^zdravljeni dragi prijatelji iz Srbije
Z vlakom na Gorenjsko je prispela tudi kulturna skupina Kru- v Kranju je goste pozdravil predsednik medobčinskega sveta Sik iz Valjeva SZDL za Gorenjsko Janez Vari
Leto XXIX. Številka 44
^stanovitelji: občinske konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "» Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, torek, 8. 6. 1976 Cena: 2 dinarja
List izbaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
Bratstvo, skovano v najtežjih trenutkih
V soboto je prispel v Slovenijo Vlak bratstva in enotnosti — Povsod praznično razpoloženje, prisrčni sprejemi, stiski rok, ki so v veselih solzah in smehu simbolizirali najtežje trenutke, iz katerih se je rodilo nepozabno prijateljstvo — bratstvo in
enotnost
^ Jesenicah
Petnajstič je v soboto pod pokroviteljstvom zvezne konference socialistične zveze Jugoslavije in republiške konference socialistične zveze Slovenije prispel v našo republiko vlak, ki ga po vsej pravici imenujemo vlak bratstva in enotnosti. Na obisk so prišli prijatelji iz različnih nvest republike Srbije, ki so v najtežjih trenutkih zadnje vojne sprejeli v zavetje in nudili drugi dom številnim izgnancem predvsem s Štajerske in z Gorenjske. Takratna zločesta misel sovražnika in nečloveško dejanje nista obrodila njegovega namena in grenkega sadu, marveč v boju in upanju skovala tesne vezi prijateljstva, bratstva in enotnosti.
Vse od Zagreba naprej so prijatelje iz Srbije, ki so med vojno sprejeli naše izgnance, na postajah pozdravljali gostitelji, najmlajši in najstarejši prebivalci. Povsod, kjerkoli je vlak počakal, je bilo praznično razpoloženje.
Na okrašeno kranjsko železniško postajo je vlak prispel okrog pol-tretje ure popoldne. Tu so jih pozdravili predstavniki kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, pionirji, mladina in občani, med katerimi so bili številni, ki so bili med vojno izgnani v Srbijo. Tu so se zbrali tudi predstavniki škofjeloške in tržiške občine in zaželeli dobrodošlico svojim gostom.
Po kratkem postanku in pozdravu predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janeza Varla, so jih sprejeli gostitelji in jih popeljali vsak v svojo občino. Po dolgih letih dopisovanja so si številni prvič segli v roke.
»Ne samo nekdanji izgnanci, ves naš narod bo večno izražal zahvalnost za vaše veliko bratsko dejanje. V štirih letih naše borbe za osvoboditev se je med vami in našimi rojaki skovalo prijateljstvo in takšne bratske vezi, ki so jih dolžne nadaljevati vse naše mlade generacije. Zavedajoč se pri tem, da smo močni le v združeni Jugoslaviji, bomo skovano bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov v NOB krepili in kalili tudi z izmenjavo obiskov,« je med drugim v svojem pozdravnem govoru v Kranju dejal predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari.
Enako praznično, slovesno, prijateljsko snidenje je bilo potem v Lescah. V radovljiško občino so prispeli na tridnevni obisk z vlakom bratstva in ejiotnosti prebivalci iz občine Brus in drugih krajev. Skupaj z njimi je prispela v občino tudi tričlanska delegacija občine Brus pod vodstvom predsednika občinske skupščine Budimira Pavloviča. Na železniški postaji v Lescah so goste pozdravili predstavniki skupščine in organizacij, mladina in številni delovni ljudje in občani. In tako kot v Kranju so tudi tukaj praznično razpoloženje in svečan sprejem pestrih zvoki koračnic domačih godbenikov.
Kratek pozdrav, stiski rok, solze veselja v očeh in že je vlak odbrzel
proti Jesenicam. Jeseniška železniška postaja je bila polna. Kakih 4(X)() občanov se je zbralo na peronu in pred postajo. Ponovil se je enak prizor. Koračnice, kulturni program, pozdravi. Na Jesenice je prispelo največ gostov iz Valjeva, kraja, v katerega je bilo med vojno izseljenih največ prebivalcev jeseniške občine. Skupaj z njimi je prispela tudi osemčlanska uradna delegacija iz Valjeva in 40-članska kulturna skupina Krušik iz tega mesta.
Na železniški postaji jih je pozdravil in nagovoril predsednik občinske skupščine Slavko Osredkar. »... Surovo izgnani iz svojih domov so prebivalci naše občine našli pri prebivalcih valjevskega območja toliko človeške topline in toliko solidarnostne pomoči, da je ne bodo in ne bomo nikoli pozabili . . .,« je med drugim poudaril predsednik skupščine Slavko Osredkar.
Za prisrčen sprejem tako v Kranju, Lescah, Jesenicah in v drugih
krajih pa se je zahvalil v imenu vseh, ki so z vlakom prispeli na tridnevni obisk, predsednik občinske konference SZDL Valjevo Dragiša Ješič.
A. Žalar
Naročnik:
Tok ob konicah
V Brestanici pri Krškem so odprli prvo jugoslovansko kombinirano plinsko-parno elektrarno. Nova elektrarna bo lahko letno proizvedla okoli 700 milijonov kilovatnih ur električne energije. Še bolj pomembno pa je, da se bo lahko vključevala v naš energetski sistem tedaj, ko bo elektrike zaradi neugodnih vremenskih razmer najbolj primanjkovalo. V Jugoslaviji gradijo še dve podobni elektrarni, in sicer v Trbovljah in pri Osijeku.
Slovesna otvoritev nove elektrarne je bila v nedeljo in s pritiskom na gumb, ki je pognal stroje in naprave v tek, jo je predal namenu sekretar IK predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Ob tej priložnosti je dejal, da smo za gradnjo elektrarne porabili še enkrat manj časa kot ga potrebujejo drugod po svetu. To pa je samo dokaz, da imamo dobre delavce in strokovnjake.
Predstavitev kosovske kulture
S slavnostno otvoritvijo likovne in uporabne umetnosti Kosova v ljubljanski Moderni galeriji, ki so se je udeležili predstavniki kosovskega in slovenskega političnega in kulturnega življenja, so se v nedeljo začeli dnevi kulturnega ustvarjanja Kosova. To je pomembna kulturna manifestacija, na kateri se nam bo do 13. junija predstavilo skoraj 300 kosovskih kulturnih delavcev in umetnikov. Predstavitev kosovske kulture v Sloveniji je še toliko bolj pomembna, ker sodi v praznovanje 100- letnice Cankarjevega rojstva, v katero so se z uprizoritvijo Kralja na Betaj-novi vključili tudi umetniki Kosova.
Zborovanje v Ljutomeru
V parku I. slovenskega tabora v Ljutomeru je bilo v nedeljo veliko zborovanje, povezano z manifestacijo bratstva in enotnosti s pobratenima mestoma Titovo Užice in Fulnek v ČSSR. Slavnostni govornik, sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc je med drugim poudaril, da je pot do napredka, do enakopravnosti, do izobrazbe, do boljše vzgoje otrok in do večje
fmotne trdnosti v boljšem in olj učinkovitem delu povsod — v tovarni, na kmetiji, v družbenih službah, v inštitutu.
Pogovori med Katuševim in Grličkovom
V predsedstvu CK ZKJ so se v soboto začeli pogovori sekretarja v IK predsedstva CK ZKJ dr. Aleksandra Grličko-va s sekretarjem CK KPSZ Konstantinom Katuševom, ki se s sodelavci mudi pri nas na povabilo predsedstva CK ZKJ. Pogovori, v katerih so sodelovali tudi drugi predstavniki CK ZKJ in KPSZ, so potekali v prijateljskem vzdušju. Zadevali pa so predvsem vprašanja priprav na konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope.
Babin Kuk odprt
Dubrovnik in z njim jugoslovanski turizem v celoti sta bogatejša za nov, izredno privlačen in dragocen turističen center Babin Kuk, ki so ga konec preteklega tedna slovesno odprli na severovzhodnih pobočjih polotoka Lapada. Sestavljajo ga luksuzni hoteli Dubrovnik— President s 350 posteljami in hoteli A-l kategorije Plakir, Tir ena in Agrosi s skupaj 1650 posteljami, trije plavalni bazeni, 15 trgovin, jazz klub, vinska in pivska klet, folklorni klub in drugi specializirano gostinski obrati. Ta veliki kompleks so gradili 16 mesecev, kar je rekord v turistični gradnji pri nas. Veljal pa je milijardo in 60 milijonov dinarjev.
Spomin na ustanovitev Kokrškega odreda
Spominski in množični pohod na Kališče
Na 1514 metrov visokem Kališču, kjer je bil 18. junija 1942 ustanovljen Kokrški odred, so se odigrali številni pomembni trenutki narodnoosvobodilne borbe — »Dan Kokrškega odreda« ohranja tradicije NOB in zbuja spoštovanje do narave in gora — Na lanskem prvem množičnem pohodu skoraj 1000 ljudi — Odredov dan tudi praznik krajevne skupnosti Bela
Kranj — Na območju Kališča in Storžiča so se med narodnoosvobodilno borbo odigrali pomembni trenutki. Mednje ne sodi le ustanovitev Kokrškega odreda 18. junija leta 1942 na Kališču, temveč ne gre po-zabiti* da je 3. avgusta leta 1941 na Veliki Poljani počila prva partizanska puška v kranjski občini (ubit je bil nemški vohun), da je bil dan kasneje v Verbičevi koči pod Storžičem ustanovljen Storžiški bataljon, da je že naslednji dan na istem mestu padlo 8 njegovih borcev, da sta 3. februarja leta 1942 pod Lovrencem padla Franc Zupan iz Vogelj in Vinko Burnik iz Skaručne, julija istega leta pa nad Kališčem Franc Vodopi-vec-Ciril iz Kranja, Boris Ručigaj iz Kranja in Miha Bizjak iz Trboj, da je bila leta 1944 pod Kališčem zgrajena partizanska bolnišnica Košuta itd. Kališko področje je v marsičem postalo simbol partizanstva na levem bregu Save, predvsem pa znano zaradi dejavnosti Kokrškega odreda. Njegovo ime je tudi danes mogoče marsikje srečati. Nadeli so si ga sedanji partizanski odred, osnovna šola v Križah, taborniki v Kranju, karavla na Ljubelju, planinski dom na Kališču itd. Krajevna skupnost Bela pa praznuje na dan ustanovitve odreda svoj praznik.
Nov prispevek k ohranjanju slavne borbene preteklosti odreda je vsakoletni »Dan Kokrškega odreda«. Letošnji bo v soboto, 19., in v nedeljo, 20. junija. V kranjski in tržiški občini, kjer ima Kokrški odred domicil, se na odredov dan zavzeto pripravljajo. V soboto do 17. ure se bodo na Kališču zbrali preživeli borci, pripadniki partizanskega odreda,
Kranj
JLA in graničarjev, udeleženci orientacijskega pohoda, ki ga razpisujeta mladinski odsek Planinskega društva Kranj in taborniki Kokrškega odreda iz Kranja, planinci, gorski reševalci, rezervne vojaške starešine in učenci kriške osnovne šole ter gojenci Zavoda iz Preddvora. Le-ti bodo na Kališču uredili partizanski tabor, organizirali kre-sovanje in proslavo. Zaradi omenjenih prenočitvenih zmogljivosti se je treba vnaprej prijaviti organizacijskemu tradicionalnega spominskega pohoda na Kališče, ki ima sedež v Kranju, Trg revolucije 1. Za morebitne druge sobotne obiskovalce Kališča prenočišča niso zagotovljena, zato je priporočljiv enodnevni vzpon na Kališče!
V nedeljo, 20. junija, je načrtovan množični pohod na Kališče, ki se bo začenjal s sedmih »startnih« mest v kranjski in tržiški občini (Mače, Preddvor, Bašelj, Povije, Gozd, Lom in Jezersko). Lanskega, ki je bil prvi, se je udeležilo več kot 900 ljudi. Po-hodniki bodo krenili pod vodstvom planinskih vodnikov kranjskega, tržiškega in jezerskega planinskega društva. V nedeljo dopoldne bo na Kališču tudi vaja kranjskih gorskih reševalcev in pripadnikov partizanskega Kokrškega odreda. Ob 11. uri pa bo na Spodnjem Kališču osrednja proslava. V proslavo »Dneva Kokrškega odreda« se bo vključila tudi krajevna skupnost Bela. Povedati velja, da bo vsak udeleženec pohoda prejel spominski žig, po petih pohodih pa značko Kokrškega odreda. O praznovanju odredovega dneva in pohodih bomo še pisali.
J. Košnjek
Na 14. redni seji se je v petek, 4. junija, v Kranju sestal koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o razporejanju dohodka v kranjski občini. Razpravljali so o poteku in problemih družbenega dogovarjanja o razporejanju dohodka za letos, o stališčih izvršnega sveta republiške skupščine o izvajanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije ter letošnjih neposrednjih nalogah in obravnavali predloge samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini do 1980. leta.
V petek, 4. junija, je bila v Kranju prva seja konference delegatov za delegiranje delegatov v skupščino samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Kranj. Na seji so obravnavali gradivo za prvo sejo skupščine in verificirali evidentirane delegate za posamezne funkcije v samoupravni interesni skupnosti. Določili so tudi delegate za prvo zasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti. A. Ž.
Radovljica
Ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja so v petek, 4. junija, v prostorih Šivčeve hiše v Radovljici odprli razstavo Cankarjevih prvotiskov, zbranih del in drugih izdaj. Razstavo sta pripravila občinski svet zveze sindikatov in kulturna skupnost Radovljica. Otvoritev so združili s kratkim kulturnim recitalom.
