi rad delal na potniški ali tovorni ladji, v marini? To sploh ni problem, če se vpišeš na POMORSKO ŠOLO v Portorožu. Po uspešno končanem 4-letnem šolanju lahko nadaljuješ šolanje na fakulteti ali se zaposliš v pomorstvu. Vabljeni bodoči dijaki in dijakinje v Portorož na informativni dan, ki bo v petek, 15. 2. 2019, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 16. 2. 2019, ob 9. url. www.geps.si. info-pomorska@geps.sif tel. 05 6713 241,05 6713 491 6 GRE Šola, ki razvija samostojnost ter daje splošno in strokovno znanje Elektro in računalniška šola Ptuj Na Elektro in računalniški šoli poskrbijo za vse navdušence tehniškega področja, saj izvajajo programe elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Danes se lahko pohvalijo z različnimi stopnjami izobraževanja (3-letni, 4-letni programi ter 3+2), s prostori na Vičavi, z mednarodno izmenjavo, s kompetentnimi delavci šole ter s prizadevnimi dijaki in dijakinjami. »Dijaki, ki zaključijo izobraževanje na naši šoli, imajo veliko prednosti. Imajo splošno in strokovno znanje, poklic ter lahko na trgu dela konkurirajo in se hitro zaposlijo. Imajo delovne izkušnje, saj se v okviru praktičnega usposabljanja z delom preizkusijo tudi na trgu dela. Poklicna matura omogoča dijakom vpis na višje in visokošolske strokovne programe, z dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi vpis na številne univerzitetne programe. Poslanstvo Elektro in računalniške šole je izvajanje vzgoje in izobraževanja, ki dijakom omogoči pridobitev temeljnih znanj in veščin stroke, razvoj njihovih močnih področij ter pripravo za nadaljnje vključevanje v življenje. Prizadevamo si vzpostaviti odnos med udeleženci izobraževanja, ki temelji na sodelovanju, na skupnem iskanju gram Elektrotehnik. Vsi programi so primerni tudi za dekleta. Dijaki pridobijo široka splošnoizobraže-valna znanja. Glede na to, kateri program izberejo, pa pridobijo tudi sodobna praktična strokovna znanja in veščine. Skrbimo tudi za razvoj socialnih veščin, dobrodelnost in prostovoljstvo,« pove ravnatelj Fajt. V projektu Erasmus+ lahko dijaki in delavci šole bogate izkušnje pridobivajo v tujini. Dijaki, ki so imeli možnost tri tedne preživeti v drugi državi, v tujem delovnem okolju, so bili navdušeni, z njihovim strokovnim znanjem in znanjem tujih jezikov pa so bili zadovoljni tuji delodajalci. V prihodnjih letih načrtujejo mednarodno izmenjavo s Poljsko in Nemčijo. V zadnjih letih na šoli opažajo veliko zainteresiranost dijakov za različna tekmovanja. Najodmevnejše uspehe dosegajo na področju športa, robotike, informatike in matematike. Že vrsto let se dijaki udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj iz mobilnih robotov RoboCup Junior. Dijaki so bili udeleženci svetovnih prvenstev v Singapurju in na Japonskem, od koder so se vrnili z naslovi svetovnih prvakov. Kot predstavniki Slovenije so dijaki sodelovali na evropskem tekmovanju EuroSkills v Goteborgu na Švedskem. »Za našo šolo naj se odločijo učenci in učenke, ki jih zanima 0 tehnika v najširšem smislu. Naši programi so primerni tudi za dekleta in naše dijakinje vsakodnevno dokazujejo, da lahko dosegajo odlične rezultate. V srednje strokovno izobraževanje (4-letni programi) naj se vpišejo učenci, ki se radi učijo, ki si po srednji šoli želijo poklic ali nadaljnje izobraževanje. V srednjem poklicnem izobraževanju (3-letni programi) pa pričakujemo učence, ki so ročno spretni, ker imajo veliko praktičnega pouka,« pove ravnatelj Fajt. Delo v srednji šoli je podobno osnovnošolskemu, zato naj učencev in njihovih staršev prehod v srednjo šolo ne skrbi. Pouk praviloma poteka od 8.00 do 14.10. Za toplo malico je poskrbljeno, učbenike si lahko izposodijo v učbeniškem skladu, na voljo pa je tudi medvrstniška pomoč, če se jim pri katerem predmetu zatakne. Dijaki Elektro in računalniške šole imajo velike možnosti za zaposlitev, saj je področje tehnike defi- citarno, za poklica elektrikar in mehatronik operater lahko pridobijo tudi štipendijo za deficitarne poklice. Za dijake na vseh stopnjah izobraževanja se zanimajo tudi tuja podjetja, ki bi jih želeli za svoje sodelavce z možnostjo izobraževanja na konkretnih delovnih procesih. Lahkota prihodnosti Živimo v dobi aluminija, lahkega materiala z neskončno možnostjo recikliranja ... Talumovci smo mojstri obdelave aluminija. Načrtujemo, avtomatiziramo, modeliramo, robotiziramo ..., v bistvu čaramo, le da namesto čarobne paličice uporabljamo pamet in nove tehnologije. fft rešitev in na izmenjavi mnenj ter predlogov. Pedagoški proces je usmerjen k dijaku, procesnemu učenju ter razvijanju celovite poklicne usposobljenosti, razvijanju samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za lastno ravnanje,« pojasni ravnatelj Rajko Fajt. Veliko energije in sredstev namenjajo sodobnim učilnicam, laboratorijem in opremi, brez katere si priprave dijakov na zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje ne moremo predstavljati. »Na Elektro in računalniški šoli ponujamo dva programa srednjega poklicnega izobraževanja Elektrikar in Mehatronik ter tri programe srednjega strokovnega izobraževanja, Elektrotehnik, Tehnik mehatronike in Tehnik računalništva. Za dijake, ki si po triletni šoli želijo izobraževanje še nadaljevati v poklicno-tehniškem izobraževanju, je na voljo pro- IC Piramida Maribor Park mladih 3 2000 Maribor , SLAŠČIČAR • PEK iSStH« V BloreHNIKI IN 0®KMI r www.icp-mb.si V petek 15. 2. . ob 9.00 (višja šola 11.00) . ob 15.00 V soboto 16. 2. . ob 9.00 yiMs® ODLOČI se za tehnične poklice kot so oblikovalec kovin - orodjar, strojni tehnik, elektrikar, mehatronik ali za novi program metalurg in postani del Talumove ekipe! Sodelujemo lahko že v času šolanja - omogočamo kadrovske štipendije, opravljanje obvezne prakse, pomoč pri pisanju seminarskih in drugih nalog ... GREMO V ŠOLO, ogli 7 Sodobna šola, v kateri je pomemben prav vsak dijak Strojna šola Ptuj Prednost Strojne šole Ptuj je zagotovo ta, da je za dijake iz Ptuja in okolice blizu njihovega doma in se jim za to, da bi dosegli želeni poklic, ni treba voziti v bolj oddaljene kraje. Še več kot prednosti pa ima Strojna šola po besedah ravnatelja Bojana Lampreta kvalitet: ''Na Strojni šoli se vsak dan trudimo predvsem razumeti mlade, s katerimi delamo, njihove strahove in izzive, s katerimi so soočeni vsak dan znova. Šele ko nam uspe vzpostaviti korekten odnos z mladimi, lahko začnemo posredovati znanja, ki so sodobna in aktualna, takšna, kot jih potrebuje današnja sodobna industrija. Menim Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj: »Tik pred zdajci smo na Strojni šoli pridobili še en program srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer Metalurg. Zaradi izjemnega interesa gospodarstva v naši regiji, predvsem pa podjetja Talum, smo zaprosili naše ministrstvo, da nam ponovno razporedi ta program. Ko smo k tej naši prošnji vključili še zelo jasen glas gospodarstva, podjetja Talum, je naše ministrstvo to akceptiralo. Pri pridobivanju tega izobraževalnega programa je treba posebej izpostaviti izjemen angažma Darje Vodušek Vtič, vodje kadrovske službe podjetja Talum, s katero nam je skupaj uspelo argumentirati ponovno umestitev tega izobraževalnega programa v naš prostor. Takšna močna koalicija med podjetjem in šolo je bila v tem primeru in bo tudi v prihodnje zagotovilo za uspešno kandidaturo pri pridobivanju novih izobraževalnih programov, ki širijo izobrazbeni spekter v naši regiji, s tem pa omogočajo uspešnejši in hitrejši gospodarski razvoj in ne nazadnje posledično tudi kakovostnejše življenje v tem okolju.« pa, da šolo krasi predvsem zelo jasno spoznanje, da je vsak dijak svoj svet in da je zato tudi treba za vsakega dijaka poskrbeti posebej.'' Ob tem poudarja, da imajo na šoli zelo dobre prostorske razmere, zato se učni proces pretežno konča že okrog 14. ure. Sicer veliko oddelkov konča pouk že veliko prej, ker se na šoli trudijo organizirati učni proces tako, da lahko dijaki izkoristijo vse javne prevoze, ki so na voljo na Ptuju. ''Na Strojni šoli vsako leto znova gradimo in posodabljamo učni proces, tudi z izkušnjami in vpogledi v najbolj razvite izobraževalne sisteme v Evropi, ko je recimo finski. Seveda se zavedamo, da to, kar deluje na Finskem, ni nujno, da bo delovalo pri nas, vendar lahko prav zaradi te mednarodne dimenzije šole izkoriščamo in implementiramo nekatere ideje, ki tudi pri nas lepo zaživijo. ISCES STUDU? Te zanima, kje se boš zaposlil/a? Turizem je odgovor! Učni proces je zaradi vsega tega predvsem aktualen in sodoben in se gradi iz leta v leto,'' pojasni ravnatelj Lampret. Dijaki Strojne šole so najuspešnejši na strokovnih področjih, kar se kaže na različnih tekmovanjih in srečanjih, kjer vedno zasedejo najvišja mesta. Pravi »festival ustvarjalnosti mladih« pa je vsakoletna predstavitev izdelkov, ki jih dijaki naredijo v okviru poklicne mature. Takrat je na ogled veliko zavidanja vrednih izdelkov - od avtomobilov, predelanih kmetijskih strojev, obnovljenih mopedov in drugih večjih ali manjših strojev, ki so lahko tudi popolnoma na novo zasnovani. Vsi ti izredni izdelki so predstavljeni tudi na spletni strani šole. Ravnatelj Bojan Lampret ob tem dodaja: »Iskreno si želimo čim več takih dijakov, ki bodo na koncu šolanja ob pogledu nazaj zadovoljni s svojo poklicno odločitvijo in bodo zato polni elana vstopili bodisi na študij strojništva ali v delovni proces.'' Tudi naslednje leto bodo na Stroj- ni šoli Ptuj izvajali programe: Pomočnik v tehnoloških procesih, Oblikovalec kovin - orodjar, Klepar - krovec, Inštalater strojnih inštalacij, Izdelovalec kovinskih konstrukcij, Avtoserviser, Avto-karoserist, Strojni tehnik ter dva programa