V nedeljo, 6. junija, je bil na Pokljuki občni zbor lani ustanovljenega turističnega društva. Na zboru so pregledali enoletno delo in se pogovorili predvsem o redu in čistoči ter o nekaterih akcijah članov in lastnikov počitniških hišic.
Predstavniki delovne organizacije Kompas se bodo jutri, 9. junija, sestali v Bohinju s predstavniki radovljiške občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, banke, krajevnih skupnosti, turističnega društva, urbanistov in projektantov. Razpravljali bodo o programirani gradnji hotela B kategorije v Bohinju. Gradnjo takšnega hotela ima delovna organizacija Kompas v sedanjem srednjeročnem razvojnem programu. A. 2.
Škofja Loka
Danes ob 16. uri bo v Škofji Loki seja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: obravnava predlogov za zasedbo vodilnih delovnih mest v šolah, obravnava predlogov za predsednika skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti, obravnava kandidatov za člane izvršnega odbora republiške zadružne zveze ter obravnava prošnje za razrešitev podpredsednika občinske skupščine. -jg
Tržič
Pretekli ponedeljek se je na občinski konferenci SZDL sestal odbor za ureditev izpraznjene osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču. Po sklepu občinske skupščine bo stara šola namenjena družbenim dejavnostim. Zunanjost poslopja je že urejena, medtem ko za notranjo ureditev precej dotrajane stavbe za zdaj denarja ni. Odbor je popravilo predlagal samoupravni stanovanjski skupnosti, ki naj bi ji uporabniki stavbe po vselitvi plačevali najemnino.
V torek se je v Tržiču sešlo predsedstvo občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Tržič. Člani predsedstva so razpravljali o udeležbi Tržiča-nov na nekaterih pomembnejših proslavah. Dogovorili so se za udeležbo na proslavi v Ivančni Gorici v počastitev narodnega heroja Albina Grajzerja, po katerem se v Tržiču imenujeta ulica in osnovna šola, na srečanju slovenskih internirancev, ki bo v soboto, 12. junija na Ljubelju, in na osrednji slovenski prireditvi ob 22. juliju v Dražgošah.
Pretekli teden je izobraževalna skupnost tržiške občine organizirala pogovor s starši, katerih otroci obiskujejo osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici. Starši so se na razgovoru seznanili s precejšnjo prostorsko stisko, v kateri se je znašla nova bistriška šola, in z nekaterimi ukrepi. Eden od njih bo prepis nekaterih učencev na druge osnovne šole tržiške občine. -jk
Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov i
Skupščine občine Jesenice
razpisuje
v upravnih organih Skupščine občine Jesenice prosta delovna mesta:
1. referenta za gospodarskopravne zadeve
v oddelku za gospodarstvo Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj;
2. referenta za gradbene zadeve
Pogoj: višja strokovna izobrazba gradbene ali komunalne smeri in 3 leta delovnih izkušenj;
3. referenta za vzgojo in varnost v prometu
Pogoj: višja strokovna izobrazba upravne ali prometne smeri, izpit za voznika B kategorije in 3 leta delovnih izkušenj;
4. dveh geometrov
v geodetski upravi Pogoj: srednja strokovna izobrazba geodetske smeri in 2 leti delovnih izkušenj;
5. stenodaktilografa
Pogoj: srednja strokovna izobrazba upravno-administra-tivne smeri in 1 leto delovnih izkušenj;
6. pisarniškega referenta
v sprejemni pisarni Pogoj: srednja strokovna izobrazba upravno-administra-tivne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj;
7. ekonoma
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske ali uprav-no-administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj
in objavlja
8. štiri prosta delovna mesta strojepisk oziroma vodij pisarn
Pogoj: dvoletna administrativna šola in 6 mesecev oziroma 1 leto delovnih izkušenj.
Na vsa delovna mesta, razen od 1. do 3. se lahko priglasijo tudi kandidati, ki imajo ustrezno šolsko izobrazbo, nimajo pa de de* lovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne |
pogoje za sprejem na delo.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih in objavljenih pogojev sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SOB Jesenice 15 dni od objave razpisa.
Elektro Gorenjska Kranj, n.sol.o.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu skupnih služb
objavlja prosti delovni mesti
dveh saldakontistov v finančni službi
Poleg splošnih pogojev se zahteva ekonomska sredjija šola s 3-letno prakso.
Poskusno delo 2 meseca.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave v časopisu na naslov: Elektro Gorenjska, Kranj, n.sol.o., skupne službe, Cesta JLA 6/III, 64001 Kranj.
Vse potrebne informacije lahko dobite v splošni službi.
Novinar zavzet družbenopolitični delave'
Ljubljana — V petek, 4. junija, je bil v Ljubljani ustanovljen aktiv Zveze komunistov novinarjev, članov Društva novinarjev Slovenije. Aktiv je nekdaj že obstajal, vendar zgolj na papirju in brez prave delovne zavzetosti. Zato lahko govorimo o novi ustanovitvi aktiva novinarjev komunistov.
Na petkovi seji aktiva je bilo ugotovljeno, da združuje slovenska novinarska organizacija 720 članov, od katerih jih je članov ZK 62 odstotkov. Po zadnjih kongresih ZKS in ZKJ se je partijsko članstvo med novinarji sicer povečalo za 14 odstotkov, vendar je novinarjev komunistov, kar velja predvsem za večje hiše, premalo. Nevzdržna je delitev, so dejali na zboru, na novinarje, ki so aktivni družbenopolitični delavci, na novinarje, ki imajo knjižice ZK zgolj iz formalnih razlogov, in na novinarje, ki se za politiko ne brigajo. Novinar ne sme biti le dober pisec, temveč tudi zavzet družbenopolitični delavec. Ob takšni oprede-
litvi novinarja je prej omenjal »delitev« novinarjev nevzdržna! *J seji aktiva so opozorili na nujnjj poglobljenega idejnopolitičnega d* med novinarji in večjo aktivi^ osnovnih organizacij ZK v ured^ štvih sredstev javnega obveščaj Preveč je kritike navzven in prem^
samokritike. Osnovne organiza ZK po uredništvih bodo morale
tudi bolj pozorne na kadrovanj6 novinarske vrste. Ob tem so opoK rili, da v Sloveniji manjka okrog *!J novinarjev, da je treba okrepi sodelovanje z ustanovami, ki izobči žujejo novinarje, in da je novinarji organizacijo treba bolj vključevanj snovanje INDOK centrov. Novuiji ji komunisti so se v razpravah lo* vali tudi premalo družbeno vred^ tenega položaja in dela novinarji njegovih življenjskih in delovnih tvj, mer ter grajali precej počasno ^jj vanje samoupravnih interesi5" skupnosti za obveščanje.
Za sekretarja aktiva je bil iz vol/ Janez Korošec. -j*
Uspela seminarja v okviru sejma
Letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki so si ga ogledali številni strokovnjaki in drugi iz vse države, so zaprli v nedeljo
Kranj — Med četrtim sejmom opreme in sredstev civilne zaščite sta bila v Kranju tudi dva seminarja, in sicer o planiranju in izgradnji zaklonišč in seminar o aktualnih vprašanjih zdravstvene zaščite v vojni.
Na seminarju o zakloniščih so urbaniste, projektante in gradbene strokovnjake seznanili z nekaterimi tehničnimi vprašanji pri načrtovanju in gradnji teh objektov. Razen tega pa so strokovnjaki zveznega sekretariata za ljudsko obrambo tudi natančno razložili določila pravilnika o gradnji zaklonišč, ki ga je
pred kratkim izdal zvezni sekretar za ljudsko obrambo kot dopolnilo zveznemu zakonu o zakloniščih.
Na drugem seminarju pa so posvetili največ pozornosti zdravstveni zaščiti na področju pokrajine. Opozorili so, da morajo biti regije oziroma pokrajine organizirane tako, da lahko same opravijo zdravstveno zaščito prebivalcev in oboroženih enot. Strokovnjaki zveznega komiteja, sanitetske uprave pri zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo in vojno medicinske akademije so še posebej govorili o sodobnem orožju in o hudih posledicah, ki ga to po-
Četrti sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju sije v petek, 4. junija, °gledal predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher. Spremljali so Sd še sekretar sveta za civilno zaščito zveznega sekretariata za ljudsko °bramb<> generalmajor Mile Trkulja, predstavniki kranjske občine in organizatorji sejma. Po ogledu je Sergej Kraigher dejal, da je letošnji sejem pokazal, kaj potrebujemo v primeru elementarnih nesreč, S čim razpolagamo in *aj izdelujemo doma. — A. Z. — Foto: F. Perdan
**o dopoldanskem obisku Sergeja Kraigherja si je v petek popoldne letošnji četrti sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju ogledal tudi predsed-nik slovenske skupščine dr. Marjan Drecelj. Tudi predsednik Brecelj se je zelo zanimal za domačo proizvodnjo opreme in sredstev civilne zaščite. — A. Z. - Foto: F. Perdan
okviru IV. sejma opreme in sredstev civilne zaščite je bilo v nedeljo v Kra-aJ}u  VI-  republiško tekmovanje ekip prve pomoči zdravstvenih šol SR . lovenije in prikaz dosežkov znanja ekip prve pomoči mladih v Rdečem križu Z1 ekip civilne zaščite. Na prireditvi, katere pokroviteljica je bila članica Jeznega izvršnega sveta in predsednica komiteja za zdravstvo in socialno l~SLStl'° Zora Tomičeva, se je pomerilo v znanju prve pomoči za pokal repub-l&kega odbora RKS 9 ekip dijakinj srednjih zdravstvenih šol Slovenije, ki so ^Pešno prestale Že šolska tekmovanja. Najboljša je bila ekipa šole za medi-Clnske sestre — babice iz Ljubljane, druga je bila ekipa iz šole za medicinske ies^e Ljubljana in tretja ekipa zdravstvene šole Šempeter — Nova Gorica, olidno znanje v nuđenju prve pomoči pa so pokazale tudi ekipe mladih J-ahov RK iz Kranja in pa ekipe civilne zaščite iz Kranja, ki so nastopile v ^tekmovalnem delu prireditve; kljub temu pa so ocenjevalci in pa občinstvo Z**bili vtis, da pripravljenost teh ekip v primeru elementarnih nesreč ali vojne lkakor ne bi mogla zatajiti. Te ekipe so le del množice usposobljenih občanu; samo v zadnjih 5 letih jih je po besedah Maksa Klanjška, predsednika .^fttfS. opravilo tečaje za prvo pomoč v Sloveniji več kot 79.000. To pa je že °kajšnja številka, s katero si lahko zdravstvena služba v izjemnih primerih *Pe.<5/u> pomaga: k vsej tej armadi občanov oboroženih z znanjem prve po-,()fi sodijo seveda še druge institucije, kjer je prva pomoč potreba in
vzroča. Prikazali so tudi opremo in delovanje vojne bolnišnice, ki lahko pod šotori nudi vso zdravstveno pomoč; • tako zahtevne kirurške in internistične posege.
Na obeh seminarjih je sodelovalo okrog 1000 udeležencev iz vse države. Razen tega pa je okrog 400 republiških, pokrajinskih in občinskih organov med sejmom sodelovalo tudi na pogovorih o organizaciji civilpe zaščite, ki jih je pripravil zvezni center za civilno zaščito. V treh dneh so obravnavali številna vprašanja s področja organizacije in opreme civilne zaščite ter ukrepov v primeru naravnih nesreč ali vojne.
Letošnji sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju, ki je bil tako po vsebini kot po obsegu izredno bogat in največji doslej, so zaprli v nedeljo zvečer. Ogledali so si ga številni strokovnjaki in drugi iz vse države. A. 2.
Priprave na proslavo
Vsi, ki so odgovorni za organizacijo proslave 40-letnice stavk v Sloveniji, ki bo 18. septembra v Kranju, so že začeli delati. Tako se je že sestal kranjski odbor za proslavo, ki ga vodi predsednik občinskega sveta Viktor Eržen. Odbor je sprejel delovni načrt in določi}, kdo je odgovoren za izvedbo posameznih nalog.
V Kranju bodo poskrbeli za ureditev prizorišča proslave. Poskrbeli bodo tudi za dobro počutje udeležencev. Kranj bo slovesno okrašen in posebej pripravljen na to veliko republiško slavje. Dogovorjeno je tudi, da se bodo proslave kolektivno udeležili delavci iz vseh kranjskih organizacij združenega dela in da bodo prihajali na prizorišče organizirano, v povorkah z zastavami in transparenti. Mladi iz Kranja pa so se zavezali, da bodo pomagali ustvarjati slavnostno vzdušje in bodo
navečer proslave zakurili kresove.
Pretekli teden se je sestal tudi oi ganizacijski odbor v Ljubljani, ki j pregledal svoje naloge in določil iz vajalce. Pri tem je še posebej na drobno obravnaval izvedbo scenar ja proslave, ki vključuje med drugii osem delavskih pesmi, ki jih bo za pelo približno 800 pevcev združeni, pevskih zborov z Gorenjske, tri kan tate Radovana Gobca na besedil Mihe Klinarja Splavarji na ognjer. reki, ki jih bodo zapeli najbolj? amaterski zbori iz Slovenije, štii recitacije amaterskih recitatorjev celoten scenarij pa bo povezova kronist, ki bo opisoval revolucionar na dogajanja v letu 1936. Na prosla vi bosta sodelovali tudi dve godbi n pihala. Pevcem in godbenikom bo di rigiral Radovan Gobec, režijo pre slave pa je prevzel Jože Vozny.
L. B.
Priznanja za vzorno delo
Najvišje sindikalno priznanje — zlati znak — je letos prejeli deset sindikalnih organizacij oziroma konferenc osnovnih orga nizacij v Sloveniji. Republiški svet ZSS podeljuje to priznanj* tistim osnovnim organizacijam, ki so se posebej izkazale z več letnim vzornim in učinkovitim delovanjem pri uresničevanju in teresov svojega članstva. Med nagrajenimi so tudi štiri z Gorenj ske: konferenca OOS Planika Kranj, konferenca OOS Tekstil indus Kranj, osnovni organizaciji sindikata Iskra Železniki U osnovna organizacija sindikata Tovarne vijakov Plama
>a.
Kropi
fažnost: JLA, civilna zaščita, organi javne varnosti, šole itd. f)to: Perdan
L. M.
Boljši pogoji dela
2715 članov sindikata Industrijskega kombinata Planika se organizacijsko povezuje v desetih osnovnih organizacijah sindikata, ki delujejo v posameznih temeljnih organizacijah. V vsaki TOZD je ena OOS, le v kranjski tovarni obutve deluje kar 5 osnovnih organizacij. Poleg tega pa so člani sindikata razdeljeni še na 75 sindikalnih , skupin, ki predstavljajo osnovno celico delovanja sindikatov.
Osnovne organizacije sindikata v Planiki ves čas tesno sodelujejo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti pri uresničevanju skupnih akcij. Razvijale so samoupravljanje in se vanj tudi neposredno vključevale. Delo sindikata je bilo v zadnjih letih posebno uspešno v akciji za ustanavljanje temeljnih organizacij, v vodenju kandidacijskih postopkov za volitve delegatov v samoupravne organe in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in utrjevanju samoupravne delavske kontrole. Sindikat je bil zelo aktiven tudi pri ustanavljanju Poslovne interesne skupnosti združene obutvene industrije Slovenije.
Delo sindikata pa ni bilo usmerjeno le v politične dejavnosti in razvoj samoupravnih odnosov. Velikokrat se je sindikat spoprijemal tudi z življenjskimi vprašanji delavcev, z urejanjem delovnih pogojev, organiziral je rekreacijsko dejavnost, spodbujal delavce za udeležbo na kulturnih prireditvah, jim pomagal pri nakupu ozimnice itd. Sindikat je tudi dosegel, da imajo delavci Planike urejeno svojo obratno splošno in zobno ambulanto. Sindikalne organizacije v Planiki organizirajo letovanja za socialno šibke delavce. Pri urejanju stanovanjskih vprašanj pa je sindikalna organizacija uveljavila takšno politiko, ki omogoča delavcem, da čimprej rešujejo ta vprašanja.
Nočno delo skoraj ukinjeno
Delavci Tekstilindusa so organizirani v pet osnovnih organizacij sindikata, te pa se združujejo v sindikalno konferenco na ravni delovne organizacije. Sedanje osnovne organizacije so bile ustanovljene v začetku leta 1974. Od 2416 delavcev, članov sindikata, jih 94 opravlja delegatske funkcije v sindikalnih organih, 125 pa v delegacijah za zbor združenega dela skupščine občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Sindikalna organizacija je bila od uvedbe samoupravljanja, zlasti pa ob sprejemanju sedanje samoupravne organiziranosti, ki je usklajena z ustavo, aktiven činitelj, prek katerega so delavci neposredno vplivali na vsebino svojih samoupravnih aktov in tudi na način njihovega uresničevanja. Zelo so se potrudili pri oblikovanju delavske kontrole.
Sindikalna organizacija je posvetila veliko pozornost tudi urejanju delovnih in življenjskih pogojev delavcev, zlasti pa delavk, ki predstavljajo večino zaposlenih. Nočno delo je zmanjšala za 90 odstotkov in
sedaj dela v treh izmenah le približno 100 žensk, medtem ko je bilo nočno delo za delavce mlajše od 18 let leta 1974 ukinjeno.
Tudi stanovanjska vprašanja delavcev se v Tekstilindusu rešujejo ob neposrednem sodelovanju sindikata. Doslej je dobilo najemna stanovanja več kot 450 delavcev, 94 delavcev pa kredite za nakup. Imajo dom za samske delavce hotelskega tipa, v katerem je 271 postelj, kredite za individualno stanovanjsko gradnjo pa je prejelo 450 delavcev. Tudi za letovanja imajo delavci veliko možnosti v lastnih domovih v Novigradu, Bohinju in na Krvavcu. Imajo tudi zelo dobro urejeno družbeno prehrano, v katerih prejema topli obrok 2400 delavcev.
Poudarek na socialni politiki in kulturnem delu
Osnovno organizacijo Tovarne vijakov Plamen iz Krope, ki ima 529 članov, sestavlja sedemnajst sindikalnih skupin. Ima svoj izvršni odbor, v katerega so delavci vsake skupine izvolili svojega delegata. V organizaciji deluje tudi aktiv stošti-ridesetih mladih delavcev.
Sindikalna organizacija v Plamenu ima dolgoletno revolucionarno delavsko tradicijo. Delavci v Plamenu pojmujejo sindikat kot lastno razredno organizacijo, zato je tako močno zakoreninjena in ima pomembno politično vlogo tudi v kraju.
Sindikat se je odločno lotil reorganizacije podjetja po ustavnih načelih in v zahtevnem toda dosledno izpeljanem postopku izvedel vse potrebno. Tako so brez zamude sprejemali vse samoupravne akte, se integrirali v SOZD Slovenske Železarne, uveljavili delovne skupine kot temeljne enote odločanja in tudi prevzeli pobudo za reševanje kadrovskih problemov, značilnih za manjši kraj.
Močan poudarek že po tradiciji dajejo socialni politiki in kulturnemu delu. Poleg udeležbe v vseh športnih rekreativnih in kulturnih akcijah v občini in v okviru slovenskih železarn so tudi sami prireditelji in organizatorji vrste kulturnih in športnih srečanj mad delavci sosednjih temeljnih organizacij. Znana akcija te sindikalne organizacije je »80 ur za 80 let maršala Tita«. To je bila prva pobuda, ki je prišla iz vrst delavcev za stabilizacijsko usmeritev.
Sindikat sodeluje pri vseh akcijah v kraju
752 članov sindikata v Iskri Železniki je organiziranih v dveh osnovnih organizacijah, obe pa sta razdeljeni na sindikalne skupine.
Leta 1962 se je kovinsko podjetje NIKO pripojilo k združenemu podjetju Iskra. Takoj se je reorganizirala tudi sindikalna organizacija, ki je dala pobudo za dograditev tovarne s prostovoljnim delom. Vsak delavec je napravil 40 in več prostovoljnih ur. Leta 1966 — 67, ko se je tovarna znašla v hudi krizi, je sindikat vložil
veliko naporov, da bi proizvodnj spet normalno stekla. Zlasti se j prizadeval za večjo 'produktivno* dela in tudi uspe!.
Delavci, čl&ni sindikata Iskr< redno sodelujejo pri vseh akcijah Železnikih in v Selški dolini, gradn cest, šol, kino dvorane, kulturneg; doma, elektrifikacije vasi, pri zbir! nju denarja in gradnji bazena, p gradnji samskega doma in sedaj p. gradnji toplovoda Vse delovne orgt nizacije so skupaj uredile tu< družbeno prehrano.
Sindikalni organizaciji Iskre Z( lezniki se odlikujeta tudi po priz;. devanjih za urejena medsebojp razmerja delavcev v združenei delu, za zboljšanje njihovih delovni in življenjskih pogojev, za izobraž vanje ter oddih in rekreacijo. Njih< cilj je, da bi vsak zaposleni itn osemletko, zato veliko denarj namenijo izobraževanju. Z izrednir posluhom razvijajo in krepijo defai sko solidarnost in pomoč. Sindik; vedno spodbuja tudi gradnjo st novanj, saj je pobudnik odločitve, c prejme vsak varčevalec za stan vanjsko gradnjo še namensko posoj lo v OZD. Pri OOS sodeluje tu blagajna vzajemne pomoči, ki razp laga s približno 250.000 dinarji.
L. Bogataj
Velika večina »za<
GORENJA   VAS, POLJANI JAVORJE - Referendum v kr» jevnih skupnostih Gorenja va Poljane in Javorje v Poljansl i dolini je odlično uspel. Večin volilnih   upravičencev   je svo »za« za boljšo elektriko izrekh že v zgodnjih dopoldanskih urah, Na voliščih v Volaki, Debenelv Čabračah, Suši, Dolenji Zetii ter na Srednjem brdu, Gore nje t brdu in Malenskem vrhu so s prebivalci osemnajstih vasi z čeli zbirati takoj po sedmi u Večina od teh se je odločila : plačevanje    samoprispevka    a -boljšo   elektriko. Prebivalci tega področja bodo samoprispevek plačevali dve leti, z zbranin denarjem in s pomočjo podjetji Elektro   Ljubljana — okolica p. bodo v tem času zgradili šes transformatorskih    postaj te 10,5 kilometra 20-kilovoltnegi daljnovodnega omrežja. Kar m petih od osmih volišč je bila udeležba   100-odstotna.  Na   osm> i glasovalnih mestih je glasova ^ 99,35 odstotka volilnih upravr čencev, »za« pa se je odloči« 93,73 odstotka prebivalcev s teg; področja.
V nedeljo pa so imeli referendum tudi prebivalci z le vej,« brega Gorenje vasi. Glasovalo . i 91,49 odstotka volilnih uprav r čencev, glas »za« pa je oddait 82,96 odstotka prebivalcev. Go renjevaščani bodo zgradili dv» transformatorski postaji, 20-ki lovoltno dalj no vodno omrežj« ter nizkonapetostno omrežje.
Precej sredstev pri gradnji b^ prispevalo tudi podjetje Elektri Ljubljana — okolica. -jg
Načrtujejo naj delovni ljudje
•.....mi Mu
Nova spodbuda domači ustvarjalnosti
Kranj — Iskrin TOZD števci ima zelo uspešen razvojni oddelek. Za številne izume, iznajdbe in izpopolnitve, ki so bile uresničene tudi v praksi, so raziskovalci prejeli že veliko priznanj. V kolektivu si že skoraj tri deseletja prizadevajo, če je le mogoče, izogniti se vsaki »uvoženi« in dragi tuji licenci. Prav to, da rešujejo zapletene tehnične rešitve doma, pa je njihovim strokovnjakom omogočilo, da so dosegli nov, izviren uspeh. Zanj je letos pet članov omenjenega razvojnega oddelka dobilo nagrade Sklada Borisa K idriča.
Obiskali smo enega izmed petih nagrajencev, in sicer Janeza Severja, vodjo razvojne skupine krmilnih mehanizmov v TOZD števci. Želeli smo, da nam pobliže predstavi okolje in razmere, v katerih dela, hkrati pa tudi, da nam pove, kaj se »skriva« za težko razumljivimi besedami v obrazložitvi priznanja. Prejel ga je za »avtorstvo in soavtor-stvo pri izumu enofaznega koračnega motorja z vezjem za napajanje, polariziranega stikala ter vezja za integrirani elektronski časovni zbiralnik.«
Tridesetletni simpatični strokovnjak je že pred tem priznanjem dobil Prešernovo nagrado (za diplomsko nalogo na elektrotehnični fakulteti). Takole nam je odgovoril na vprašanje, kako se počuti na svojem delovnem mestu:
»V Iskrinem razvojnem oddelku sem se zaposlil takoj po vrnitvi iz TLA, leta 1973. Že za časa študija pa em si želel delovnega mesta, kjer bi lahko širil svoje znanje in ga dopolnjeval tudi s praktičnimi izkušnja-ni. Mislim, da sem v tem uspel. V Uevcih' se dobro počutim. Delo je zahtevno in izredno pestro. Omenil pa bi tudi dobro sodelovanje z oddelkom za osvajanje proizvodnje. V njem je zaposlenih precej nekdanjih ,naših' članov. Poznajo razmere, poznajo naše delo, sodelujejo z nami in nas razumejo, to pa je ena od osnov za uspešno ustvarjalno delo.«
Omenili ste izredno pestrost lela. S kakšnimi problemi se orej vse ukvarjate? Je vaš »oklic — izumitelj?
»Pestrost, s katero se srečujemo b svojem delu, izvira iz raznolikosti laše proizvodnje. Če hočemo obdržati korak z razvojem, ki gre nezadržema naprej, moramo o novo-wstih razmišljati tudi sami. V našem razvojem oddelku delamo trenutno po dveh programih. V prvem in osnovnem so števci in naprave za telekomande v distribucijskem omrežju, v drugem, polprofesional-nem, pa manj zahtevni mehanizmi na splošno.
Moje delo torej obsega ves proces od trenutka, ko se ideja ,utrne', do razrešitve zamisli (njene uresničitve). Na primer — pokaže se potreba po napravi s točno določeno uporabnostjo. Će jo hočemo izdelati, se moramo nad idejo najprej zamisliti, jo tehnično definirati, uresničiti v enostavni obliki (s čimer preverimo njeno delovanje), potem pa se še prepričati, koliko je zamisel res izvirna oz. če res predstavlja novost ali poenostavitev doslej znanih rešitev problema. Z vsako našo nalogo, ki jo rešujemo po tem principu, dobimo ali povsem nov izdelek, lahko pa tudi ,le' poenostavitev ali pocenitev proizvoda. Seveda se zgodi tudi tako, da delo včasih ostane na pol poti. Kadar je realizacija pre-
draga ali kadar pač ne najdemo ustrezne rešitve, zamisel spravimo ,v predal' kjer počaka, da se je ponovno lotimo kdaj kasneje.«
Dobili ste nagrado Kidričevega sklada. Katera konkretna naloga je bila pred vami in kako ste jo uspeli rešiti?