poklicno-tehniškega izobraževanja - Strojni tehnik in Avtoservisni tehnik. Vsi ti poklici so trenutno deficitarni, torej takoj zaposljivi, za večino od njih pa bodo razpisane tudi štipendije za deficitarne poklice, ki se ne izključujejo z državno štipendijo. ''Zaradi izrednega povpraševanja podjetij po mladih, ki imajo strojniško izobrazbo, bomo v novem šolskem letu še intenzivirali sodelovanje med šolo in industrijo. Podjetja bodo lahko dijakom predstavila svojo dejavnost skupaj z vsemi strokovnimi problemi. Naši dijaki bodo znotraj rednega pedagoškega dela skušali reševati konkretne probleme iz industrije,'' pojasni ravnatelj. Šola je vključena tudi v mednarodne aktivnosti, saj je na šoli zelo živa mednarodna izmenjava di- jakov. Dijaki potujejo po Finski, Nemčiji in Franciji, prav tako pa na šoli gostijo dijake in profesorje iz teh držav. ''Vse mlade fante in dekleta, ki jih strojništvo vsaj malo zanima, lepo vabimo na informativni dan, kjer jim bomo nazorno predstavili naše izobraževalne programe in jim pokazali, na kakšen način bodo dosegli svoj bodoči poklic oziroma kakšno predznanje za študij bodo dobili. Drugi, nič manj pomemben namen informativnega dne pa je, da učenci pred poklicno odločitvijo na podlagi obiska spoznajo, da so morda imeli zmotne predstave in pričakovanja. Cilj informativnega dne je torej tudi preprečiti napačne poklicne odločitve,'' pove Bojan Lampret in doda, da se bodo predstavili kot šola, ki nadaljuje dolgoletno tradicijo strojniškega izobraževanja na Ptuju, ki zna videti široko mednarodno dimenzijo izobraževanja, ki je sodobna in aktualna in preko neštetih šolskih in obšolskih aktivnostih poskrbi za vsakega posameznika. ttMiERrAEROBWEmWl Pridi na informativni dan: 15.2.2019, ob 10. in 16. uri 16.2.2019, ob 10. uri Fakulteta za turizem, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice T: +386 8 205 4010, M: +386 51 679 683 E: ft@um.si, W: www.ft.um.si, FB: Fakulteta za turizem v Brežicah PILATES, VADBA Z UljEZMl-hitt tabata, STEP AEROBIKA YOGA, VOGALA TESNOB RAZ NA YOGA, TA! jFoUAN Mestni stadion Ptuj, Cuckov a 7, vhod C, drugo nadstropje od ponedeljka do petka ob 19. uri www.aerobika.net info: 041639633 Andrej 12 __GREMO V ŠOLO, oglasna priloga Štajerskega Prepletanje študija in praktičnega usposabljanja za visoko stopnjo zaposljivosti Višja strokovna šola Ptuj Višja strokovna šola je ena petih šol Šolskega centra Ptuj, ki študentom nudi napredna znanja, ki omogočajo konkurenčno prednost na trgu dela. Na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj, ki se ponaša že s trinajstletno zgodovino in več kot 850 diplomanti, izvajajo štiri višješolske študijske programe, in sicer: Bioni-ka, Ekonomist, Mehatroni-ka ter Upravljanje podeželja in krajine. ''Kar tri od navedenih programov smo osnovali, razvili prav na Ptuju, še vedno pa smo tudi edina višja šola v Sloveniji, ki ponuja študij bionike, ki je v tujini zelo cenjena veda, pri nas pa je komaj na pohodu. Vsak izmed programov ponuja aktualna znanja in vsebine, ki so prilagojene potrebam gospodarstva in diplomantom IMF En w \ j. vi zagotavljajo visoko stopnjo zaposljivosti,'' pojasni ravnatelj Robert Harb. Značilnost vseh višješolskih programov je prepletanje študija teorije in praktičnega usposabljanja, ki ga študenti opravljajo pri delodajalcih. Praktično usposabljanje pri delodajalcih obsega 400 ur, kar je 40 % vsega časa v posameznem programu. ''Pohvalimo se lahko z odličnimi uspehi naših študentov na številnih tekmovanjih, kot so Najpodjetniška ideja, ki jo razpisuje Manager klub Ptuj, Mednarodni raziskovalni tabor ŠPIC v Murski Soboti, tekmovanje v izdelavi električnih koles, ki ga organizira Univerza v Mariboru, tekmovanje ISTROBOT na Slovaškem, ROBOCUP Portugalska, tekmovanje POPRI 2017, 2018 v Novi Gorici ... To je samo nekaj od številnih tekmovanj, na katerih naši študenti, ne le da sodelujejo, temveč se z njih vračajo z odličnimi uvrstitvami, posegajo po najvišji mestih,'' pove ravnatelj Harb. Poleg tekmovanj ne manjkajo tudi na sejmih, med katerimi ravnatelj izpostavi pomemben in tudi medijsko odmeven projekt, ki je bil javnosti predstavljen na sej- Promocijsko sporočilo SOLA VOŽNJE RELAX - PRAVA IZBIRA ZA BODOČE VOZNIKE v : ,,- . ■ - ■■ 1 li ; ■ '■ ■.. - i,"' . ■ ; .. ■ ■. ■ ■ - .. - - Šola vožnje Relax je največja šola vožnje v Sloveniji, ki jo sestavlja mreža šol voženj v katerih usposabljamo bodoče voznike za vse kategorije motornih vozil. Prav tako organiziramo tečaje Varnega dela s traktorji in traktorskimi priključki, tečaje Varne vožnje za voznike začetnike, tečaje za pridobitev kode 95 in redna usposabljanja poklicnih voznikov. Letno v različnih programih usposabljamo več kot 3000 kandidatov. Zakaj Šola vožnje Relax? Naši prijazni in strokovno usposobljeni predavatelji in učitelji vožnje vas intenzivno usposabljajo v sodobno opremljenih učilnicah in vozilih. Pri tem uporabljajo najsodobnejše učne pripo- močke, kar se odraža pri naših kandidatih, ki na izpitnih centrih dosegajo nadpovprečne rezultate na teoretičnih in praktičnih delih izpita. Želite izvedeti več? Vabljeni na vpise v tečaje CPP vsako sredo ob 16.00 v našo pisarno na Trstenjakovi ul. 1, lahko nas pokličete na dežurno številko 031 209 113 ali nam pišete na elektronsko pošto aleksander.arnus@relax.si - Aleksander Arnuš (vodja PE Ptuj). Če se želite naučiti varne vožnje in se intenzivno usposabljati ter POSTATI DOBER IN VAREN VOZNIK po ugodnih cenah, potem je ŠOLA VOŽNJE RELAX prava izbira. mu MOS 2018 v okviru projekta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Stičišča znanosti in gospodarstva. To je projekt, poimenovan »Bionični človek« in služi za izobraževalne namene bodočih inženirjev bionike. Njegova pomembnost je tudi v predstavitvi najsodobnejših podpornih tehnologij, ki se danes že vgrajujejo v človeško telo. Projekt vodi njihov diplomant, inženir mehatronike Janez Škrlec. ''Poleg študija se trudimo študente in diplomante naše šole vključevati tudi v razne aktivnosti, s katerimi želimo spodbuditi pripadnost šoli, sodelovanje in medsebojno povezanost študentov različnih programov ter povezanost z okoljem, v katerem je naša šola. Vsako leto organiziramo športno srečanje študentov, diplomantov in mentorjev v podjetjih. In ker je tukaj pustni čas, ki je za naše mesto in okolico poseben čas, naj omenim tudi, da nam je leta 2017 uspelo sestaviti pustno skupino, v kateri so sodelovali študenti in zaposleni na šoli in je na hudomušen pustni način na povorki v Dornavi predstavila vse programe, ki jih izvajamo na šoli," pove Harb in doda, da si prizadevajo, da bi šola postala osrednja izobraževalna in razvojna ustanova, ki bo povezovala različne institucije in podjetja, katerih cilj je razvoj vseživljenjskega izobraževanja. Dolgoročni cilji razvoja Višje šole temeljijo na široki programski ponudbi v sedanjosti in na novih programih, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti industrija, malo gospodarstvo in obrt v Podravju in Sloveniji. "Cilj, ki smo si ga zadali, je vzpostavitev študija, ki bo na našem območju predstavljal predvsem visoko raven znanja diplomantov in njihovo zaposljivost. Vsako leto za študente in diplomante organiziramo tudi dvodnevno ekskurzijo v eno od znanih podjetij v tujini. Predlani smo bili v podjetju BMW, marca lani smo izvedli strokovno ekskurzijo v studio avstrijske nacionalne televizije ORF ter si ogledali tovarno VW, letos pa načrtujemo obisk tovarne traktorjev v Linzu," pojasni ravnatelj. Višja strokovna šola ima uspo- sobljene in odgovorne kadre ter dobre prostorske pogoje in sodobno opremo, ki jo pridobiva s sodelovanjem v projektih in s podjetji. Povezanost šole s podjetji se kaže tudi pri izvedbi strokovnih ekskurzij, gostujočih predavateljih ter pri pripravi diplomskih nalog, ki so aplikativne in se nanašajo na reševanje konkretnih problemov v delovnem okolju. ''Vse navedeno je zagotovo dovolj tehten in privlačen razlog, da se bodo številni srednješolci odločili za vpis na našo šolo, uspešno zaključili dveletni študij v enem od programov, ki jih ponujamo, ter se pridružili našim zadovoljnim diplomantom,'' zaključi Robert Harb in vse, ki jih zanima, s čim se ukvarja bionika, vse, ki bi radi nadgradili znanja iz ekonomije in kmetijstva ali pridobili dodatna znanja, ki odlikujejo dobre inženirje mehatronike, povabi na informativni dan, ki bo v petek, 15. 2., ob 9. in ob 17. uri ter v soboto, 16. 