»Iskali in našli smo rešitev, ki omogoča daljinsko krmiljenje s pomočjo elektronike. Poseben ton-frekvenčni sprejemnik, izdelan v ta namen, na daljavo razpoznava impulze, ki vsebujejo določena sporočila. Ti ,telegrami' potujejo po že obstoječih električnih vodih od centralnega mesta do vseh na omrežje priključenih sprejemnikov. Sprejemniki so sposobni razbrati različne vrste ukazov, ki jih tako, kot je .zapisano' v sporočilu, tudi izvršujejo.«
Kaj je bilo vendarle najteže izvedljivo?
»Ko smo iskali ustrezno rešitev, ki naj bi bila dovolj zanesljiva glede trajnosti, čimbolj sprejemljiva pa tudi glede cene, smo se odločili za najmodernejšo izvedbo — mikro-elektronsko integrirano vezje. Toda! Tak .design' oz. zasnovo vezja, ki naj bi prevzelo naloge, kot smo jih želeli mi, smo si morali šele izmisliti. V sodelovanju z elektrotehnično fakulteto ter profesorjem Jožetom Furlanom smo programirali, računali, načrtovali...
Druga težava je bila v tem, da za naš osnutek, miniaturni vzorec vezja, nismo vedeli, kdo naj bi ga izdelal. V Evropi še ni proizvajalca, ki bi bil tega sposoben! Posrečila se je zveza z »onstran luže' in od tam smo potem tudi dobili prvo pošiljko doma zamišljenega in v ZDA izdelanega vezja. To vezje rešuje kopico nalog pri delovanju ton-frekvenčnega sprejemnika. Pomeni tudi glavno izboljšavo za izdelek, o katerem že ves čas govorimo.«
Če se spet povrnemo k tele-komandam in sprejemnikom, ki so sposobni ustrezno reagirati na sporočila. Bi nam lahko razložili primer iz bodoče, vsakdanje prakse?
»Kot sem že omenil, bodo telegrami, odposlani s centralnega mesta (v našem primeru bo to elektropodjetje) potovali do sprejemnikov, ki bodo vgrajeni skupaj z električnimi števci, v stikalnih omaricah. Različni porabniki toka (zvezani na določen krogotok) bodo izvrševali priporočila (ob redukcijah npr. o varčevanju). Z avtomatičnim vklapljanjem gospodinjskih aparatov v določenih časovnih presledkih bodo le-ti vendarle dobili toliko potrebne energije kot jo potrebujejo za svoje delo. Le da bo poraba ,v špici' časovno razporejena po principu — zdaj naj se polni npr. termo-akumulacijska peč, potem se bo segrevala voda v grelcu, nato pa se bodo dohlajala živila v skrinji. Posledice, če bi se vsi mogoči porabniki vključili naenkrat, bi bile prevelike, da bi to tudi še naprej lahko prepuščali le naključju ali se zanašali na verjetnostni račun. Računamo, da bodo gospodinjstva gotovo zainteresirana ob možnosti, da naj bi se nekateri njihovi izdatnejši porabniki preklapljali na cenejši tok sami. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi morda kazalo uvesti še tretjo tarifno stopnjo, ko bi bil tok za odjemalce, ki bi pristali na dobavo pod določenimi pogoji, še cenejši. Prednosti je Še veliko...«
G. Bernot
Jesenice — Na Jesenicah se je pred nedavnim sestal aktiv komunistov v stanovanjskem gospodarstvu občine in razpravljal o družbenopolitičnih razmerah na področju stanovanjske politike ter sprejel nekaj  pomembnih sklepov.
Na sestanku so menili, da je potrebno spremeniti sedanji delegatski sistem s stalnimi mandati ter uveljaviti delegiranje delegatov prek splošnih delegacij interesnih skupnosti. Takoj naj bi začeli z akcijo organiziranja zborov stanovalcev in hišnih svetov v skladu z zakonom o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Pri tem naj bi nudile pomoč krajevne skupnosti prek svojih komisij za pomoč hišnim svetom in krajevne konference SZDL.
Pri izdelavi srednjeročnega programa in letnih programov naj bi predvsem sodelovali delovni ljudje v organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih, ki naj bi svoje potrebe po nadaljnjem učinkovitem razreševanju stanovanjske problematike bolj jasno opredeljevali. Svoj odločujoč vpliv bo morala zagotoviti sindikalna organizacija in organizacija Zveze komunistov.
V jeseniški občini bodo natančno ocenili, komu so v zadnjih letih dodelili stanovanja in kakšni so bili kriteriji za dodelitev teh stanovanj. Zbrane podatke naj bi uporabili za akcijo poenotenih kriterijev razdeljevanja stanovanj in odobravanja individualnih posojil. Med drugim so na seji sprejeli sklep, da morajo takoj izdelati predlog družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje, se dosledno dogovoriti za izhodiščne cene za posamezne objekte ter se zavzeti za tako urbanistično politiko, ki naj bi pravočasno zagotavljala ustrezne zazidalne komplekse za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Na področju financiranja stanovanjske gradnje naj bi imela samoupravna stanovanjska skupnost pregled nad vsemi sredstvi, ki bi se lahko uporabila v stanovanjskem gospodarstvu, kajti le tako bodo lahko sestavili realne programe in racionalno uporabljali in vlagali sredstva v stanovanjsko gradnjo. Pri poslovni banki na Jesenicah naj bi se združevala stanovanjska sredstva tudi za tiste organizacije združenega dela, katerih sedež je v drugi občini. Pravočasno se bo potrebno tudi do-
Gradnja vrtca na Planini
v jeseni
Za sprejem v trinajst vrtcev Vzgojno-varstvenega zavoda Kranj so letos starši prijavili 770 otrok, od tega 200 dojenčkov. Komisije, ki so v začetku junija morale odločati o številu sprejetih otrok, so bile vsekakor pred težko nalogo, kako ustreči tolikšnim potrebam po varstvu, večinoma tudi zelo nujnim primerom, ob enakih zmogljivostih kot lani. Vemo pa, da se zdaj že dve, tri leta v novo naselje na Planini neprestano doseljujejo prebivalci, med njimi mlade družine, ki so v povsem novem okolju pretežno odvisne od družbeno organiziranega varstva. Vrtca na Planini Čebelica in Tatjane Odrove sta lahko sprejela le 20 otrok, in še to pretežno dojenčke, odkloniti pa so morali kar 260 otrok. Večje število otrok sta morala odkloniti tudi vrtca Janina — 88 in Tugo Vidmar - 91. Skupaj- je bilo odklonjenih 544 otrok, od tega 146 dojenčkov. Najmanj prijav so imeli vrtcu na obrobju mesta: tako so na primer v vrtcu Pavle Mede v Naklem lahko sprejeli prav vse prijavljene otroke, pripravljeni pa so sprejeti, ker imajo še dve prosti igralnici, še predšolske otroke s Planine. Če se bodo starši strinjali, bi namreč lahko okoli 45 otrok z avtobusom vsak dan vozili v vrtec v Naklem in nazaj.
»Zdaj že drugo leto le zasilno rešujemo problem varstva na Planini,« je povedala Smilja Go-stiša, predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva Kranj. »Lani je vrtec Janina odstopil svojo telovadnico za skupino otrok s Planine, zasedajo jo seveda tudi letos, v vrtcu Tatjane Odrove pa je bil adaptiran prostor še za eno skupino otrok. Tudi letos poskušamo najbolj nujne primere reševati s prevozom v Naklo, kar sicer ni najbolj
idealno, vendar v skrajni sili vendarle sprejemljivo. Po zapletih, ki jo je skupnost imela z odkupom privatne hiše na Planini, ki naj bi bila preurejena v vrtec, je bilo seveda izgubljenega nekaj dragocenega časa. Zato zdaj pospešeno pripravljamo gradnjo prvega od načrtovanih šestih vrtcev v naselju Planina. V jeseni se bodo gradbena dela za vrtec za 240 otrok in s prizidkom za dojenčke že začela, dograjen pa bo naslednjo jesen. Sredstva za vrtec se zbirajo v skladu za izgradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih občine Kranj s samoprispevkom in s sredstvi skupnosti otroškega varstva. Vrtec bo stal okoli 15 milijonov novih din, ker bo tu tudi ekonomski center, to je centralna kuhinja za vse naslednje vrtce na levem bregu Kokre, in ostale tehnične in strokovne službe.«
Prostor za vrtec je rezerviran: v naslednjem obdobju bo vrtec dobil svojo zrcalno sliko v še enem vrtcu tudi za 240 otrok. S tem naj bi bila za silo zamašena vrzel, ki jo je načrtovanje stanovanjske gradnje na Planini napravilo za potrebe po družbenem varstvu otrok." Vse dotlej pa seveda ni nujno, da vse družbene sile v tej veliki krajevni skupnosti drže roke križem: ni malo oblik varstva, v katere bi lahko pritegnili tako predšolske otroke, od organiziranega varstva na igrišču do raznih interesnih dejavnosti. Bolj kot organizator, naj bi bila to krajevna skupnost ali pa morda društvo prijateljev mladine, je pomembna zavzetost občanov te skupnosti same, kako si z iznajdljivostjo in lastnimi močmi ob podpori strokovnih organizacij seveda pomagati iz težav, ki trenutno najbolj žulijo.        L. M.
Domača industrija kmetijskih strojev se uveljavlja
Za uvoz kmetijskih strojev in opreme pa bomo letos kljub temu še potrošili okrog dveh milijard
dinarjev
Predstavniki poslovnega združenja proizvajalcev kmetijskih strojev in opreme opozarjajo na velik napredek domačih izdelovalcev kmetijske mehanizacije. Temu v prid govori podatek, da so na letošnjem no-vosadskem kmetijskem sejmu naši proizvajalci predstavili skoraj 40 novih strojev, priključkov in opreme. Med njimi zbujajo največjo pozornost traktorji Industrije strojev in motorjev iz Beograda, tovarne »14. oktober« iz Kruševca in »Toma Vin-kovida« iz Bjelovarja. Gre za traktorje z močjo od 160 do 220 KM kakor za traktorje s 30 konjskimi močmi. Veliko novega so pripravile tudi tovarne Pobeda Novi Sad, Morava Požarevac, OLT Osijek, Cer Čačak, Bratstvo Novi Travnik, SIP Šempeter itd.
Domača industrija kmetijskih strojev prispeva k zmanjševanju uvoza teh izdelkov. Vendar še vedno trošimo velika sredstva za uvoz kmetijskih strojev in opreme. Lani smo za tovrstni uvoz potrošili 2,2 milijarde dinarjev, letos pa se bomo zanesljivo spet približali dvema milijardama dinarjev. Upoštevati pa je treba, da domača industrija le prodira na tuja tržišča, predvsem v dežele v razvoju. Lanski izvoz je dosegel 42 milijonov dolarjev.
Zanimiv je tudi podatek, da bomo v Jugoslaviji do leta 1980 izdelali 450.000 traktorjev in se s tem približali razvitim kmetijskim državam. Vendar bo treba smeleje kot doslej kreditirati prodajo kmetijskih strojev in opreme. -jk
govoriti za ustreznejšo notranjo razdelitev stanovanjskih sredstev v korist združenih sredstev pri poslovni banki in samoupravne enote za družbeno pomoč. Organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti naj bi namenjale najmanj 60 odstotkov sredstev za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, preostala sredstva pa za individualno stanovanjsko gradnjo s prednostjo individualne gradnje V občini Jesenice.
Na seji aktiva so se tudi dogovorili, da bo treba bolj skrbeti z* vzdrževanje družbenega stanovanjskega fonda v mejah razpoložljivih sredstev, ob tem pa paziti na to, da bodo vzdrževalna dela opravljena kvalitetno in solidno. Zavzeti se bo treba za kompleksno urejenost stanovanjskih sosesk, zlasti na področju gradnje spremljajočih objektov ter z ustreznimi ukrepi preprečevati zlorabe in nepravilnosti ob stanovanjski stiski. D. Sedej
Kako se troši kanalščina ?
Tržič — Tržičani so se med zadnjimi na Gorenjskem odločili za plačevanje kanalščine. V posebnem občinskem odloku so zapisali, da se kanalščina zbira na žiro računu Komunalnega podjetja. Polovico jo je dovoljeno potrošiti za redno vzdrževanje kanalizacije in upravne stroške, polovico pa za razširjeno reprodukcijo.
Lani so v tržiški občini zbrab 458.573 dinarjev kanalščine. Denar se je trosil za redno vzdrževanje in za odstranjevanje pomembnih kana' lizacijskih problemov v tržiški občini. Sem sodita predvsem prva faza kanalizacijskega kolektorja ob Mo-šeniku v Tržiču in urejevanje kana; lizacije v novi soseski B-9 v Bistrici pri Tržiču. Komunalno podjetj* predvideva tudi letos za kolektor i" kanalizacijo v Bistrici precejšnji sredstva. Iz dela kanalščine, ki )f namenjen za razširjeno reproduktf jo, nameravajo v Tržiču potrošiti z* to 259.349 dinarjev. Razen tega bo podjetje samo primaknilo 100.000 di* narjev. Drugi viri financiranja pa so posojili iz ukinjenega družbenega investicijskega sklada in Območn« vodne skupnosti Gorenjske, tekoča sredstva kanalščine in prispevek za energetiko. -jk
Višje stanarine
Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na 52-redni seji 27. maja sprejel sklep, d* se v občini s 1. junijem povečaj0 najemnine in stanarine za 20 odstot' kov. Takšne sklepe so pred tem %e sprejeli tudi v jeseniški, tržiški i" škofjeloški občini, kjer so stanarin* in najemnine povečali s 1. majem, v kranjski občini pa je izvršni svej sprejel sklep, da nove cene veljajo od 1. junija dalje.