2., ob 9. uri, v prostorih Šolskega centra Ptuj na Vičavi 1, v tretjem nadstropju. t^ Relax šola vožnje GREM ijerskega tednika 9 Usmerjeni h kakovosti, odličnosti in raznovrstnosti Visoka šola na Ptuju Visoka šola na Ptuju je edina v Sloveniji, kjer se izvaja visokošolski strokovni program Bionika v tehniki, ki so ga razvili v sodelovanju z gospodarstvom. Študij bionike je novost v ponudbi visokošolskega izobraževanja, saj udeležence izobraževanja usmerja in spodbuja k reševanju zahtevnih tehnoloških in proizvodnih problemov na podlagi naravnih zakonitosti. ''Študenti pridobivajo ustrezna strokovna, teoretična ter praktično uporabna znanja iz specifičnih predmetnih področij, kjer se naučijo, kako odkrivati temelj- na načela in metode ter njihovo preoblikovanje glede na zahteve in ne samo neposredno kopirati narave. Namesto kopiranja se raje osredotočijo na iskanje inteligentnih rešitev v naravi, ki naši družbi lahko izboljšajo življenjske pogoje bivanja. Usmerjeni smo h kakovosti in odličnosti, raznovrstnosti ter dostopnosti. Pri svojem delovanju sodelujemo z raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom in negospodarstvom," pove dekan Vladimir Korošec. Program Bionika v tehniki je namenjen kandidatom, ki imajo širok pogled na tehniko, znajo opazovati procese in dogajanja v naravi, so zagnani, dojemljivi za nekaj novega, drugačnega in ciljno naravnani k dosežkom in inovacijam. V študijski program Bionika v tehniki vpisujemo manjše skupine študentov. Prednost tega je ta, da se predavatelji lahko individualno posvetijo vsakemu študentu, učni proces pa je prilagojen za manjše skupine študentov ter za zaposlene študente, saj predavanja potekajo v popoldanskem času. ''V naslednjem študijskem letu bomo na Visoki šoli izvajali visokošolski strokovni program Bio-nika v tehniki, ki bo organiziran kot izredni študij, prilagojen potrebam zaposlenih študentov. Na različne načine bomo utrjevali in razvijali sodelovanje šole z gospodarstvom na celotnem območju Slovenije in v tujini. Z raziskovalnim delom študentov, profesorjev in strokovnih delavcev v podjetjih želimo Visoko šolo povezati z gospodarskim in družbenim okoljem in na ta način prispevati k razvoju v najširšem pomenu besed,'' pojasni dekan Korošec in doda, da je bio-nika nedvomno eden najperspektivnejših poklicev, saj združuje znanja in kompetence s področja tehnike, naravoslovja, logistike in organizacije dela, kar diplomantom omogoča zaposlitev na različnih področjih. Visoko usposobljeni kadri z veščinami in znanji s področij elektrotehnike in strojništva, biologije in kemije so potrebni v avtomatiziranih proizvodnih in drugih procesih, kot so na primer sodobne čistilne naprave na vseh stopnjah zahtevnosti. Vsi, ki želite spoznati razsežnosti vznemirljive znanstvene discipline bionike in značilnosti študijskega programa, ki omogoča nov pogled, razmišljanja in možnosti sodelovanja z naravo, vas vabimo na informativna dneva 15. 2. 2019 ob 17. uri in 16. 2. 2019 ob 9. uri, ki bosta potekala v prostorih Šolskega centra Ptuj (lokacija Vičava, III. nadstropje), oziroma obiščite spletno stran http://vsp. scptuj.si/. Plačana objava Na trgu dela iskani in dobro plačani Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je v lanskem letu naraslo število razpisanih mest za službe za diplomante zdravstvene nege, fizioterapije, managementa, plesa in dramske umetnosti, arhivistike in drugih. "Leta 2018 smo razpisali 1.691 prostih delovnih mest s področja zdravstvene nege in oskrbe, kjer je zahtevana 1. stopnja visokošolske izobrazbe," so pojasnili na ZRSZ. Za fizioterapevte je bilo razpisanih 351 prostih delovnih mest, za diplomante managementa 81 mest. Povpraševanje po tem kadru še vedno narašča tudi v letu 2019. Kako pomembna je danes izobrazba, kažejo tudi podatki Statističnega urada RS, saj je najnižja brezposelnost ravno med posamezniki z višjo stopnjo izobrazbe. Največji delež brezposelnosti je namreč med tistimi, ki nimajo izobrazbe ali imajo končano zgolj osnovno šolo z višanjem izobrazbe pa se možnosti za zaposlitev povišujejo - delež brezposelnih z višjo ali visoko izobrazbo je namreč samo 6,1 odstotka. Ne samo zaposljivost, z izobrazbo narašča tudi višina mesečnega dohodka. Visoko izobraženi imajo po statističnih podatkih za 71,1 odstotka višjo povprečno plačo od manj izobraženih. Alma Mater Europaea - ECM ponuja študijske programe na vseh treh stopnjah za zaposljive police. Prednosti naših diplomantov so: zaposljivost, iskanost na trgu dela tako doma kot v tujini, družbena potreba. Programi na Alma Mater so inova-tivni, unikatni, predavatelji so strokovnjaki iz prakse, študenti so ves čas študija vključeni v praktično delo. Alma Mater Europaea - ECM vabi na informativne dneve v Maribor (Slovenska 1l), Ljubljano (novi prostori - Neu-bergerjeva 31 ), Koper (Trubarjeva 1 ) in Mursko Soboto (Lendavska 9) v petek, 15. februarja, ob 11. in 15. uri, ter v soboto, 1B. februarja, ob 10. uri. Predstavili bodo programe: Fizioterapija, Socialna gerotologija, Zdravstvena nega, Management, Humanistika, Arhivistika, Ples/koreografija/balet ter nov program Splet in informacijske tehnologije. Več na www.almamater.si. Za študente višjih šol v študijskem letu 2019/20 na voljo 11.719 mest Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2019/2020. V primerjavi s prejšnjim študijskim letom je za študente višjih šol ponujenih manj vpisnih mest, skupaj 11.719. Prosta mesta za vpis v višje strokovno izobraževanje je razpisalo 48 višjih strokovnih šol, in sicer 29 javnih in 19 zasebnih, od tega dve s koncesijo. Za izobraževanje je razpisanih 33 različnih študijskih programov. Za redne študente je v javnih in šolah s koncesijo razpisanih 4134, za izredne pa 3546 vpisnih mest. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo še 4039 vpisnih mest, so navedli na ministrstvu. Na višjih strokovnih šolah bosta informativna dneva v petek, 15. februarja, in v soboto, 16. februarja. Kandidati pa se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih, in sicer od 12. februarja do 18. marca ter od 26. do 30. avgusta. Višješolska prijavna služba bo do 19. julija kandidate, ki so se za vpis prijavili s prvo prijavo, pisno seznanila z izidom izbirnega postopka. Vpis izbranih kandidatov bo potekal do 21. avgusta. Podatki o prostih mestih za drugi prijavni rok bodo objavljeni do 23. avgusta na spletnih straneh Višješolske prijavne službe in višjih strokovnih šol. Kdor je bil že tri leta vpisan v študijski program visokega šolstva, se ne more vpisati v redni študij v višjem strokovnem izobraževanju. Prednost pri vpisu imajo namreč kandidati, ki pred tem še niso bili vpisani v redni študij v višjem strokovnem ali visokošolskem izobraževanju. POTREBUJEŠ ŠOLSKO UNIFORMO? PO DOSTOPNIH CENAH Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13 MALOPRODAJAvsakdelovnikmed 7. in 15.uro | zaščita osebna varovalna oprema I priori Štajerski 1 it d IN! ik www.tednik.si Stajerskitednik □ Stajerskitednik MO V SOL O, oglasna prilos a Štajerskega tednika 10 ■ ■■■ ■ ■ w ■ ■ ■ ■ Gimnazijsko znanje je široko in cenjeno Gimnazija Ptuj Ptujska gimnazija je ena od najstarejših v Sloveniji in prav letos bomo ponosno praznovali 150. obletnico njene ustanovitve. Kaj prinašamo novim radovednim rodovom gimnazijcev? Preko gimnazijskega praga V gimnazijo se vpisujejo zelo različni devetošolci: še zelo nebogljeni in pogosto negotovi o tem, kaj bi radi bili, ter tudi takšni, ki vsaj navzven izžarevajo samozavest in že imajo oblikovano predstavo o svoji življenjski in poklicni poti. Večina pa je nekje vmes ... Oporo, ki jo mlad človek pogosto potrebuje, in znanje oziroma poti do njega skušamo nuditi vsem, saj smo strpno in varno vzgojno-izobraževalno okolje. Možnosti in priložnosti V prvem letniku se dijaki še posebej povežejo med narodno izmenjavo z eno od izbranih slovenskih gimnazij, tisti, ki si upajo in želijo potovati še dlje, pa lahko preizkusijo svoje znanje jezika in druge spretnosti v evropskih prestolnicah, kot sta Lon- Zgrabi sedanjost, stopi v prihodnost Draga devetošolka, dragi devetošolec! Razmisli... Zaspana PRVA ALI utrujena ZADNJA? Izbirati IN izbrati? Vzhod, zahod, sever ali jug? Seife, SAVON ali SHAMPOO? VEČ znaš, VEČ veljaš? Že IMAŠ SVOJ stil? 2 x Š = ? Sanjati ALI spati? Pridruži se veseli druščini iskrivih, nadarjenih, radovednih, genialnih, ustvarjalnih ptujskih gimnazijcev. Po odgovore na zgornja vprašanja pridi na Gimnazijo Ptuj. Informativni dan 15. 2. 2019, ob 9. in 15. uri 16. 2. 2019, ob 9. uri TU SI NA PRAVI POTI! don in Dublin. Rast in zorenje mladostnikov spodbujamo z razvijanjem bralne pismenosti, jezikovnih in socialnih kompetenc, z učenjem učenja, z navajanjem h kritičnemu razmisleku, k raziskovanju in s priložnostmi za ustvarjalnost tako pri pouku kot tudi tako, da jih povabimo k sodelovanju v različnih projektih Erasmusa+. Kot Unescova šola poudarjamo medsebojno sodelovanje in solidarnost. Učimo o aktivni vlogi posameznika v globalni povezanosti in soodvisnosti sveta (Zate. Zame. Zasvet.) in ozaveščamo o pomenu pravične trgovine (Fairtrade). V projektu Popestrimo šolo ponujamo številne priložnosti za kreativnost. Ker se zavedamo pomena znanja jezikov, sodelujemo v projektu Jeziki štejejo, v katerem opozarjamo na v našem okolju manj razširjene oziroma manj poučevane jezike. Dijake spodbujamo k osebni in intelektualni rasti tudi s knjigo (projekt Rastem s knjigo). Povezujemo se z lokalnim in s širšim okoljem. Priznanje za znanje Tudi zato, ker lahko sodelujejo v projektih, so naši dijaki us- pešni na tekmovanjih iz znanja in umetniških natečajih. V preteklem šolskem letu smo dosegli kar deset zlatih priznanj iz različnih predmetnih področij ter petintrideset srebrnih. Dijake spodbujamo, da se tekmovanj udeležujejo in jih zavzeto ter predano pripravljamo. Sedemnajst gimnazijcev je opravilo nemško jezikovno diplomo DSD II in 33 dijakov DSD I ter štiri dijakinje francosko DELF. Jezikovne diplome dokazujejo visoko raven znanja jezikov in omogočajo študij v tujini. Šport(nik) Odmevne rezultate dosegamo tudi v različnih športnih disciplinah; našo gimnazijo obiskujejo športniki z izjemnimi rezultati. V športnih oddelkih so športne in šolske obveznosti usklajene, šolski ritem pa je prilagojen individualnemu ritmu treningov, priprav in tekmovanj. Gimnazijci v športnih oddelkih pridobijo torej povsem enako znanje kot v splošnih. To omogoča delo v manjših skupinah in po potrebi dodatne individualne ure. Statistika preteklega šolskega leta kaže, da so devetošolci prepoznali prednosti športnega oddelka in se zato vanj radi vpisujejo. Gimnazijci športniki lahko po uspešno opravljeni maturi izbirajo vse študijske smeri. Študirajo na domačih univerzah, neredko pa njihovo znanje in športni potencial opazijo tudi v tujini. Rastemo in zorimo Prizadevamo si, da se dijaki ne učijo samo za teste in spraševanja, ampak da pridobivajo znanje za življenje, kot smo to intenzivno počeli med decembrskimi projektnimi dnevi. Obiskali smo precej zelo uspešnih in mednarodno priznanih podjetij, kot so na primer Krka v Novem mestu, Lek v Ljubljani, Pivovarno Laško, Steklarno Rogaška, podjetje Roto v Murski Soboti ter številne druge ustanove. Na lastne oči in ušesa smo se prepričali, da podjetja cenijo mlade predane ljudi širokega znanja, kar gimnazijci prav gotovo so. Gimnazije Ptuj ne odlikuje samo številčno ocenjeno in izmerjeno znanje, ampak tudi čut za mladostnika, ki prav v letih, ko obiskuje srednjo šolo, intenzivno razvija svoj glas, kritično presoja in preizkuša avtoriteto tako v KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET MARIBOR Izvajamo srednješolski program: UMETNIŠKA GIMNAZIJA GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih: — • Modul A - glasbeni stavek Modul B - petje, instrument Modul C - jazz-zabavna glasba (vzporedno) ^^• Modul A - balet Drage učenke in učenci, pridite, začutite utrip Konservatorija za glasbo in balet Maribor na informativnih dnevih v petek, 15.2.2019, ob 9.00 in 15.00, ter v soboto, 16. 