Za standardno stanovanje z okrog 70 kvadratnimi metri bo poslej treba v radovljiški občini odšteti okrog 350 dinarjev na mesec, za stanovanjeJj 58 kvadratnimi metri pa okrog 30" dinarjev. S povečanjem najemnin i" stanarin se bodo povečala tudi sred' stva za investicijsko vzdrževanj* stanovanjskih objektov.        A. Z
Nove cene zemljišč
Radovljica — Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine so n* zadnji skupni seji konec maja spre' jeli odlok o elementih za določanj6 odškodnine za razlaščena stavbn* zemljišča na območju občine. P°1 prečna gradbena cena za kvadratn1 meter uporabne tlorisne površin6 družinske stanovanjske hiše je V° novem odloku na območju občin* 5300 dinarjev, poprečni stroški ko' munalnega urejanja stavbnega zem' ljišča za gradnjo družinske stanO' vanjske hiše pa znašajo 30 odstotkov od vrednosti poprečne gradben* cene kvadratnega metra.
Glede na položaj zemljišča, veh' kost kraja in prometne zveze & območje občine deli na cone. Tak0 območje urbanističnega načrta Ra' dovljica zajema Radovljico in Lesc*' območje urbanističnega načrta Bi*" da zajema mesto Bled in območje u1* banističnega načrta Bohinj, ki zaje' ma naselje Ribčev laz in Ukan0, Posebno cono pa sestavljajo ostal* naselja v občini.
Nove cene za razlaščena stavbn* zemljišča so za prvo cono 38,95 41 narja in za drugo cono 28.90 dinarj* za kvadratni meter.
Seje uredniškega odbora slovenske izdaje Komunista v Tržiču se je udeležil tu-di sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc — Foto: * Perdan
Kulturna akcija Zveze komunistov
Dejavnost se širi
-Tržič — V četrtek, 3. junija, je btfa v okviru kulturne akcije »Clo-vek, delo in kultura« v Tržiču seja JJfedniškega odbora slovenske izdaje Komunista, ki se jo je udeležil tudi ^kretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Ena od točk dnevnega reda je bila tudi oce-na poteka kulturne akcije ZK »Človek, delo in kultura«. Člani urednijega odbora slovenske izdaje Komunista so se uvodoma seznanili s Potekom kulturne akcije v tržiški °°čmi, ki vztrajno pridobiva širino P° krajevnih skupnostih in organi-2acijah združenega dela in v katero ?e vključuje vedno več ljudi, med Katerimi tudi mladih ne manjka. ^ato pa je glavni in odgovorni ured-
nik slovenske izdaje Komunista Vlajko Krivokapič opisal potek akcije v Sloveniji. Dejal je, da so se na Gorenjskem in Notranjskem najprej lotili akcije »Človek, delo in kultura« in da zadnje čase dosega akcija zaželeno širino tudi v drugih slovenskih krajih. O poteku akcije bo sprotno pisano v posebnem biltenu, v slovenski izdaji Komunista pa zori tudi kulturna stran. Srž akcije Komunista morajo biti kultura, kulturna politika in kulturno ustvarjanje. Ugodno je bila sprejeta tudi Ugotovitev, da je treba povsod v akcijo Komunista vključevati tudi socialistično zvezo, sindikat, zvezo borcev, mladinsko organizacijo in druge organizacije ter društva.
-jk
Franc Šetinc v Tržiču
Kultura je del naše vsakdanjosti
Pri kulturnih akcijah ne smemo biti pozorni zgolj število prireditev, temveč predvsem na njihovo
kvaliteto
Tržič — Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Seji0 ^e ml gost na seji uredniškega
odbora slovenske izdaje Komunista, J1 je bila v četrtek, 3. junija, v Trži-Franc Šetinc je v razpravi dejal, ?a so akcije Komunista dobrodošle m da mora naša izdaja Komunista Pridobivati takšno bogastvo vsebine, **a bo zgled slovenskemu časnikarstvu.
Sekretar izvršnega komiteja je •Jato opozoril, da je v naši družbi še inJ° Premal° resničnih sprememb n da so prepogoste fraze kot »post  u° ^e<< *tc*" Vodilne in druge rukture se marsikje še niso spustile 0 delavca, še vedno pa je tudi ečati neodgovoren odnos do samo-pravljavca. Marsikdaj mu niti pri-i*?^ega pozdrava ne namenimo. Do .kln pojavov moramo biti po mne-Franca Šetinca energičnejši in Močnejši.
Franc Šetinc je nato ugodno oce-m Pobudo 5. seje CK ZKS za učin-
kovitejše individualno izobraževanje komunistov. Imamo možnosti in bogate zgodovinske izkušnje. Precejšen del razprave je namenil položaju kulture v samoupravni socialistični družbi.
»Centralni komite je zainteresiran za kulturno akcijo Komunista,« je dejal. »Vanjo se ne smejo vključevati le komunisti, temveč tudi nekomunisti. Predvsem pa je pomembno, da akcija ni le formalno preštevanje prireditev, temveč moramo biti pozorni predvsem na kvaliteto. Ce tega ne bomo dosegli, ne bomo uspešni!«
»Gre za odnos do kulturnega ustvarjanja,« je nadaljeval Franc Šetinc. »Kultura je del samoupravljanja, del naše vsakdanjosti, del naših vsakodnevnih naporov. Samoupravni odnosi so tudi kulturni odnosi. Kultura je del celokupnega življenja in last najširšega kroga ljudi.«
J. Košnjek
Predpremiera Kreflov u Prešernovem gledališču
i ]\r.eže.rnovo gledališče v Kranju bo aključilo letošnjo sezono s pred-Pemiero Potrčevih KREFLOV, ki ^° v Četrtek, 10. junija, ob 19.30. Prizoritev bo doživela uradno pre-'ero šele jeseni, v okviru rednega
talf°nma^a FreSernovega gledališča, *°j na začetku sezone. Predpre-^era, ki bo pojutrišnjem, pa pome-p Zaključek dela, ki ga je v tej in v 8, eteklih sezonah opravil s kranj-txJ^ igralskim ansamblom gostujoči 8oHier ^anez Drozg — skupaj s ^oelavci: scenografom Sašom pulpom, kostumografinjo Anjo v °|enČevo in lektorjem Franjom Vi-^ rjem —, ko je postavil na oder v Povrstju vse tri dele te znamenite
Potrčeve kmečke trilogije, to pa je hkrati tudi uspeh Prešernovega gledališča, saj se tako zahtevnega podviga doslej ni lotilo še nobeno slovensko gledališče. V igralski zasedbi tokratne uprizoritve sodeluje večina igralcev, ki jih občinstvo pozna že iz prejšnjih dveh uprizoritev; KREF-LOVE KMETIJE in LACKO IN KREFLI, le-tem pa so se to pot pridružili še nekateri nadarjeni člani in sodelavci gledališkega centra občine Kranj, kar utrjuje prizadevanja igralskega ansambla Prešernovega gledališča, da bi se njegove vrste pomnožile in okrepile z novimi, svežimi igralskimi močmi.
A. K.
Prijetni vtisi iz Valjeva
Ženski pevski zbor Jesenice je v letih svojega obstoja pod vodstvom profesorja Milka Škober-neta dosegel lepe uspehe tako na tekmovanjih kot na prireditvah, ki se jih zbor udeležuje. Njihova ubrana narodna, ponarodela, umetna pesem ogreje dlani poslušalcev ne le v domačem kraju, temveč tudi povsod drugod, kjer pevke nastopajo.
Pred prihodom Vlaka bratstva in enotnosti na Gorenjsko so pevke skupaj s člani Dolika gostovale v Valjevu, v občini, s katero je jeseniška občina sklenila pobratimstvo. Izredno topel, prisrčen sprejem jim bo ostal v lepem spominu, kulturne vezi, ki so se z gostovanjem še utrdile, pa so porok za še plodnejše medsebojno sodelovanje.
Kaj mislijo o samem zboru in o gostovanju nekatere izmed 35 članic jeseniškega pevskega zbora, zbora, za katerega trdijo, da sodi v sam kvalitetni vrh našega zborovskega petja.
Marija Mesec-Noč: »V zboru pojem dve leti, prej sem pela že pri drugih jeseniških zborih. Takšno udejstvovanje je zame čudovito razvedrilo, ki bi se mu nerada odrekla. V Valjevu smo bile izredno lepo sprejete, poslušane povsod tam, kjer
smo zapele. Vrnile smo se zares z izredno lepimi vtisi.«
Darinka Korošec: »Osem let sem   članica   ženskega pevskega
V petek, 4. junija, je bil na Jesenicah v Kazini posvet predstavnikov jeseniškega kulturnega življenja o vlogi kulture in delavskega razreda. Posveta se je udeležil tudi Radovan Gobec, ki je uglasbil dela jeseniškega pisatelja in pesnika Miha Klinarja ter Vencelj Perko, znani predvojni kulturni delavec in borec za pravice delavskega razreda, še posebej jeseniškega železarja. (ds) — Foto: F. Perdan
V tržiški galeriji razstavlja Veno Dolenc
Od 11. do 24. junija bo v paviljonu NOB v Tržiču na ogled razstava mladega tržiškega slikarja Vena Dolenca, ki je razstavljal že v Ljubljani, Radečah, Tržiču in Zagorju na
Dijaški dom
v Kranju
razpisuje delovna mesta
5 vzgojiteljev
za nedoločen čas
Pogoj: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri. Nudimo samske sobe. Razpis velja 14 dni od dneva objave.
skupinskih razstavah, tokrat se nam pa prvič predstavlja s samostojno razstavo.
Dolenc se ukvarja s slikanjem že od otroških let, intenzivneje pa zadnjih osem let. Od kraja je slikal realistično, v zadnjih letih pa predvsem surrealistično, ker meni, da more na ta način kar najustrezneje izraziti to, kar čuti. Na njegovih slikah je tudi precej simbolike, upodobljeni simboli predstavljajo ključ za razumevanje slike.
Gre za nekakšne podobe iz sanj, ki se avtorju porajajo ob premišljevanju stisk in dilem, ki jih prinaša življenje. Bistveni sestavni del slike je figura, vse ostalo ji je podrejeno. Vsebinsko zadevajo Dolenčeve slike kar najrazličnejša področja človekovega čustvovanja in podoživ-ljanja. Barvna lestvica je izrazita in ustreza v glavnem temu, kar želi avtor gledalcu povedati.
Razstavo bodo odprli v petek, 11. ^junija, ob 18. uri, ko bo v paviljonu recital sodobne poezije mladih tržiških avtorjev.       S. R.
y ®udeamus igitur« spet v teh dneh odmeva po ulicah srednješolskih središč. to   anJu 8mo »uJeh na trak« maturantski sprevod dijakov gimnazije in eko->ftlsko administrativnega centra. — Foto: F. Perdan
zbora Jesenice in spominjam se naših nastopov, med drugim nastopa v Gorici, kjer so nas na tekmovanju zelo dobro ocenili. Iz Valjeva pa smo se vrnile s kar najlepšimi vtisi toplega, prijateljskega sprejema Valjev-čanov.«
Melita Jelen: »Pri zboru sem sedem let in rada hodim dvakrat tedensko na vaje, saj je predvsem vzdušje v našem zboru izredno sproščeno in med seboj se zelo dobro razumemo. Nemalo zaslug za kvalitetno rast zbora ima profesor Milko Škoberne, ki nas že toliko let prizadevno vodi. Vtisi iz Valjeva: odlično!«
Maruša Noč: »Tri leta in pol sem pri zboru in rada sodelujem, saj se zelo dobro razumemo med seboj. Sploh mi ni žal, da sem se odločila za petje, saj je pri ženskem pevskem zboru zelo prijetno. Da, precej nastopamo ne le na Jesenicah, temveč tudi v drugih krajih. Iz Valjeva pa sem se vrnila s kar najlepšimi vtisi.«
Marija Zupančič-Vičar: »Pri zboru sodelujem že od vsega začetka. Vtisi iz Valjeva pa so izredni, saj nas niso lepo sprejeli le kot kulturne predstavnike, temveč tudi kot občane pobratinske občine in nam prikazali svoj gospodarski razvoj. Lahko smo čutili, kakšen je njihov odnos do tradicij NOB, kako spoštljiv do nekdanjih borcev in herojske preteklosti.«
Hilda Zidar: »Pri ženskem pevskem zboru sem tri leta, sprejem v Valjevu pa je bil enkraten. Tedaj, ko smo se mudile v Valjevu smo večkrat nastopile in bile povsod lepo sprejete. Z zborom pa precej nastopamo, počutimo se prijetno, saj se med seboj pevke dobro razumemo.«
Ženski pevski zbor Jesenice je za svoje delo prejel več visokih priznanj, med drugim tudi najvišje občinsko priznanje, Čufarjevo plaketo. Jesenice so se torej v Valjevu predstavile z zares kvalitetno kulturno skupino in ponovno navezali tesne in prijateljske stike z občino, s katero jih veže že iz tradicij in težkih dni vojne dovolj pristnih in tovariških vezi, vzniklih v težkih dneh in ponovno doživetih in ožive-tih po tridesetih in več letih.
D. S.
Med plesalci in glasbeniki KUD Sava Kranj
Ko se pleše s srcem ...
S celovečernim nastopom v domu iulture v Šenčurju konec maja se je ako za folklorno skupino kot tudi ,a ostale sekcije pri KUD Sava (ran j pravzaprav začela letošnja se-:ona nastopanja. Vodstvo društva .e je zaradi zelo lepega sprejema pri >bčinstvu, še posebej pa zato, ker ma predvsem plesna skupina pred lomačo kranjsko publiko morda nalo premalo nastopov, odločilo, da >odo v začetku poletja organizirali lastope še v drugih večjih krajevnih skupnostih v okolici Kranja. »Res e   malo   čudno,«   pravi sedanji
Zvone Gantar
•redsednik KUD Sava Zvone Gan-ar, »da nas doma bolj malo po-majo, v drugih krajih in tudi ujini pa smo dobro znani, saj mamo na primer na Koroškem sako leto več nastopov, vabijo tas na mednarodne folklorne estivale in turneje. Končno mamo za seboj že več kot 10-stno tradicijo, nekatere sekcije ruštva kot na primer tambura-ki orkester iz Reteč pa še veli-o daljšo.«
Resnično je društvena knjiga zelo >opisana, njihov album pa poln fo-ografij, ki so slikovita kronika dose-(anjih nastopov predvsem na po-nembnejših folklornih festivalih v "ranciji, Zah. Nemčiji, Italiji, na >oljskem, v Avstriji in drugod. Tudi a letos so že prispele ponudbe s 'oljske in iz Francije, vendar za daj koledar nastopov in turnej še ni rdho določen; v načrtu so tudi lastopi po domovini. Predvsem se si veselijo gostovanja v Marku-evcu pri Zagrebu, v vasi, ki vsa ivi s folkloro. Ze nekaj let namreč odelujejo s tamkajšnjo folklorno kupino, pred nedavnim so bili narkuševski folkloristi v Kranju, avčani pa jim bodo še letos obisk rnili.
»Za folklorno skupino Sava se etos začenja že enajsta sezona, potem ko je bila skupina na sobudo mladinskega aktiva us-anovljena v delovni organizaciji >ava leta 1965. Sprva so bili čla-li plesne skupine le člani sav-ikega kolektiva, kaj kmalu pa se e plesna skupina povečala z nladimi navdušenimi za folkloro )d drugod. Zdaj je v starejši ples-li skupini 25 plesalcev, v mlajši m 23: od teh je polovica zaposle-lih, ostali so študenti in dijaki.«
Andrej Košič
»Seveda pa imamo tudi podni adek,« pripoveduje Andrej Ko-iič, umetniški vodja folklorne sku-)ine Sava, sicer pa ekonomist po >oklicu. »Na osnovni šoli Lucijan »eljak je ogretih za folkloro že oliko mladih, da so novi člani ttarejše plesne skupine tako ekoč že zagotovljeni, kar pa je e bolj pomembno, ob takšni nnožičnosti je seveda možna udi kvalitetna selekcija: v sku->ino pridejo in tam tudi ostanejo lajbolj za ples in folkloro zagreti nladi. S folklornim plesom je ako: ko ga enkrat vzljubiš, si nu zapisan za dolgo. Jaz sem za-el pri maroltovcih še kot štu-lent, ko pa sem se preselil v Cranj, me je takoj potegnilo k tukajšnji skupini. Postal sem umet-liški vodja: skupaj smo se trudili a kvaliteto, za ohranjanje na-odnega plesa na kvalitetni viši-li. Moram reči, da smo bili v tem ispesnL .saj   nas strokovnjaki
uvrščajo med pet najboljših slovenskih folklornih skupin, kar je vsem nam, ki s folkloro živimo, v veliko zadoščenje. Seveda pa se še naprej trudimo za rast v kvaliteti, za širjenje programa iz neizmerne zakladnice jugoslovanskih plesov.«
To, da sodijo med najboljše slovenske folkloriste je skupina dokazala že ničkolikokrat: pokali, kolajne in priznanja od doma in iz tujine so dovolj zgovorni. Seveda pa pomeni v folklori nekaj doseči, vse prej kot lahko delo. Štirikrat na teden se v večernih urah tresejo tla dvorane delavskega doma pod težkim korakom glamočkega plesa, gorenjskih plesov, ki jih zamenja lahkoten skoraj neslišen korak kakega srbskega plesa.
»Morda je re*s malo naporno, vendar le v začetku. Vsak plesa-
Helena Štular
lec ve,« pravi Helena Štularjeva, tehnični vodja plesne skupine in že sedem let plesalka, sicer pa študentka medicine, »da si mora ohranjati kondicijo, saj bi sicer med celovečernim nastopom moči zmanjkalo. Tudi čas dvakrat po dve uri na teden ni vprašanje, če si v folkloro zaljubljen. Toliko časa sem že pri skupini, da lahko opazim velik korak naprej v kvaliteti, kar seveda vsakega posebej veseli: to in pa zavest, da nekaj pomenimo v slovenski folklori in ne nazadnje tudi večje zanimanje za folkloro med ljudmi nasploh, je dovolj velika spodbuda zame, da bom še plesala«.
Irena Snedic
Irena Snedic, doma s Kokrice je 1.6- letna dijakinja tekstilne šole: »Plesati sem začela z dvanajstimi leti v mladinski skupini. V začetku je bilo tako kot za vsakega malo naporno, potem pa se navadiš in zdaj mi je kar dolgčas, če kdaj vaje odpadejo. Tako kot jaz verjetno mislijo še druge plesalke v skupini: vse imajo že zelo dolg staž in le redka brez tehtnega razloga neha plesati. Navadno se s poroko neha, a so tudi izjeme. Disciplina seveda mora biti, kdor se je ne drži, mora iz skupine, a to se pri nas dogaja zelo redko.«
densko, razen tega pa pomagam še doma na kmetiji. Zdaj ko se je za nas začela sezona, smo vsi veseli, saj se nastopov veselimo. Le-ti so za nas spodbuda, priznanje, da nekaj znamo.«
Glasbo pri folklori težko pogrešamo; že deset let prihaja na vaje plesne skupine s svojo harmoniko Bra-
Brane Zerjal
ne Žerjal iz Kranja, zaposlen pa v Elektroprojektu v Ljubljani: »Tako kot za druge je tudi zame folklora postala hobi, čeprav skrbim tu za glasbeno spremljavo. Zdaj ko je več plesnih skupin, sem praktično vse večere na vajah, razen tega pa z Zvonetom Gantarjem enkrat na teden vadiva skupino folkloristov v Železni Kapli. Ob tem so seveda morali odpasti vsi ostali hobiji. Zdaj razmišljamo o tem, da bi vključili še ostale instrumentaliste, ker Se je plesni program zelo razširil in so razen harmonike pri nekaterih plesih pomembnejši drugi instrumenti.«
Ze nekaj let pa teče uspešno sodelovanje s tamburaškim orkestrom Bisernica iz Reteč, ki ga vsa leta po
Franc Rant
vojni vodi Franc Rant. »KUD Sava nas je povabil k sodelovanju, ker so pri belokranjskih plesih potrebovali spremljavo tambu-ric. Od takrat smo v društvu. Tamburaštvo ima v Retečah že 50-letno tradicijo: današnji tamburaši so že četrta generacija. Zdaj nas je 30 razdeljenih v mlajšo in starejšo skupino. Nastopamo seveda tudi samostojno in smo že letos imeli enajst nastopov. Z nami rad poje tudi naš znani basist Ladko Korošec«
Še daljše sodelovanje s plesno skupino ima moški vokalni oktet, ki bo letos praznoval ^svojo desetletnico. »Organsko smo seveda povezani s KUD Sava, delujemo pa samostojno,« je o oktetu povedal
Miha Grohar
. Miha Grohar je zaposlen v Iskri, v plesni skupini pa je že devet let; tako kot Zvone Gantar vodi vaje starejše plesne skupine: »Plesati sem začel pri skupini na Prim-skovem, nato pa sem se pridružil savčanom. Veselje do plesa imava oba z ženo, ki tudi pleše že 4 ali 5 let. Nobeno delo ali kaj drugega me za sedaj še ne more odtegniti folklori. Za dodatno kondicijo še plavam v-saj enkrat te/
Jože Mohar
član Jože Mohar. »Oktet ne goji le narodne pesmi, pač pa posega tudi po zahtevni glasbeni literaturi. Zdaj je naš vodja Matevž Fabijan. Trenutno se najbolj pripravljamo na celovečerni koncert, ki naj bi ga imeli ob našem jubileju. Oktetovci smo kot že doslej te priprave vzeli želo resno; naj povem le, da smo zbrani iz različnih krajev od Komende do Tržiča, pa si vsak vedno, kajti pri nas ni rezerv, najde čas za vaje dvakrat na teden.«t      L. M.
Za bleščečim nastopom v slikovitih narodnih nošah, se skrivajo ure napornih vaj, ponavljanj, da znoj teče v potokih. — Foto: F. Perdan
ALPETOUR
hotel ECREinfl Kranj
prireja v četrtek, 10. junija 1976, na terasi hotela
VESELO KRANJSKO OLIMPIADO
z družabnimi igrami in plesom
Gost večera: IBRICA JUSIĆ LJUBIŠA PAVIĆ humorist
Igra ansambel »BELE STRELE«
VABLJENI
Predprodaja vstopnic v recepciji hotela
Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec
Združite prijetno s koristnim!
Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI
in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov.
SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena.
Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu.
Proizvajamo, prodajamo, montiramo
Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja, Žalec, Aškerčeva 4, telefon številka (063) 710-740, 710-783, 710-782
Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
EVROPA ZA VSAK ŽEP Bi
Veseli poletni kranjski četrtki
Prirejal jih bo hotel Creina v Kranju — Prva pri: reditev bo že v četrtek, 10. junija
Kranj — »Kolektiv našega hotela oziroma delovne organiza-cUe, v kateri je prek 70 zaposlenih, se je letos odločil, da organi-2jramo vrsto prireditev pod 8kupnim naslovom Veseli poletju* kranjski četrtki. K takšni odločitvi nas je po eni strani vodila Ugotovitev, da Kranj v poletnih n*esecih doslej pravzaprav ni j Jttiel kaj dosti zabavnih prireditev, po drugi strani pa naš letošnji poslovni program. Tako smo jnenili, da bi z različnimi prireditvami lahko popestrili zabavno žlvljenje, hkrati pa laže izpolnili naš poslovni program,« nam je Povedal direktor hotela Creina v ^anju Boris Šverko.
Prireditve pod naslovom Veseli Poletni kranjski četrtki bodo na pro-jp"arnu junija, julija in avgusta, dva-*rat na mesec ob četrtkih na terasi hotela Creina, ob slabem vremenu Pa v hotelu. Hotel Creina jih bo 0rganiziral v sodelovanju z društvom glasbenih delavcev Croatia £°ncert iz Zagreba. Prva takšna zabavna prireditev pod naslovom Vesela kranjska olimpiada bo na pro-JjFamu že v četrtek, 10. junija, ob ~u- uri. Na programu bodo različne arožabne igre in ples. Prireditev bo v°dil humorist Ljubiša Pavić iz Za-f^ka, gost večera bo pevec I brica
Usić iz Dubrovnika, igral pa bo ansambel Bijele strijele iz Zagreba. , " nadaljevanju veselih poletnih Kranjskih prireditev bo potem 24. junija v hotelu Creina tekmovanje za najboljšo gospodinjo Kranja, kjer
odo lahko sodelovale gospodinje od
'• do 77. leta, 15. julija pa bo na Pr°gramu prireditev Iščemo najlepši j^as Gorenjske. To bo polfinale. Fi-
aina prireditev pa bo na programu
teden dni kasneje, 22. julija. Na obeh prireditvah bodo lahko sodelovali mladi pevci in pevke z Gorenjske. Prijave bodo sprejemali v recepciji hotela. 19. avgusta bo potem na programu prireditev Izbiramo naj-simpatičnejšega obiskovalca, kjer bodo lahko sodelovali kandidati od 17. do 77. leta starosti. Zaključek veselih kranjskih poletnih iger pa bo 26. avgusta, ko bodo spet na programu družabne igre s plesom. Takrat bo gost večera Tereza.
Kot pravi direktor hotela Boris Šverko, je to le del prireditev, s katerimi nameravajo popestriti zabavno življenje v Kranju. Poleg tega so se namreč pred nedavnim odločili, da v hotelu odprejo dancing bar. Leta je odprt vsak dan (razen ob nedeljah) od 22. do 3. ure ponoči. Za ples pa igra Poljski ansambel Argo. Dvakrat na teden, in sicer ob petkih in sobotah pa igra ta ansambel s pevko tudi na terasi hotela.
»Ko smo se odločali za oživitev dancing bara oziroma lokala, v katerem je bil pred časom disko klub, smo imeli precej pomislekov. Nismo namreč želeli, da bi se ponovili slabi primeri in polom, ki ga je doživel disko klub. Zato smo se odločili za živo glasbo S" plesom, kar je sicer za nas precej dražje, vendar se je že izkazalo, da smo naredili prav. Čeprav je to nočni lokal, doslej še ni bilo nobenih izgredov. Skratka, prepričan sem, da bomo z različnimi prireditvami, predvsem pa s kvalitetnimi storitvami uspeli, da bo hotel Creina postal lokal, v katerega bodo tudi Kranjčani radi zahajali,« je na koncu dodal Boris Šverko.
A. 2.
Mercator
Mercator TOZD Preskrba Tržič sporoča cenjenim potrošnikom, da ima blagovnica — oddelek opreme v prodaji po znižanih cenah posamezno kosovno pohištvo opuščenega programa.