2.2019, ob 9.00 v naši koncertni dvorani. www.konservatorij-maribor.si,info@konservatorij-maribor.si, tel. 02 2287 287 domačem kot v šolskem okolju. Pred izzive, kako ga sooblikovati, a hkrati ne dušiti njegovih hotenj, niso postavljeni le starši, ampak tudi učitelji. Biti učitelj v današnjem svetu ne pomeni zgolj predajati znanja in žugati s kaznijo za neopravljeno delo; mladi vedno pogosteje potrebujejo pogovor in toplo besedo. Trudimo se, da ne spregledamo stisk in da razumemo mladostnika celostno. Tudi v vzgojno--izobraževalnem sistemu to ni samoumevno. Splošna matura -zrelo v študijski svet Gimnazija je edina šola na Ptuju, ki po uspešno zaključenem 4. letniku omogoča, da dijaki opravljajo splošno maturo. Ta odpira vrata vseh univerzitetnih in visokošolskih programov, omogoča torej študij v Sloveniji in tujini. Nanj se dijaki intenzivno pripravljajo vsa štiri gimnazijska leta. Znanje iščejo v šolskih klopeh, v projektnih tednih, na številnih narodnih in mednarodnih izmenjavah, natečajih, tekmovanjih iz znanja ter v pestri ponudbi zunajšolskih dejavnosti. Zato dosegajo ptujski gimnazijci na maturi visoke rezultate, primerljive s slovenskimi vrstniki. Še to! Opravljena poklicna matura in peti predmet splošne mature, ki ga je treba opraviti na gimnaziji, nista enako kot opravljena splošna matura. Moja gimnazija, pozdravljena Lepo je opazovati nekdanje gimnazijce, ki se ob različnih priložnostih vračajo na ptujsko gimnazijo. Radi prihajajo kot predavatelji, vodje delavnic ali pa kar tako - na sproščen in prisrčen klepet z učitelji obujat spomine na nekdanje gimnazijske dni. Še posebej veliko jih srečujemo prav v tem šolskem letu, ko že vse od septembra ponosno zremo v gimnazijsko zgodovino, hkrati pa odgovorno in premišljeno odstiramo prihodnost novim gimnazijskim rodovom. Do snidenja! REM SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI Mladinska ulica 5, 9252 Radenci VABI NA INFORMATIVNI DAN: * v PETEK, 15. FEBRUARJA 2019, ob 9. in 15. uri * v SOBOTO, 16. FEBRUARJA 2019, ob 9. uri IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI NA SŠGT RADENCI: 4-letni program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja - študij 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE Naziv poklicne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR Zaključek izobraževanja: zaključni izpit in zaposlitev ali nadaljevanje v programu gastronomija (2 leti) in poklicna matura ter možnost nadaljevanja izobraževanja - študij 2-letni nadaljevalni program: GASTRONOMIJA Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKI TEHNIK Zaključek izobraževanja: poklicna matura in zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja - študij NOVO na SŠGT RADENCI SŠGT RADENCI JE ŠOLA Z DIJAŠKIM DOMOM. DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI NUDI: • NOVE PRENOVLJENE PROSTORE, • ENOPOSTELJNE SOBE • UČENJE IN UČNO POMOČ • UGODNO LEGO OB AVTOBUSNI POSTAJI ... Odloči se za bivanje v dijaškem domu! IZKORISTI USTVARJALNOST, KI JO PONUJATA ŠOLA IN DIJAŠKI DOM SŠGT RADENCI: • UČENJE ZA POKLIC in ŠTUDIJ • ŠOLSKA in DRŽAVNA TEKMOVANJA, MEDNARODNA TEKMOVANJA • PROJEKTI in DELAVNICE • SPOZNAVANJE DOMAČE IN SVETOVNE KULINARIKE • DOŽIVETJA S POMEMBNIMI GOSTI • PRIDOBIVANJE DELOVNIH IZKUŠENJ DOMA IN V TUJINI • ODKRIVANJE NOVIH DEŽEL, STROKOVNE EKSKURZIJE ... 3-letni program: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE - vajeniška oblika izobraževanja Naziv poklicne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR Zaključek izobraževanja: zaključni izpit in zaposlitev ali nadaljevanje v programu gastronomija (2 leti) in poklicna matura ter možnost nadaljevanja izobraževanja - študij • POSTANI DIJAK-VAJENEC • SKLENI VAJENIŠKO POGODBO • USPOSABLJAJ se pri DELODAJALCU • ČAKA te VAJENIŠKA NAGRADA in • ZAPOSLITEV ... OBJEMI SVET IN PRIDI NA SREDNJO ŠOLO ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI! Tel.: 02 5669 160, 0 41 605 161, e-naslov: sola@s-ssgtr.ms.edus.si, splet: www.ssgtr.si Promocijsko sporočilo Kako do dela, pri katerem ti zjutraj ne bo težko zlesti izpod odeje? Nekaj nasvetov za mlade, ki vstopajo na trg dela. Lahko pa tudi za njihove starše. Da so delovne izkušnje tisto, kar šteje, že vemo. Pa vendar se nam včasih zdi, da je do tega, kar bi radi delali, tako težko priti. Preberi si nekaj nasvetov, ki ti bodo pomagali, da lažje prideš do službe, zaradi katere boš zjutraj z veseljem vstal, se osamosvojil od staršev in brez težav poskrbel zase. Resnost je prvi korak do dobrih odnosov. Seveda si lahko dobre volje, to ni še nikoli nikogar ubilo. Bodi pa resen, ko poveš, kdaj prideš na delovno mesto in ko obljubiš, kaj znaš. Če ti slučajno na dogovorjen dan ne uspe priti zaradi kakšne neodložljive obveznosti, vzemi v roke telefon ali natipkaj elektronsko pošto z opravičilom, zakaj te ne bo. Tisti, ki išče nekoga in računa na to, da se pojavi, te je klical, ker želi, da bo neko delo opravljeno, ne pa da bo čakalo še nekaj dni. Včasih je treba npr. zložiti omare že prav isti dan in čisto nič prav ne pride, študentski servis Največja ponudba študentskih in dijaških del. Tudi v Mariboru in na Ptuju. www.studentski-servis.com če se oseba, ki je obljubila, da pride, ne pojavi. Na ta način izkažeš do delodajalca neresnost, ki ti jo bo ob naslednjem poskusu nastopa pri njem težko opravičil. Poleg tega pa se delodajalci med sabo pogovarjajo. In saj veste, dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje. Zaradi neresnosti se res ne splača zapreti vrat še drugje. Samoiniciativnost vedno obrodi sadove. Če začneš delati že zelo zgodaj, že v srednji šoli, nihče ne bo pričakoval, da imaš že veliko izkušenj, zato bo treba poprijeti za enostavna dela. Kljub temu da pri opravljanju tovrstnih del ne potrebuješ posebnega znanja, to še ne pomeni, da se dela lotiš neodgovorno. Tisti, ki ti bo delo zaupal, bo zelo vesel, če boš zraven še kaj vprašal, predlagal izboljšanje nekega procesa, se zanimal za morebitne dodatne naloge ali na kakšen drugačen način pokazal zanimanje za delo. Velikokrat se začne pri opravljanju zelo osnovnih opravil, na podlagi samoiniciativnosti, želje in predanosti pa kasneje lahko prideš do odgovornejših nalog, ki so lahko povezane s študijem, ki ga obiskuješ. Mama ne sodi na razgovor. Super je, da te starši usmerjajo, zatakne pa se, ko bi želeli vse narediti namesto tebe. Ja, že res včasih to paše, ampak nekje mora biti meja. Si predstavljaš, da tvoja mama pride s tabo na razgovor za službo? Če je tvoj odgovor da, potem pričakuj, da delodajalec v drugo ne bo odtipkal tvoje telefonske številke. Mama naj še naprej vestno opravlja svoj poklic, ti pa se dokaži pri svojem. Delodajalec namreč išče le eno, odgovorno osebo in ne dveh. Ne pusti se izkoriščati. Se ti je zgodilo, da ti je delodajalec obljubljal nekaj, dobil si pa čisto tretje? Se mogoče ni držal obljubljenega plačila, delovnika, so bile naloge, o kate- rih sta se dogovorila, drugačne? Poskusi se z njim še enkrat pogovoriti o vseh podrobnostih dela, če pa se zgodi, da se tudi potem ne drži začrtane poti, ne imej slabe vesti, ko se od njega posloviš. Priporočamo ti še, da o tem obvestiš svoj študentski servis, ki bo pri napotitvi preostalih študentov k istemu delodajalcu previdnejši. Tudi delodajalec je tisti, ki se mora držati dogovorjenega, zato imaš vso pravico tudi ti reči ne. Preizkusi se tudi v poklicih, ki tvojim staršem niso všeč. Čeprav smo zrasli pod isto streho, ni nujno, da bomo opravljali tisti poklic, ki ga naši starši ali jim je všeč zaradi takih ali drugačnih vzrokov. Postavi se zase, preizkusi se v tistem, kar te veseli in tudi oni bodo na koncu srečni, ko bodo videli, da njihov otrok dela tisto, kar ga osrečuje, se iz službe vrača vesel in zna to srečo deliti tudi z drugimi. Študentsko delo te pripelje do super službe. Raziskave in statistike kažejo, da se okrog 2/3 študentov redno zaposli v enem izmed podjetij, kjer so prej opravljali študentsko delo. Zato je še kako smiselno, da se zlasti proti koncu šolanja preizkusiš v podjetju, kjer se vidiš tudi po diplomi. Pa tudi sicer, kar 70 odstotkov študentov in dijakov pritrjuje, da jim je študentsko delo pomagalo pri spoznavanju trga dela in podjetij, prav tako dve tretjini ocenjujeta, da jim je študentsko delo pomagalo pri spoznavanju lastnih potencialov in določanju poklicnih ciljev. Do delovnih izkušenj tudi v Mariboru in na Ptuju: e-Študentski Servis Maribor Slovenska ul. 15 in Prešernova ulica 12a 031 688 811 e-Študentski Servis Ptuj Panonska ul. 1 051 697 500 12 GR] EMO V SOLC ga Štajerskega tednika Ponosni na številne domače in mednarodne projekte Ljudska univerza Ptuj Na Ljudski univerzi Ptuj so v zadnjem času zagnali številne projekte, kar jih navdaja s ponosom in daje zagon za nove podvige. Kot pravi direktorica Mojca Volk, je najbolj ponosna na ekipo zaposlenih na Ljudski univerzi Ptuj. ''Brez njih ne bi mogla biti ponosna na katerikoli projekt, ki nam je s skupnimi močmi uspel. Zagnali smo Center za družine, smo vodilni partner štirih konzorcijev v Spodnjem Podravju, preizkusili smo se na razpisu Norveškega sklada in uspeli, prav tako nam je uspelo na razpisu, namenjenem diverzifikaciji dejavnosti na področju kmetijstva, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pod našim okriljem je vsako leto skoraj 10 raznovrstnih mednarodnih projektov, od leta 2016 smo s pomočjo sredstev, pridobljenih na razpisu MIZŠ, v pestre neformalne izobraževalne programe vključili na stotine zaposlenih iz Spodnjega Podravja.'' Prednostna področja delovanja Ljudske univerze Ptuj so neformalni izobraževalni programi za krepitev kompetenc zaposlenih in brezposelnih, javnoveljav-ni programi za pridobitev prve ali naslednje izobrazbe, svetovanje v vseh fazah izobraževalnega procesa, Družinski center, programi za starejše odrasle, Središče za samostojno učenje ter seveda delo na mednarodnih projektih. Okrepili so sodelovanje z več ptujskimi in okoliškimi podjetji, kar jim je v ponos in zadovoljstvo. Zaposlene usposabljajo s področja poznavanja tujih jezikov, promocije zdravja, timskega dela in dobre organizacijske klime, računalništva, motivacije za delo in sorodnih vsebin, ki koristijo prav na vsakem delovnem mestu. Vsa omenjena področja delovanja želijo ohraniti in krepiti tudi vnaprej, pove Mojca Volk: ''Z uspehi na slovenskih in mednarodnih projektih bomo lokalnemu prebivalstvu vseh starosti omogočali čim več in čim bolj raznolike izobraževalne programe, delavnice, predavanja priznanih (tudi na nacionalnem in evropskem nivoju) predavateljev, obiske sosednjih krajev ter kakovostno in nepristransko svetovanje. Tudi prihodnje leto bomo ponudili celotno vertikalo javnoveljavnih programov, namenjenih pridobitvi izobrazbe, zadnja leta pa opa- žamo vedno večje povpraševanje po neformalnih programih, ki nas opolnomočajo na delovnem mestu ali krepijo naše kompetence v vsakdanjem življenju. Še posebej veselo pa bo v poletnih in zgodnje jesenskih mesecih, ko bomo vsi skupaj proslavili 60-letnico delovanja." V Centru za družine Ljudska univerza Ptuj nudi izobraževanja in praktične delavnice na temo razvijanja odzivnega in senzibilnega starševstva. Delavnice in predavanja nagovarjajo teme, kot so postavljanje meja, ohranjanje dobrih odnosov, varno in sočutno starševstvo. Tovrstna predavanja so brezplačna, hkrati pa poskrbijo še za varstvo otrok. Vsa preostala predavanja, tečaji in izobraževanja so namenjeni krepitvi kompetenc, kar v vsakem primeru vpliva na višanje delovnih sposobnosti, motivacije za delo ali iskanje dela ter na boljšo samopodobo, ki slej kot prej privede do želene zaposlitve ali napredovanja na delovnem mestu. Udeleženci stkejo nova poznanstva, opremljeni s sodobnimi znanji predavateljev iz prakse pa lahko pred delodajalcem nastopijo samozavestneje in še bolj prepričljivo. Kot še doda direktorica Mojca Volk, načrtno ne spremljajo kariernega napredka udeležencev, držijo pa pesti zanje in se veselijo vseh njihovih uspehov. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST Javni razpis za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2018 do 2022 Naložbo financirata MIZŠ in Evropski socialni sklad Znanje za vse generacije Ljudska univerza Ormož Ljudski univerzi Ormož je v preteklih letih delovanja uspelo postati prepoznavna institucija v kraju, ki uspešno sledi trendom na področju izobraževanja odraslih in mladinske dejavnosti. Kot pojasni direktorica Viki Ivanuša, imajo kompetentno in zavzeto ekipo, so odprti, se povezujejo in napredujejo. Zgradili so dobre odnose in mrežo sodelovanja s sorodnimi organizacijami po Sloveniji ter v tujini, še zlasti pa v neposredni soseščini z Ljudsko univerzo Ptuj, s katero pogosto nastopajo v konzorciju pri različnih prijavah na razpise, pa tudi s kolegi čez mejo v Varaždinu. ''Ljudska univerza Ormož deluje projektno, ker je takšna narava našega dela. Nenehno moramo slediti potrebam in željam potencialnih udeležencev ter vsebinam razpisov, ki so na voljo. Na ta način lahko v naš kraj pripeljemo brezplačne vsebine, ki jih imajo drugje po Sloveniji in ki jih drugače pri nas ne bi bilo'', pojasni Viki Ivanuša. Lani so tako izvajali več kot 20 projektov, kar sedem je bilo mednarodnih. Izvajajo vsebine za vse generacije od otrok preko mladine do odraslih - zaposlenih in brezposelnih - ter seniorjev. V praksi izvajajo vseživljenjskost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, s katerimi se srečujemo v življenju. ''Veliko je vsebin, ki so povezane z razvojem na službenem področju. Vendar je danes nesmiselno togo ločevati področja, ker tuji jezik ali računalniška znanja še kako koristijo tudi v zasebnem življenju. Na tem segmentu dobro sodelujemo s podjetji in institucijami, ki so prepoznali, da v veliki meri nosijo odgovornost za razvoj svojega kadra. Korenito se spreminja tudi miselnost; medtem ko so nekoč v podjetju o zaposlenem pri 45 letih razmišljali kot o nekom, ki se bo kmalu upokojil, sedaj vedo, da bo v podjetju še vsaj 20 let. In koristen bo le, če bo na tekočem z razvojem v družbi, ne glede na to, na katerem delovnem mestu je zaposlen. Če ne bo vitalen in v skladu s sodobnim načinom življenja, bo podjetju in tudi sodelavcem v breme, saj bodo morali marsikaj narediti namesto njega. Zato je v interesu vseh, da se starejši izobražujejo in negujejo svoj potencial. Kakovostne delovne sile je vedno manj, tega se delodajalci že zavedajo in začeli so drugače skrbeti za svoje zaposlene,'' pove direktorica. Pri programih, namenjenih brezposelnim, je na Ljudski univerzi Ormož zelo uspešen program CNC-operater, saj so znani po odličnih predavateljih in izvedbi. Zanimiv je program Oblikovalka tekstilnih izdelkov z elementi tradicionalne tekstilne dediščine, ki nudi potencial zlasti za podjetne, saj takšnih izdelkov na trgu primanjkuje in to daje možnost za kreiranje lastnega delovnega mesta. Zaposlitvene možnosti so odlične zlasti za operaterje CNC-strojev, ti se v velikem številu in zelo hitro po izobraževanju zaposlijo. Nekateri najdejo zaposlitev že med usposabljanjem, vendar se večina odloči, da izobraževanje vsee- no zaključi, saj jim prinese veliko dodatnega znanja in certifikat, s katerim izkazujejo svoje kompe-tence v primeru spremembe delodajalca. Direktorica Viki Ivanuša ob tem pojasni, da Ljudska univerza Ormož praznuje 60 let delovanja: ''Ta tradicija potrjuje, da znamo, hočemo, da stremimo k boljšemu, da želimo tudi sami rasti skupaj z okoljem, ki mu služimo. Zato vabimo vse, ki so željni novih znanj, informacij, druženja in izzivov, da praznujejo z nami.'' Šola, kjer poznajo prednosti vsakega dijaka m Gimnazija Ormož V Ormožu program splošne gimnazije izvajajo že 21 let, od 2014 pa še srednji strokovni program Predšolska vzgoja. S ponosom povedo, da dijaki pri njih niso številke: ''Vse poznamo in vemo, kje imajo močna področja, ki jih razvijamo, pa tudi, kje potrebujejo pomoč in spodbudo. Negujemo športni duh, glasbeniki se izražajo v pevskem zboru in bendu, gleda-liščniki s predstavami gostujejo v okoliških vrtcih in šolah. Spodbujamo dijake, ki literarno ali likovno ustvarjajo, naši dijaki pripravljajo oddaje za lokalni radio, snemajo filme in izdajajo šolsko glasilo," pove ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec in doda, da na Gimnaziji Ormož uspeh ne pomeni samo visokih ocen in dosežkov, ampak tudi tisto, česar ni moč izmeriti - dobro počutje, odgovornost in samostojnost, možnost povedati in biti slišan. Ponosni so tudi na dobre rezultate na tekmovanjih in pri raziskovalnem delu. ''Najboljše dijake vsako leto nagradimo z brezplačno ekskurzijo. Bili so že v Berlinu, Pragi, Budimpešti, Firencah, na Boromejskih otokih ... Pri izboru dijakov za ekskurzijo ne upoštevamo samo ocen, pač pa tudi njihov trud, delo v razredni skupnosti, na prireditvah, pri prostovoljnem delu, pomoč drugim dijakom. Veseli smo tudi rezulta- i WL&iiSr&M ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor Turistični animator Vodja cateringa Dietni kuhar Kuhar Natakar cP SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR vljudno vabi na informativna dneva 15. in 16. februarja 2019 Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor SREDNJA ŠOLA Mladinska ulica 14 a ZA GOSTI NSTVO 2000 Maribor IN TURIZEM Telefonska številka: 02 / 23 50 010 MARI BOR Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si tov na maturi, kjer v zadnjih letih dosegamo 100 %, lani smo imeli tudi tri zlate maturantke na splošni in dve na poklicni maturi. O dobrem delu pričajo tudi naši bivši dijaki, ki jih danes srečujemo med zdravniki, pravniki, doktorji znanosti, učitelji, fizioterapevti, bibliotekarji, farmacevti, psihologi, defektologi, prevajalci in arhitekti,'' je ponosna ravnateljica. Na šoli spodbujajo medsebojno sodelovanje, dijake navajajo, da izrazijo svoje mnenje in želje ter soustvarjajo bivanje na šoli. Šolsko okolje je mirno in varno, šola je sodobno opremljena, dijakom je omogočen topel obrok. ''Pomembno je tudi, da Občina Ormož štipendira dijake ne glede na kraj bivanja, če izpolnjujejo določene pogoje oziroma imajo dovolj visoke ocene. Hkrati Občina Ormož sofinancira tudi prevoz dijakov iz krajev v domači občini. Spodbujamo dijake, ki želijo biti aktivni v lokalnem okolju, saj