Cene so znižane od 40 do 60 %
Prav tako vam priporočamo na-Kup ostalega pohištva, strojev za gospodinjstvo, lestencev, televizorjev, preprog in ostalega blaga Po konkurenčnih cenah.
Vse blago pa si lahko nabavite tudi na potrošniški kredit do 3 milijone S din in samo z 10 % pologom.
Blago vam dostavimo brezplačno na dom.
Obiščite in odločite se za nakup v blagovnici Mercatorja v Tržiču!
Črtomir Zoreč:
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(21. zapis)
sirrT   yedno   smo   v   Čedadu -.Apatičnem mestecu, polnem zgo-8^,Vlnskih dragocenosti in vzorne oaobne turistične ureditve. Založe-, °st in izbor blaga v trgovinah -.ak0 revni smo spričo Čedada v (j g^ju! Naši gostinci, naši mesarji, oh i ^^.^ičarji, naši zlatarji in drugi Čp    'ki bi zares morali pogledati ez mejo in se kaj naučiti, še raje pa
posnemati! In to v Čedadu, ki šteje le 4500 prebivalcev; torej komaj toliko kot naš Tržič ali Kamnik. Mali Čedad — malo svetovljansko mesto!
Pri vsem tem gospodarsko in trgovsko očitnem napredku pa ostaja Čedad tudi žlahtno zgodovinsko mestece. Ne kričavo (kot npr. Trbiž ali Trst) in resno kulturno.
Poleg langobardskega svetišča (Tampietto), ki smo ga poleg Hudi-
NAMESTO UVODA
Dandanes je prepotovati Evropo že več kot malenkost. Po zaslugi spretnih potovalnih agencij si lahko vedoželjni turist v pičlem tednu dni ogleda Big Ben in Trafalgar Square v Londonu, bikoborbe v Madridu, Louvre in Eifflov stolp v Parizu, rimski Coloseum in moskovski Kremelj, poševni stolp v Pisi, atensko Akropolo, holandske mline na veter in gradove v soteski Rena. Še več: če je potovanje organizirano z letali, si lahko zjutraj privošči finsko savno, se popoldne namaka na obali večno zelenih Kanarskih otokov, zvečer pa gleda opero v milanski Scali. Nič ni-nemogočega za človeka, ki ima na razpolago dovolj časa in — to je prekleto važno! — dovolj denarja. In če ima tak človek še tO srečo, da je po poklicu novinar ali pisatelj, človek peresa, kakor pravimo, je povsem naravno, da se bo po končanem potovanju usedel za pisalno mizo in se lotil pisanja potopisa.
Nič zato, če se na poti ni zgodilo nič pretirano srhljivega in razburljivega, nič zato, če so njegovi vtisi s potovanja bledi in so mu letnice in podatki, ki so mu jih natrobili v ušesa turistični vodniki, že zdavnaj izpuhteli iz glave. Bralci bodo vseeno prišli na svoj račun. Kjer odpovesta znanje in spomin, pridejo na pomoč razne zgodovinske ali zemljepisne knjige ali turistični priročniki. Če si pisec ni na jasnem, kaj naj si misli o doževi palači v Benetkah ali o jamskih risbah v Altamiri, se lahko problemu enostavno izogne s tem, da bralcem servira kopico številk in tehničnih podatkov, zraven pa — za boljšo prebavo — še nekaj superlativov, kot na primer: pompozno, čudovito, enkratno, dovršeno, mojstrsko . . . itn. In pomankanje lastnih doživetij se da uspešno nadomestiti z navajanjem Spartakovih in Hanibalovih junaštev.
Seveda sem jaz potoval drugače. In zato bom tudi pisal drugače. To je moj edini zagovor in edino opravičilo za tako nečedno početje kot je pisanje potopisa s počitniškega potovanja po Evropi. Tu je seveda še ekonomski faktor. Potrebujem namreč denar za poletje in menda nisem tako neumen, da bom šel kopat jarke ali razbijat kamenje, če lahko s pisanjem v krajšem času več zaslužim. In če hodi človek po svetu z odprtimi očmi in ušesi, mu snovi za pisanje nikoli ne zmanjka, tudi če ne črpa iz knjižnih virov in drugih črnih fondov.
Pisal bom torej o Evropi, o njenih mestih, cestah, deželah in ljudeh. Ne o tisti Evropi, ki živi svoje pusto, dolgočasno življenje na straneh turističnih prospektov, zemljepisnih knjig, političnih in gospodarskih poročil, ampak o Evropi, kakršno sem videl takrat jaz, s svojimi očmi, z očmi dvajsetletnega fanta, ki je z zguljenimi
hlačami in z malo denarja v žepu, a z zvrhano mero dobre volje in poguma prvič zapustil varnost domaČega ognjišča in se napotil v svet iskat dogodivščin. In verjemite mi — ta Evropa ni niti malo podobna tisti, ki jo vidite, če potujete po njej v Kompasovem ali Putnikovem aranžmaju.
Ze dosti vode je preteklo v Savi in dosti letnih časov je minilo od tiste zgodnje jeseni dvainsedemde-setega leta, ko sem se vrnil s tega potovanja. Vse, kar mi je ostalo od* takrat, je tanka beležnica z nekaj naključnimi opombami in z naslovi nekaterih ljudi, ki sem jih srečal na poti, iz starega šolskega atlasa iztrgan zemljevid, kamor sem vsak večer s kemičnim svinčnikom zarisal del poti, ki sem jo čez dan premeril, in kup neurejenih, že malce obledelih spominov, ki jih bom skušal zdaj s tem pisanjem oživiti in spraviti v red.
ZA ZAČETEK -SKOK NA JADRAN
Tistega sončnega avgustovskega jutra, ko sem v Ljubljani stopil z vlaka z nahrbtnikom na ramenih * in z majhnim šotorčkom pod pazduho, sem se počutil kot kralj. Z zemljevidom v roki sem stal pod kolodvorsko uro in imel sem občutek, da je ves svet moj. Premišljeval sem, v katero smer naj krenem, (pred potovanjem namreč nisem naredil nobenega načrta, kako naj bi le-to potekalo), ker pa je sonce stalo že precej visoko na nebu in se je obetal vroč, soparen dan, sem se odločil, da bom preživel kak dan ali dva na našem morju.
Do Škofljice sem se peljal z avtobusom, potem pa sem se postavil na cesto za Kočevje in začel vzdi-govati palec. Kmalu mi je ustavil rdeč prinz, ki je bil namenjen v Ribnico. Ko sva se vozila po obronkih nad Ljubljanskim barjem, mi je voznik, arheolog po poklicu, pripovedoval o koliščarjih, ki so tod živeli pred tisočletji in potem, ko sva se čez nekaj časa peljala mimo Turjaškega gradu, mi je nadrobno razložil vso zgodovino gradu od zgraditve do danes.
Po tej izčrpni lekciji iz zgodovine in arheologije se me je v Ribnici usmilil neki zidar, ki je s svojim tovornjačkom rinil v Kočevje. Spredaj v kabini zame ni bilo prostora, zato me je posadil zadaj na prikolico med lopate, maltarke, vedra z apnom in drugo zidarsko ropotijo. Ker je vožnja v odprtih prikolicah po naših predpisih menda prepovedana, mi je voznik zabičal, da se moram uleči na tla in da ne smem dvigniti glave čez rob stranice, ker me bo sicer pri priči vrgel dol. Ker sem imel namen še do večera priti na morje, mi ni kazalo drugega, kot da sem ubogal. Več kot dvajset minut sem se cijazil na tistem razmajanem tovornjaku, zleknjen med vrečami cementa in apna, in ko sem v Kočevju izstopil,
sem se moral najprej pošteno iz-prašiti, saj sem imel obleko vso belo od apna.
V Kočevju nisem imel sreče z ustavljanjem avtomobilov. Nekaj sto met,rov iz mesta ven je asfaltnega traku nenadoma zmanjkalo, cesta proti Livoldu in Brodu je bila makadamska in na njej ni bilo skoraj nobenega prometa. Po več kot dveh urah čakanja sem se vsega naveličal, zleknil sem se v senco bližnjega drevesa in odprl konzervo jetrne paštete, ki sem jo bil zjutraj kupil v Ljubljani. Ko sem svojo lakoto tako za silo potolažil s kruhom in jetrno pašteto, se je oglasila žeja. Pijače nisem imel s seboj in tudi nikjer naokrog ni bilo videti nobene tekoče vode in zato ni čudno, da sem se razveselil, ko sem opazil, da je drevo, pod katerim sem ležal, polno zrelih in sočnih sliv. Do sitega sem se jih najedel in ko jih nisem mogel več tlačiti v usta, sem jih natlačil v žepe, da bi jih imel za potem.
Ko sem pripešačil do Livolda, se je sonce že prevesilo na zahodno stran neba. Hrbet me je bolel od teže nahrbtnika. Postalo mi je žal, da se nisem zjutraj odločil za pot čez Vrhniko in Postojno. Zdaj bi se lahko že kopal kje na opatijski rivieri, sem premišljeval, medtem ko sem zmeraj bolj izgubljal upanje, da bi se lahko po tisti prašni in prazni makadamski cesti še do večera pretolkel čez Gorski kotar.
Ko sem že obupal, da bom sploh kam prišel, mi je vendarle ustavil neki fičko in me potegnil do Broda na Kolpi. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj mi je ta voznik ustavil. Fičko je bil namreč poln, na sprednjem sedežu je poleg šoferja sedela njegova žena, zadaj pa še dva otroka, deček in deklica. Z nahrbtnikom v naročju sem se nekako zrinil noter na zadnji sedež k otrokoma in ker sem nekoliko višje postave, r sem moral med vožnjo ves čas sedeti sključen v dve gubi, da nisem / z   glavo  butal   v   zgornjo steno V avtomobilu je bilo vroče in za-dušljivo kot v parni kopeli, a videti^ je bilo, da to razen mene nikogar,^ ne moti. Voznik in njegova žena-*, sta med seboj vneto razpravljala^ o nakupu nekakšne garaže, medtem ko sta otroka lizala vsak svoj bonbon in se ves čas nečemu hihi-^*"^ tala. Hotel sem jima ponuditi slive.CC a sem opazil, da so se mi ta čas^ v žepih že vse zmečkale in se spremenile v kompot.
Ko sem prišel v Brod, je sonce že-/ahajalo, pa sem se kljub temu sle-' kel in se šel v Kolpo okopat. Zvečer sem v malem kampu ob reki postavil šotor in šel v bližnjo gostilno na pasulj. Tam sem se zapletel v pogovor z nekim starejšim turistom iz Holandije. Rekel je, da hodi že deset let vsako poletje semkaj lovit ribe in da mu je tu tako všeč, da bo prihajal v Brod prav gotovo do svoje smrti.
ei*tna hiša a kipom Julija Cezarja v Čedadu
čevega mostu postavili na prvo mesto čedadskih znamenitosti, si je treba ogledati še vsebinsko prebogat Državni arheološki muzej v središču mesta. Velika patricijska palača hrani pravo zakladnico dragocenosti.
Muzej je razdeljen na več oddelkov: rokopisi z miniaturami, zgodovinske listine, zlatarski izdelki iz zgodnjega in poznega srednjega veka, langobardske starožitnosti ter rimski in zgodnje srednjeveški lapidarij.
Tako v muzeju vidimo celo sekiro iz nefrita, vrsto sarkofagov, lončene in steklene posode iz rimske dobe, fibule, svetilke, napisne kamne, mozaike ipd. Seveda zbuja največjo pozornost obilje zlatega okrasja, nekaj tega tudi v steklu in jantarju.
Le orožje in oklepi, povečini iz zgodovinskega srednjega veka, ne zbujajo kakega posebnega občudovanja. Saj je za naše pojme (in naše postave!) očitno premajhno; komaj za poldorasle mladeniče bi bilo pravšnje! Oklepi bi mogli pokriti le polovico naših prs, meči so premajhni za naš zamah, čelade bi nam čepele vrh temena — pri prvem koraku bi nam padle z glave. Torej so bili langobardski gospodarji teh krajev možje majhnih postav? Sicer pa pri ogledih naših muzejev doživljamo isto: oklepi junaških vitezov in vojskovodij so prav majhni. Današnji možak ne bi mogel obleči oklepa (in čelade) kakega Turjača-na, Lambergerja, Ravbarja in drugih nekdanjih junakov! No, tudi naši otroci so že večji od nas!
LANGOBARDSKI VOJVODA
edadski arheološki muzej hra-■     ni poleg drugih starin tudi velik kamnit sarkofag (mrtvaška skrinja ali rakev), v katerem
Sarkofag prvega furlanskega vojvode Langoharda Gizulfa
so našli ostanke prvega furlanskega vojvode Gizulfa, nečaka langobardskega kralja Alboina.
Sarkofag so odkrili po naključju, ko so leta 1874 kopali jarke za nov vodovod. Po napisu na kamniti rakvi so spoznali dragocenost najdbe. V sarkofagu so našli dele pozlačenih oblačil, zlato okrasje, sulično ost in meč. Posebno vrednost so prisodili najdbi »langobardskega« križa v rakvi (t. j. križ z enakimi, na konceh širokimi kraki).
Stari Alboin, ki je pripeljal v te kraje svoje Langobarde, se je menda že koj ob prihodu, povzpel na »kraljevo goro«, (vsekakor naš sedanji Matajur!), da bi se naužil pogleda po lepi ravnini, ki jo je želel zasesti »do koder nese pogled«. Celo kronist Pavel Dijakon zatrjuje, da je Alboin prišel »z gore naravnost v Čedad«.