sodelujemo pravzaprav z vsemi organizacijami - pri poklicnem usmerjanju se povezujemo z vrtci, šolami in fakultetami. Vpis na našo šolo svetujemo vsem, ki jih zanimata naša programa, predvsem pa učencem in staršem, ki se zavedajo, kako pomembno je takšno okolje za mladostnika,'' o prednostih do- daja Zorjan Škorjančeva. Pouk se na Gimnaziji Ormož načeloma začne ob 7.50 in traja do 14.00, prevozne linije so urejene. Ko dijaki čakajo na prevoz, so lahko v prijetni avli, šolski knjižnici, računalniški učilnici ali igrajo namizni tenis pred telovadnico. Pri delu upoštevajo sodobna didaktična priporočila - timsko sodelovanje, medpredmetno povezovanje, poučevanje z elementi formativnega spremljanja. Vsako leto organizirajo projektne dneve in spoznavni vikend za dijake novince. Pomembna prednost je tudi medvrstniška tutorska pomoč, dijaki imajo na voljo še pogovorne ure pri profesorjih. V prihodnje želijo dijakom predšolske vzgoje nuditi možnost, da spoznajo Willems didaktična načela. Okrepiti želijo mednarodno sodelovanje in negovati že utečene izmenjave znotraj Slovenije. Nadaljevali bodo z vsem, kar se izkaže kot dobro, ter hkrati izboljševali tisto, na kar starši in dijaki opozarjajo, da bi veljalo spremeniti, oziroma kar sami začutijo kot izziv. Zato vabijo na informativne dneve, kjer bo moč začutiti utrip šole, spoznati stavbo, dogajanje, učitelje in dijake. Če iščete kakovostno izobrazbo in pristne medosebne odnose, je Gimnazija Ormož pravi naslov za vas. N/ZGO%«j§jgi ZAKAJ V GIMNAZIJO ORMOŽ? ■ prepoznavni smo po dobrih maturitetnih rezultatih ■ izvajamo sodobne oblike pouka ■ spodbujamo nadarjene in šibkejše v znanju ■ dobro sodelujemo s starši in z okoljem ■ bogatimo trajnostna znanja dijakov ■ posvečamo se vsakemu dijaku ■ vzgajamo za samostojnost, ustvarjalnost, humanitarnost, prostovoljstvo ■ smo ekološko ozaveščeni ■ šolsko okolje je varno in mirno ■ šola je sodobno opremljena, ima tudi pokriti bazen ■ dnevno poskrbimo za kvaliteten, okusen in bogat topel obrok gimnazija ormož INFORMATIVNA DNEVA MM Se* m I -: * t* ß'i PRIDI V REALNOST! : t ¿4» " Pridi na TABOR MORS IN MLADI ali VOJAŠKI TABOR. Postani štipendist MO RS. WiWiWiCDQSit^anikoTalfesil iicrbootf ^ K You Tube, SLOVENSKA VOJSKA m GREMO V ŠOI.O, oglasna priloga Štajerskega tednika Dijaki se pri nas počutijo varne in sprejete Dijaški dom Ptuj Dijaški dom Ptuj je v neposredni bližini Šolskega centra Ptuj, kar prinaša precej prednosti v primerjavi z vsakodnevno vožnjo z vlakom ali avtobusom: dijaki prihranijo veliko časa, ki ostane za učenje, prosti čas, hobije in interesne dejavnosti, prometna varnost je večja, dijaki niso odvisni od vremenskih razmer, tudi možnosti zahajanja v razne konfliktne situacije z vrstniki je manj, večja pa je možnost za obiskovanje treningov v klubih in društvih na Ptuju. ''Relativna majhnost doma - v letu 2018/2019 imamo vpisanih 41 dijakov - omogoča individualno naravnanost pri vzgojni in učni obravnavi mladostnikov. Ob vstopu pedagoški delavci namenijo posebno pozornost novincem, pomagajo jim pri vključevanju v domsko in šolsko življenje in delo. Nudi in organizira se pomoč pri reševanju osebnih težav, s katerimi se dijaki srečujejo v občutljivem obdobju odraščanja. Življenje v domu je tako priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vzgojitelji spremljajo njihov razvoj. Poudarek je tudi na intenzivnem razvoju socialnih veščin, med bivanjem v skupnosti se dijaki učijo medsebojnega prilagajanja, razvijata se strpnost in toleranca do drugačnih in drugače mislečih. Vzgojitelji redno sodelujejo s starši in šolami, sproti preverjajo učni uspeh in morebitne izostanke od pouka ter skrbijo za dobre učne rezultate. Srednje šole vzgojiteljem omogočajo dostop do e-Asistenta, tako je prenos infor- DIJAŠKI DOM PTUJ Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/78-70-700, www.ddptuj.si Prednosti bivanja pri nas: • neposredna bližina šole, • pedagoška in zdravstvena oskrba, • več časa za učenje, • brezplačne inštrukcije, • redno sodelovanje s starši in šolo, • priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar pod budnim očesom vzgojiteljev, • kakovostno in vodeno preživljanje prostega časa, • druženje in spoznavanje vrstnikov, • dodatek pri štipendiji za bivanje v domu, • zagotavljanje varnosti._ ' urejeno in zdravo prehrano, • pestro ponudbo interesnih dejavnosti, • internetni priključek v vsaki sobi, • udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah, • knjižnico, fitnes, namizni tenis, ročni nogomet, domski kino ... Vabljeni na informativna dneva v Dijaški dom Ptuj, v petek, 15. in v soboto, 16. februarja 2019! macij ažuren. Dijakom se pomaga pri učenju v obliki brezplačnih inštrukcij, načrtovanja dela za šolo, predstavljene so jim metode in tehnike učenja,'' pojasni ravnatelj Ivan Hercog. Dijaki bivajo v enoposteljnih, dvoposteljnih in triposteljnih sobah. Zagotovljeno je redno pranje posteljnine. Dom ima svojo kuhinjo z jedilnico, kjer je poskrbljeno za urejeno in zdravo prehrano. Tudi za razne delavnice, interesne dejavnosti, učenje in preživljanje prostega časa je na razpolago precej prostora: učilnice, trim kabinet, računalniški kabinet, etaža za prosti čas, v kateri so televizija, ročni nogomet in miza za namizni tenis, knjižnica, TV-soba. Vse sobe so opremljene s kabelskim priključkom za internet, dom ima optično povezavo. ''Hišni red je zasnovan tako, da je čas optimalno izkoriščen ter da ga je dovolj tako za šolske potrebe, za počitek, zabavo in prosti čas kakor tudi za vodene in organizirane interesne dejavnosti ter razne delavnice. Dom je odprt od 18. ure v nedeljo do petka popoldan, ko dijaki odhajajo domov. V tem času so v domu vedno prisotni zaposleni, ponoči dela nočni varnostnik, glavno vzgojno-izo-braževalno delo z dijaki popoldan izvajajo vzgojitelji. Dijaki svoje predloge in želje glede domskega življenja izražajo na sestankih Domske skupnosti, ki je formalna oblika organiziranosti dijakov. Tako pridobivajo praktične izkušnje ob prevzemanju odgovornosti, razvijajo kritičnost in iniciativnost ter se zavestno in aktivno vključujejo v življenje in delo v dijaškem domu,'' pove ravnatelj in doda, da v domu izvajajo različne delavnice s poudarkom predvsem na spoznavanju in učenju tehnik učenja, na področju socializacije mladostnika in dvigu samopodobe, na pomoči pri raz- SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO /¡^fcjčjfe BUDOKAI REKREACIJA (f^jUjK; KICKBOXING NSj^ŽS^P VRTEC KUNG FU PANDA od 4 d. 6 let B BORILNIH " VEŠČIN PTU VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD k. LETA DALJE! Nudimo odlične bivalne in učne poboje dijakinjam in dijakom Ueh ^ol v Ljubljani in okolici, , v naši bližini se nahaja . dijaški dom je . možnost bivanja v mešani skupini (diia^/-inie/diialo). nas+ani+ev v dvo ali +ro pos+eljnih sobah; v*e sobe imajo las+no kopalnico; boaa\a ponudba prelomnih dejavno,*; JoV-o s+rokovno usposobljen kader za delo z mladimi. _.....-^^^^^^^■S^HHRiHi:! ..... Kardeljeva pl. 28, 1000 Ljubljana, tel.: 01 53 412 867, GSM: 070 755 239 e-mail:info@ddb.si, www.ddb.si vijanju osebnosti ter na preventivnem delovanju. Učne ure v Dijaškem domu Ptuj potekajo od 16. do 18. ure. Takrat dijaki opravljajo domače naloge, se učijo in pripravljajo stvari za naslednji šolski dan. Vzgojitelji spremljajo njihovo delo, jih vzpodbujajo in pomagajo z in-štrukcijami. Rezultat dela je nadpovprečen učni uspeh. Dijaki imajo možnost treniranja raznih športov v ptujskih klubih in društvih, temu je prilagojen tudi urnik življenja v domu. ''Bistveno vodilo Dijaškega doma Ptuj je kakovostno vzgojno delo, usmerjeno k vsakemu posamezniku. Cilj je lepo vzgojen in učno uspešen mladostnik. Da v domu delajo dobro, se kaže v tem, da v dom prihaja precej dijakov, katerih starši so že bivali pri nas. V domu se dijaki tako počutijo varne in sprejete. Dobra novica je tudi ta, da ostaja subvencioniranje oskrbnine, če imajo starši v domu več otrok. V tem primeru se plačuje oskrbnina za enega dijaka, preostalim plača oskrbnino država. Dijakom za bivanje v dijaškem domu izven stalnega bivališča pripada dodatek k štipendiji. Pri vprašanju, ali otroka vpisati v dom ali ne, je pomembno tudi materialno stanje staršev. Plačevanje oskrbnin dijakom, ki so v težkem socialnem položaju, poskuša dom omogočiti oz. pomagati s humanitarnimi sredstvi. V Dijaškem domu Ptuj deluje Domski sklad, ki zbira sredstva za izvajanje nadstandardnih storitev in širitev ponudbe, vendar so zadnja leta sredstva namenjena za socialno ogrožene dijake. Pomoč pri plačilu bivanja dijakom v domu je izdatno omogočila Zveza prijateljev mladine Slovenije s projektom Botrstvo v Sloveniji, še pojasni ravnatelj Dijaškega doma Ptuj Ivan Hercog. jerskega tednika ■ Več kot polovica dijakov je žrtev spletnega nadlegovanja Februar je mesec varne rabe interneta, drugi torek v mesecu pa okoli 140 držav po svetu obeležuje tudi dan varne rabe interneta. Ta letos poteka pod sloganom Skupaj za prijaznejši internet in se osredotoča na medvrstniško nasilje, ki ga je bila deležna več kot polovica slovenskih dijakov ter osnovnošolcev med sedmim in devetim razredom. Dan varne rabe interneta je Insafe prvič obeležila leta 2004, odtlej pa je prerasel evropske meje in ga sedaj obeležujejo že v okoli 140 državah po svetu. Od leta 2005 v mreži sodeluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si. Kot so zapisali pri Safe.si, številni starši ne vedo, kako otroke naučiti varne rabe interneta. Zato so šole in druge izobraževalne organizacije povabili, da v februarju pripravijo dogodke na temo var- ne in odgovorne rabe interneta. Doslej se je za izvajanje aktivnosti prijavilo 165 učiteljev in drugih strokovnih delavcev iz 141 osnovnih in srednjih šol ter drugih izobraževalnih zavodov. V sklopu meseca varne rabe interneta so pripravili tudi spletno aplikacijo Lepa misel, s katero želijo najstnike spodbuditi k razmisleku o tem, kako ustvarjati prijaznejši internet za vse. Medvrstniško spletno nasilje v Sloveniji Kot so še poudarili na Safe.si, postaja medvrstniško nasilje na spletu vse pogostejši pojav, kar potrjuje tudi raziskava fakultete za družbene vede v sklopu projekta Odklikni. Rezultati raziskave, ki je potekala spomladi lani, kažejo, da je v Sloveniji v preteklem šolskem letu vsaj eno obliko nadlegovanja doživelo 56 odstotkov učenk in 50 odstotkov učencev med sedmim 1872 Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji - pred sedmimi leti je praznovala 140-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teore-tična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, jést* 1872 Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2019/2020 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe: 4-letni programi: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa ... Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Na šoli je možno opraviti tudi tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor kot edina izvaja za SV-regijo: VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v ve-terinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji; NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje; MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-le-tni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije. KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK-PTI 3-letni programi: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: www.bts.si. Vabimo vas, da nas obiščete na informativnih dnevih: - petek, 15. 2. 2019, ob 9.00 in 15.00 - sobota, 16. 2. 2019, ob 9.00 in devetim razredom osnovne šole ter 65 odstotkov dijakinj in 55 odstotkov dijakov. V anketi, v kateri je sodelovalo 2991 osnovnošolk in osnovnošolcev ter 2173 dijakinj in dijakov, so kot oblike nadlegovanja opredelili komunikacijo preko mobilnih telefonov, interneta ali drugih oblik informacijsko komunikacijske tehnologije, ki vključujejo žalitve, zasmehovanje, nadlegovanje, grožnje ali ustrahovanja. Izsledki raziskave med drugim kažejo še, da so fantje pogosteje nadlegovalci tako nad fanti kot nad dekleti, da manj resno jemljejo posledice takšnega nadlegovanja ter da dekleta pogosteje doživljajo vrste nadlegovanj, ki so usmerjene na njihovo osebnost ali videz oziroma pomenijo vdor v zasebnost, in pogosteje kot fantje prejemajo sporočila, zaradi katerih jih je strah. Kot so ob dnevu varne rabe interneta še opozorili pri Safe.si, je treba do spletnega nasilja zavzeti ničelno toleranco, pri čemer imajo odločilno vlogo poleg učiteljev tudi starši, ki lahko »k izboljšanju pripomorejo z vzgojo, pogovo- rom o teh temah in nenazadnje tudi s prevzemanjem odgovornosti, če njihov otrok izvaja nasilje nad vrstniki«. Uporaba interneta v Sloveniji V Sloveniji internet redno uporablja 80 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let, pri čemer za dostop najpogosteje uporabljajo pametne telefone (85 odstotkov). Pametnim telefonom za dostop do interneta sledi uporaba prenosnih računalnikov (63 odstotkov), namiznih računalnikov (48 odstotkov) in tabličnih računalnikov (25 odstotkov), kažejo podatki statističnega urada. Kot so še sporočili s statističnega urada, je 57 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov uporabljalo prednaložen varnostni program, 10 odstotkov pa je uporabljalo varnostne programe, ki so jih namestili sami. 16 odstotkov ni uporabljalo nobenega varnostnega programa, 20 odstotkov pa jih ni vedelo, ali je na njihov pametni telefon naložen varnostni program. VISOKA ŠOLA II Visokošolski strokovni študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije (redni in izredni študij) diplomirana ekotehnologinja/ diplomirani ekotehnolog Zakaj je to najboljši študij, izveste na informativnih dnevih v petek, 15.2.2019, ob 10.00 in 15.00 in v soboto, 16.2.2019, ob 10.00. Trg mladosti 71 Velenje | 0389864101 ¡nfo@vsvo.si | www.vsvo.si Na voljo novi mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave App Štore I ► Google pfey ŠT% GREMO V ŠOI.O, oglasna priloga Štajerskega tednika V gradbeništvu primanjkuje usposobljenega kadra Gradbeništvo je po zadnji gospodarski krizi okrevalo, gradbenih projektov je veliko, a se sektor sooča s pomanjkanjem usposobljenega kadra. Mladi se manj odločajo za delo v gradbeništvu, spodbudilo bi jih lahko več kadrovskih štipendij, večja promocija gradbeništva, višje plače in več spodbud staršev. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je povedal: »V obrti in podjetništvu se že vrsto let soočamo s hudim pomanjkanjem usposobljenega kadra. Ponovno smo uvedli vajeniški sistem, vendar smo nad rezultati razočarani. Premalo mladih se odloča za vajeništvo. Tudi straši bi morali podpirati svoje otroke, ki se želijo poklicno izobraziti.« Meh sicer meni, da bi morala država znižati prispevke na plače, da bi delavci imeli »dostojne plače«. »Če bi želeli več kadra v gradbeništvu, bi moral delavec zaslužiti vsaj 1000 do 1200 evrov. Ta denar je težko zagotoviti, saj trg postavi ceno. To pomeni strošek za delodajalca okrog 2000 evrov,« pa je poudaril podpredsednik sekcije gradbincev pri OZS Franc Meža. Po njegovi oceni na dolgi rok še ne bo bistvene spremembe na področju vpisa za gradbene poklice. »Sem zagovornik tega, da dobimo kader v lokalnem okolju. Država pa bi morala zagotoviti kontinuiteto infrastrukturnih i študentski j servis ^ maribor J www.ss-mb.si • klikservis.ss-mb.si projektov. Tako bi se tudi mladi v večji meri odločali za tovrstne poklice,« je še dodal Meža. »Trenutno se za gimnazijo odloči 32 odstotkov otrok, kar je precej manj kot pred leti. Problem je v tem, ker imamo vsako leto manj številčne srednješolske generacije. Z gospodarsko krizo je začelo število vpisov za gradbene poklice upadati. Ustavil se je pred tremi leti, trenutno se odloči za te poklice 1,8 odstotka dijakov,« je še dejala Šušmeljeva in ocenila, da se bo vpis počasi začel stopnjevati. Zanimanje mladih za gradbene poklice je na primeru Srednje gradbene, geodetske in okolje-varstvene šole Ljubljana orisal ravnatelj te šole Gvido Jager. Vpis v šolo se je v zadnjih 10 letih prepolovil - če je bilo v letu 2008 na šoli 903 dijakov, jih je danes le še 408. Gradbeništvo v Sloveniji ima po njegovi oceni perspektivo in je stabilna dejavnost. »Potrebuje- I Univerza v Ljubljani Fakulteta UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARH enoviti magisterski program II. stopnje JRA 5 let (10 semestrov) univerzitetni študijski program I. stopnje ZEM 3 leta (6 semestrov) magisterski študijski program II. stopnje ZEM 2 leti (4 semestre) DOGODKI 15. in 16. februar 2019 INFORMATIVNI DAN Fakulteta za arhitekturo junij 2019 ZAKLJUČNA RAZSTAVA Fakulteta za arhitekturo INFORMACIJE Zoisova 12, 1000 Ljubljana +386 (0)1 200 07 10 ana.simoniti@fa.uni-lj.si www.fa.uni-lj.si mo pozitivno informacijo, da se splača graditi kariero v gradbeništvu,« je še poudaril Jager, ki gradbincem svetuje, da uvedejo kadrovske štipendije in mladim sporočijo, da so vredni. Lucija Pavlin iz Zavoda RS za zaposlovanje je predstavila napovedi na področju zaposlovanja. Kot je dejala, so napovedi ugodne, v naslednjih šestih mesecih bodo zelo iskani kadri v gradbeništvu, kar je pokazala tudi anketa med delodajalci. študentski servis maribor www.ss-mb.si • klikservis.ss-mb.si POSLOVALNICA PTUJ TRSTENJAKOVA ULICA 5A 2250 PTUJ TEL.: 02/771 57 11, 787 69 10 FAKS: 02/771 57 11 GSM: 031/329 848 EMAIL: INFO.PTUJ@SS-MB.SI OSVEŽEN KLIK SERVIS VSE ON-LINE NAJBOLJŠA PONU Ko vaš S fyoiti deûasf J INKE GIMNAZIJA IN SREDNJA KEMIJSKA ŠOLA RUŠE M UM MINT m FARMACIJA - GOSPODARSKO ZELO USPESNA PANOGA ŠTEVILNI USPEŠNI DIJAKI IN ZLATI MATURANTI KEM INKI TEHNIK CIMnazija USPCSNIDUAKI HA MATURI IN NADALJNJEM STUDUU SODOBNO OPREMLJENA ŠOLA V NARAVNEM OKOLJU -KORISTITE ŠPORTNE OBJEKTE RUS (BAZEN, SKATE PARK, PUMP TREK,...) -NUDIMO ŠTEVILNE OBŠOLSKEDEJAVNOSTI ■PROJEKTI IN PRAKSA VTUJINI (PORTUGALSKA, NEMČIJA, POLJSKA, SRBIJA, ...) -PRILAGODITVE ŠPORTNIKOM, KULTURNIKOM IN DRUGIM -PROST WI-FI DOSTOP WWW.GIMNAZIJA-RUSE.SI torek • 12. februarja 2019 Za kratek čas Štajerski 39 Za šankom Pa zapojmo eno po slovensko ... Če se spoznate na slovensko ljudsko slovstvo, ste mogoče pomislili na pesniško pornografijo (ena od žgečkljivih pesmi se namreč začenja z besedami iz naslova). Pa ne bo tako. Naslov sem si sposodil, ker se bom malo posvetili slovenščini. Konec koncev je bil pred nekaj dnevi kulturni praznik in se spodobi, da rečemo besedo ali dve v zvezi s Slovenijo in slovenščino - dokler sta obe še na svetovnem zemljevidu. Tako je pač zaneslo, da me je za-žejalo na poti med Ptujem in Ormožem in sem se moral zaustaviti v neki gostilni. Pa sem seveda prisluhnil moški debati. Najprej je bilo malo politike, za kar je poskrbel najbolj znani slovenski zet - ameriški prezident. Ki je v južnoameriški Venezueli priznal za predsednika človeka, ki sploh ni bil izvoljen na to funkcijo. Ampak tisti ta pravi govori grdo o velikem bratu na severu in ga je treba odstraniti. Če imaš de- 4 4 nar, imaš politično moč, in če imaš še kakšno raketo v skladišču, seveda to lahko počneš. Ker veš, da bodo tvojo odločitev podprli vsi tvoji svetovni podrepniki in priskledniki. Med njimi tudi slovenski, ki kihnejo vsakokrat, ko je 'zet' prehlajen. Za vsak primer kihnejo dvakrat - enkrat pred prehladom, drugič za njim. In tako se je tisto, kar je bilo še nedavno jezikovna nadvlada - namreč onesnaževanje slovenskega jezika s ful kul ameriškim vokabular-jem -, prešlo še v politiko. Kar je pravzaprav tudi cilj vseh iibermenšev, le da so nekateri pri tem bolj, drugi manj spretni. In rezultat šankovske razprave? Neodločen. Ker Slovenci smo radi neodločni. Za vsak primer, saj nikoli ne veš, kdaj boš moral biti tič, kdaj pa miš ... Potem je pogovor zašel v bolj domačijske vode. Namreč zbrani so slišali neko oddajo, v kateri so tako lepo govorili o Veliki Nedelji in njenih zanimivostih. In pomislite - v oddaji so celo rekli, da so »pri Veliki Nedelji«, niso se pačili tako kot nekateri, ki hočejo »Veliko Nedeljo«. Ker sem bil s svojim (zamolčanim) mnenjem, da ni niti najmanj pravilno reči Velika Nedelja (celo domačini rečejo Veka Nedla - torej izpustijo nenaglašeni 'i' v prvi besedi in nenaglašeni drugi 'e' v drugi besedi - naglašenih najbrž nihče ne izpušča), povsem osamljen, sem se enoglasno odločil za molk. Nikoli ne veš, kdaj boš koga preveč razpi-štolil, demokracija za šankom ima svoje meje. Sicer pa so tudi minute za šankom že potekle. Pa lep pozdrav izza šanka v Veliki Nedelji. Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 1 2 1 2 4 6 7 8 7 9 1 3 9 5 3 1 2 5 4 3 7 5 8 9 4 3 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© € QQ Bik ¥¥ ©©© €€ Q Dvojcka ¥¥¥ © €€€ QQ Rak ¥ ©©© €€ Q Lev ¥¥ ©©©© € QQQ Devica ¥ ©© €€€ QQ Tehtnica ¥¥¥ © €€ QQQ Škorpijon ¥ ©©© € QQ Strelec ¥¥ ©© € QQQ Kozorog ¥¥ ©©© € QQ Vodnar ¥¥¥ ©© €€€ O Ribi ¥¥ ©©© OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 12. do 18. februarja 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 12.februar 16:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj, Predavanje o demenci 18:00 Poljčane, dislocirani oddelek GŠ, Skupni javni nastop učencev GŠ Slovenska Bistrica Sreda, 13. februar 10:00 Ptuj, enota Podlesek, Med vrti 2a, dan odprtih vrat Vrtca Ptuj, do 14. ure, prikaz dela in življenja v vrtcu 10:30 Stoperce, okrepčevalnica Zelena dolina, občni zbor Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce 17:00 Tinje, Knjižnica, pravljične urice Tudi medvedke zebe 18:00 Zavrč, gasilski dom, predavanje Vesne Forstnerič, Zelišča za razne ženske težave 18:00 Makole, Knjižnica, predstavitev knjige Klementine Novak Odrešitev 18:30 Oplotnica, dislocirani oddelek GŠ, Skupni javni nastop učencev GŠ Slovenska Bistrica Četrtek, 14. februar 16:30 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, pravljična urica Tudi medvedke zebe 18:00 Slovenska Bistrica, koncertna dvorana glasbene šole, skupni javni nastop učencev GŠ Slovenska Bistrica 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Apalaška pot Jakoba J. Kende, predstavitev divjinske ameriške pešpoti in istoimenskega romana 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, Valentinov koncert vrhunskih opernih solistov Petek, 15. februar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 18:00 Ormož, gasilski dom, zbor članov PD Maksa Meška Ormož, po zboru družabno srečanje in ogled fotografij z izletov 18:30 Podgorci, gasilski dom, 5. zbor članov Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar 19:30 Majšperk, župnijski dom, občni zbor KUD Majšperk Mestni kino Ptuj Sreda, 13. februar: 20:00 Liffe po liffu: Nominiranci za oskarje: Kafarnaum. 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 18. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Rok Kostanjevec, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 40 Štajerski Križemkražem torek • 12. februarja 2019 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 23. del Aus S kanjona Ribje reke sva po pesku surfala preko nekega hriba po bližnjici, avto pa je ropotal kot star kombajn, da se sploh nisva mogla pogovarjati. Vseskozi sem vozil jaz, ker sem imel tudi mednarodno vozniško, ker pa sem se tega malce naveličal, sem začasno predal volan Jerneju. Do sedaj mi je uspelo obdržati avto brez neke znatne umazanije, razen seveda obilice prahu, ko je avto dobil v roke Jernej, pa se je zgodilo. Čez cesto je potekal kanal za odvečno vodo, ki je bil poln blata, ki bi ga lahko zaobšel. Jernej še ni vozil dve minuti, ko se je brezkompromisno zakadil v to blato, da je najina ma-hindra zaječala kot tramvaj, nato pa naju je zalilo vse čez streho. Komajda sva očistila sprednjo šipo, da sva videla na plano. Nič, zdaj je, kar je, ampak takšnega avta prav gotovo ne moreva vrniti. Ta dan sva bila namenjena v obalno mestece Lüderitz, kjer sva si nameravala malce odpočiti in pripraviti načrt za naprej. Do tja sva imela še kakšne tri ure vožnje, kljub temu pa je bil za nama že dolg dan, saj sva bila na poti od ranega jutra. Hrana nama je pošla, tako da sva na zemljevidu poiskala pravzaprav edini kraj na najini poti, kjer bi se bilo verjetno možno okrepčati. Ta kraj se je imenoval Aus. Na potovanjih je tako, da srečaš in doživiš zanimive in nenavadne stvari, ki so pač odraz in del neke dežele ali območja, pa po navadi zaradi tega ne pomenijo nič slabega ali manjvrednega. Svoja pričakovanja poskušam vedno zbiti čisto na minimum, da me potem na poti razveseli že vsaka malenkost, četudi ni nič posebnega. No, in če ima vsaka taka stvar in vsak kraj svoje dodeljeno mesto pod soncem, mi nikakor ni bilo jasno, kdo je postavil ta Aus semkaj v Namibijo. Težko je razložiti, vendar sem imel že čuden občutek takoj, ko sva zavila s ceste. Tudi Jernej je prvič na potovanju izrazil začudenje nad videnim, pa bi težko opisal, kaj naju je odbijalo. Kakorkoli, najprej sva poiskala bencinsko črpalko, nato pa povprašala, ali se da kje kaj pojesti. Na črpalki so kar na dveh terencih menjavali gume, pa se bojda niso vozili po nič težjem terenu kot midva. So pa samo sočutno gledali najin umazan avto. Še možak, ki je prišel prosit za Pusta pokrajina v Namibiji DEL CERKVE, NAMENJEN ZA ORGLE IN PEVCE S VESEL ITALIJANSKI PLES STARORIMSKI POZDRAV ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA OSSIP ZADKINE PRIPRAVA ZA KAJENJE ZAKRITJE SPODNJEGA DELA RASTLINE Z ZEMLJO ARHITEKT RAVNIKAR mm Škatlica za očala TOT MESTO OB DRAVI DEDALOV SIN NOVOZELANDSKA PAPIGA PREDSTOJ-NIKVEČJEGA SAMOSTANA ENAKI ČRKI IGRAS KARTAMI VPREZNI DROG PRI VOZU AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT) POZITIVEN REZULTAT OPISOVALEC ZEMELJSKEGA POVRŠJA PERUJSKI INDIJANEC VZGOJENA MLADA RASTLINA MOŠKI, KI IMA OTROKA (LAN GLASBENE SKUPINE THE BEATLES (JOHN) NEUMEN ČLOVEK (KOROŠKO) RIBJA JAJČECA ALOJI PODOBNA RASTLINA DEL MOLEKULE VERDIJEVA OPERA IVAN TAVČAR OGNJENIK NASICILUI GLAVNI DOBITEK PRI IGRAH NA SREČO HATJE MEŠANICA MED PLAST-Ml TESTA 4. IN 13. ČRKA BESEDA PRED PRIIMKOM (NPR. DE, FRA, ST.) ameriška igralka shields živahen irski ples GUMIJASTA OBUTEV KANADSKI PEVEC YOUNG ZMES BITUMNA IN PESKA MESTO VZH. OD PTUJA TO MISIJONAR (FRIDERIK) REKA V SEVEROZAHODNI RUSIJI NAKUP PLEMIŠKI NASLOV MOŠKI SPOLNI UD TELEVIZUEC KUŽEL VELIKA 2EUA PO ČEM PEVKA GOTAR GRŠKI OTOK VJONSKEM MORJU PRVO OZVEZDJE ZODIAKA NIKELJ IGRALNA KARTA Z ŽENSKO FIGURO NAJVlSlI ČIN V KOPENSKI VOJSKI POLITIČNI PRIBEŽNIK Foto: Dani Zorko Priloga se bojda predolgo kuha ... denar, je najprej prav razmišljal, ali bi nama res sploh kaj rekel. S kanti-co vode sva si za silo očistila šipe, za drugo pa se ni toliko mudilo. Za hrano so nama ponujali neke že na pogled sumljive sendviče, lokalna menza pa je bila že zaprta. Poba na črpalki pa je vedel še za nek hotel, kjer je delovala restavracija, v isti sapi pa je še omenil, da tam ni prav poceni. Ja, dobro, evropski žep bo to že pretrpel, saj sva bila res lačna. In res, nekaj sto metrov vstran je bil nahajal hotel Bahnhof, v prvem nadstropju pa je bila velika terasa z mizami in s pogledom na zanikrno glavno ulico. Tam je bilo že nekaj gostov, sicer nemških turistov, ki so menda celo tam spali. Ves ambient je dajal vtis urejenosti, cene pa za naju niso bile Aus V kraj si se moral spustiti po strmem klancu, na koncu katerega je na desni samevala cerkvica, kije bila že malce zaraščena, ko si preskočil zapuščene tire, pa sem prvič v Namibiji opazil neurejeno okolico pri hišah, nekaj sitnih otrok, ki so se delali uboge, celoten vtis pa je dajal bolj sliko kaznilnice, ne pa urejenega kraja. Foto: Dani Zorko nič posebnega. Naročila sva si pečen piščančji zrezek z zelenjavo in rižem, zraven pa je bila na voljo še solata. Ko sva tako čakala, sva brez posebnega namena opazovala najine sosede pri mizah, ki jim je vedno nekaj manjkalo. To sva lahko razbrala, ker razumeva nemško, sva pa celotno situacijo pripisovala pač petičnosti gostov. Ta ni dobil sladice, drugi je naročil drugačno kavo, tretji je spet klical natakarico nazaj in tako naprej. Tiho sva se muzala in naposled sva dobila svojo porcijo, ki je izgledala super, le riža ni bilo nikjer. V prvem trenutku sem pomislil, da ga dobiva v posebni posodi ali kaj podobnega. Ko pa že kakšnih deset minut ni bilo riža od nikoder, pa sem tako malce v šali povprašal natakarico, če so riž že poslali s Kitajske. Pa mi je čisto resno odgovorila, da riža danes ne bova dobila, ker se predolgo kuha. Kaj takšnega pa še ne! Za trenutek sva bila brez besed in zdaj so bili na vrsti sosedje, da so se smejali nama. Človek naroči porcijsko jed in je dobi samo pol porcije. In to v nekem uglajenem hotelu. In ko je vzvišena gospodična prinesla mapico z računom, sva vanjo položila samo tričetrt zahtevanega zneska in se pobrala. Oba sva sklenila, da naju v tem Ausu ne bodo več videli, pa če bova avto nosila štupo-ramo mimo. Foto: Dani Zorko Avto sua komaj malce očedila. KOLOFON KINKS - starejša angleška glasbena skupina (Lola; You Really Got Me), TERC - neumnež, OROGRAF - opisovalec zemeljskega površja Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).