Mesto je bilo v onih časih (v drugi polovici 6. stoletja) sedež vseh oblasti za Benečijo in z njo združeno Istro (Oglej je zaradi svoje izpostavljenosti sovražnikom že takrat pričel izgubljati pomen — saj so celo oglejski patriarhi daljše obdobje imeli svoj sedež v Čedadu!).
Kljub utrujenosti je kralj Alboin Čedad brez odpora zavzel. Ker pa se mu je mudilo dalje v italsko ravan (proti Padu), je mesto z okolico izročil svojemu nečaku Gizulfu. Leta je bil po sporočilu izvrsten mož in že od prej eden od Alboi-novih vojskovodij. Gizulf pa je oblast sprejel le s pogojem, da si sme izmed Langobardov izbrati najzve-stejše in najboljše rodovine (plemena). Le tako bo upal braniti meje svoje vojvodine — Furlanije.
Mladi v vasi Dvorje pri Cerkljah so dobili na dan mladosti v uporabo otroško igrišče. To lepo darilo jim je z nesebičnim in požrtvovalnim delom pripravil odbor prijateljev mladine v krajevni skupnosti Dvorje. Ob otvoritvi se je organizacijski odbor zahvalil vsem delovnim organizacijam na Gorenjskem, ki so s svojimi sredstvi omogočile izvedbo tega humanega načrta. — Na sliki: veselje na vlaku. — J. Kristan
Novosti na tržiškem, kriškem in kovorskem pokopališču
Komunalno podjetje Tržič pojasnjuje uresničevanje lanskega investicijskega programa in zagotovil ob zadnji podražitvi pogrebnih storitev
Tržič — Tržiška občinska skupščina je po dolgotrajnih razpravah sprejela predlog Komunalnega podjetja Tržič za povišanje cen pogrebnih storitev. Obenem je Komunalnemu podjetju »obljubila«, da bo spremljala trošenje tako zbranih sredstev in uresničevanje investicijskega programa, ki je bil predložen hkrati s predlogom za višje najemnine grobov in za višje cene drugih pogrebnih storitev. Prvo takšno pojasnilo je terjal družbenopolitični zbor občinske skupščine.
Komunalno podjetje Tržič pojasnjuje, da je bilo lani na račun višjih najemnin za grobove in novih cen pogrebnih storitev največ novega na
Taborjenje v Fazani
Zveza tabornikov občine Kranj tudi letos pripravlja taborenje ob morju v Perojskem gozdičku pri Fazani, in sicer v štirih izmenah po 10 dni.
V prvih treh izmenah bodo taborili aktivni taborniki: odred Stražnih ognjev od 11. do 21. julija, odred Albina Dolca (v tovarni Sava) od 21. do 31. julija in Kokrški odred od 31. julija do 10. avgusta.
Ker se za taborenje zanimajo tudi nečlani, je zveza tabornikov občine Kranj pripravila četrto izmeno od 10. do 20. avgusta za prijatelje tabornikov. Cene so zmerne. Prijave za to izmeno sprejemamo vsak četrtek od 18. do 19. ure v pisarni Zveze tabornikov občine Kranj na Stritarjevi 5 (nasproti milice), najkasneje do 20. julija.
Tekmovanje najboljših desetin
Škofja Loka, Žiri - V nedeljo, 30X*maja, je bilo v Zireh občinsko prvenstvo za gasilske desetine s celotnega področja škofjeloške občine. Pripravila ga je občinska gasilska zveza, na njem pa so nastopila društva, ki so bila najboljša na sektorskih tekmovanjih. Tekmovanje je bilo pripravljeno zelo dobro, ekipe pa so prikazale veliko mero borbenosti. Borbe si je ogledalo tudi veliko število gledalcev.
Rezultati: pionirji B - 1. Poljane, 2. Zali log, 3. Hotavlje; pionirji A -
1. Stara Loka, 2. Bukovica, 3. Poljane; pionirke - 1. Poljane; mladinci - 1. Poljane, 2. Škofja Loka, 3. Go-dešič; članice - 1. Hotavlje, -2. Alples; člani - 1. Poljane (908 točk)
2. Zali log (876), 3. Stara Loka (871).
J. Starman
tržiškem, kriškem in kovorskem pokopališču. V Tržiču se je Komunalno podjetje lotilo razširitve pokopališča. Na novom prostoru bo okrog 200 grobov. Razen tega je tržiško pokopališče dobilo novo betonsko ograjo, garaže za pogrebna vozila, prostor za hrambo vozičkov za prevoz krste in vencev, rampo za kon-tejnerski odvoz smeti in vodnjak. Dela še niso končana. Vrednost lani opravljenih del znaša skoraj 190.000 dinarjev.
Urejenejše in večje je tudi pokopališče v Kovorju. Prostora je za okrog 60 novih grobov. Zaraščati se je začela tudi nova živa meja. Komunalno podjetje pa je uredilo tudi dovozno pot. Stroški teh del dosegajo dobrih 5000 dinarjev.
Večjemu redu in urejenosti smo priča tudi v Križah, kjer so dobili nov kontejner za odlaganje in odvoz smeti. Kontejner je Komunalno podjetje kupilo tudi za kovorsko pokopališče in skupaj odštelo 31.120 dinarjev. J. Košnjek
Delavno jeseniško
društvo invalidov
Upravni odbor društva invalidov Jesenice je na četrti redni seji sprejel vrsto sklepov o tem, kako pomagati invalidom, kako zanje organizirati čimveč športnih srečanj in ostalih oblik rekreacije. Za letos je tako za šport in rekreacijo sprejel zelo širok akcijski program. Tako bo v kratkem v počastitev meseca mladosti organiziran brzopotezni šahovski turnir za invalide za prehodni pokal.
Društvo invalidov bo 12. junija organiziralo izlet na Ravne na Koroškem na srečanje z ravenskimi invalidi; ob tej priložnosti bodo aktivu invalidov Železarne Ravne izročili spominsko plaketo. Za drugo polovico julija pa že načrtujejo piknik za težje invalide v Završnici skupaj z Društvom invalidov iz Radovljice. Predvideno pa je tudi srečanje z invalidi iz vseh gorenjskih občin v avgustu v športni hali v Pod-mežakli. Upravni odbor društva je tudi sklenil poslati na letovanje ob morju 10 do 15 članov invalidov: prednost naj bi imeli upokojeni invalidi in pa invalidi, ki v svojih delovnih organizacijah nimajo olajšav pri letovanju na morju. Prav tako so se dogovorili o reševanju ekonomsko socialnih problemov posameznih invalidov.
Jože Mrovlje
ALPETOUR
hotel Kranj vabi, da obiščete
- DANCING BAR
vsak dan razen nedelje od 22. do 3. ure in
- TERASO HOTELA
v petkih in sobotah od 19. do 23. ure Igra ansambel »ARGO«
Gradnja
mrliških vežic
Blejska Dobrava — Na pokopališču na Blejski Dobravi so zgradili mrliške vežice, sredstva pa so v jeseniški občini zbirali v obliki prispevka na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju finančnih sredstev za izgradnjo žal. Vse organizacije so sklenile, da bodo prispevale po 400 dinarjev na zaposlenega, krajani krajevnih skupnosti Sava, Pod-mežakla, Plavž, Blejska Dobrava in Javornik-Koroška Bela. Sredstva so dobili tudi s prodajo vrednostnih bonov.
Samoupravni sporazum je podpisalo 67 delovnih organizacij združenega dela, od katerih je 52 delovnih organizacij poravnalo svojo obveznost za leto 1975, 12 organizacij pa svojih obveznosti ni poravnalo, 3 organizacije pa so zaprosile za odložitev plačila obveznosti za leto 1976 oziroma 1977. Samoupravni sporazum je podpisalo 100 obrtnikov, od katerih je svojo obveznost poravnalo 54 obrtnikov.
Tako so na Jesenicah zbrali iz vplačil organizacij 4 milijone 500.000 dinarjev, iz vplačil obrtnikov 37.000 dinarjev ter iz vplačil prodanih vrednostnih bonov 25.000 dinarjev. Skupaj s posojilom skupščine občine v višini 460.000 dinarjev so v jeseniški občini za gradnjo žal zbrali več kot 5 milijonov dinarjev.
Največ denarja so porabili za gradbena in obrtniška dela, in sicer v višini 4 milijone 242.000 dinarjev, za vodovodna inštalacijska dela 108.000 dinarjev, za javno razsvetljavo 330.000 dinarjev, za izdelavo reliefa 142.000 dinarjev, za nadzor, izdelavo načrtov in izmeritve 115.000 dinarjev, za bančno provizijo 8700 dinarjev ter za prispevek za energetiko 226.000 dinarjev. Neporavnanih obveznosti ostane za milijon 124.000 dinarjev, ki jih bodo poravnali iz priliva sredstev v letu 1976. Vendar pa bodo predvidena sredstva za leto 1976 znatno manjša.
Za nova dela bo na voljo 2 milijona dinarjev in z njimi bodo na Jesenicah začeli z gradnjo druge etape. Tako nameravajo urediti ozvočenje, parkirišča z obračališčem za avtobuse, pokopališko stavbo, razsvetljavo in ograditev pokopališča.
D. S.
Športno-obrambni
dan
Škofja Loka — Kolektiv in dijaki škofjeloškega šolskega centra za kovinsko in avtomehansko stroko so pred dnevi v počastitev dneva mladosti in rojstnega dne tovariša Tita pripravili športno-obrambni dan. K sodelovanju so povabili Še dijake vseh ostalih srednjih šol v občini ter vojake iz garnizije »Jože Gregorčič« iz Škofje Loke. Tekmovalci so bili razdeljeni v patrulje, ki so štele po pet članov. Med pohodom so morale ekipe opraviti več nalog. Člani ekip so morali reševati topografske teste in teste s področja poznavanja zgodovine (predvsem zgodovine NOB), streljati z vojaško puško, metati bombo, plezati po vrvi prek namišljene reke ter se pomeriti med seboj v orientaciji in skoku v daljino z mesta. Nastopilo je prek 40 patrulj. Skoro vse so v določenem času — na voljo sta bili dve uri in dvajset minut — prišle na končni cilj na Križni gori. Tu je tekmovalce že čakal okusen vojaški pasulj, ki so ga pripravili mojstri kulinarike v škofjeloški vojašnici.
Med gosti, ki so se udeležili športno-obrambnega dne srednješolcev s področja škofjeloške občine, so bili tudi člani oddelka za ljudsko obrambo pri skupščini občine Škofja Loka.
Rezultati: 1. JLA II, 2. le razred ŠC za kov. in avtomehansko stroko Šk. Loka, 3. JLA I. -jg
Očiščevalne
akcije
Jesenice — Prizadevanja za lepo okolje na Jesenicah so že obrodila sadove. V organizaciji Turističnega društva so na območju Jesenic vse osnovne šole in. poklicna šola Železarsko izobraževalnega centra izvedle očiščevalne akcije. Najprej na Koroški Beli in nato na Jesenicah. Na vseh akcijah je sodelovalo 943 otrok, najbolj so se izkazali na Koroški Beli, saj se je akcije udeležilo kar 650 otrok, ki so pobrali smeti od Javornika do Potok. Za prizadevno delo bo društvo vsem šolam izročilo posebno pismeno pohvalo.
B. B.
Šolski center za blagovni promet Kranj razpisuje za šolsko leto 1976/77 vpis v naslednje šole:
Šola za prodajalce
Šolanje traja tri leta. Učenci obiskujejo med šolanjem polovico šolskega leta teoretični pouk v šoli in polovico šolskega leta praktični pouk v trgovinski OZD in TOZD. V prvi razred bomo sprejeli 210 učencev.
Pogoji za vpis so:
— končani osmi razred osnovne šole z oceno iz tujega jezika,
— starost do 18 let
— zagotovljeno učno mesto za praktični pouk
Kandidati si zagotovijo učno mesto za praktični pouk tako, da predložijo izjavo (obr. DZS 1,95), ki jo izpolni trgovinska OZD.
Pri vpisu morajo učenci vložiti:
1. prijavo za vpis (obr. DZS 1,20), kolkovano z 2 din
2. zadnje šolsko spričevalo
3. zdravniško spričevalo
4. izjavo (obr. DZS 1,95)
Šola izobražuje učence za poklic prodajalca: zaposlijo se lahko na delovnem mestu prodajalca, skladiščnika, komisionarja ali blagajnika.
Poslovodska šola
Poslovodska šola izobražuje kadre za vodilna delovna mesta v oddelku, skladišču ali ekonomski enoti OZD in TOZD:
Pogoji za vpis so:
— uspešno končana šola za prodajalce
— priporočilo gospodarske organizacije, iz katerega je razvidno, da kandidat že najmanj dve leti uspešno opravlja dolžnosti na svojem delovnem mestu.
Pri vpisu morajo kandidati vložiti:
1. prijavo za vpis (dobe jo v tajništvu šole) s priporočilom gospodarske organizacije, kolkovano z 2 din,
2. spričevalo o zaključnem izpitu.
Šolanje traja dve leti, pouk je popoldne trikrat tedensko. Šola izobražuje kandidate za poklic trgovski poslovodja.
Komercialna šola
Komercialna šola izobražuje kadre za delo v komerciali. Komercialno šolo je kot srednjo strokovno šolo priznal Republiški sekretariat za šolstvo z aktom št. 022-20/64.z dne 13. avgusta 1964 in je organizirana tako kakor to predvideva 5. člen zakona o srednjem šolstvu.
Pogoji za vpis:
— uspešna končana šola za prodajalce in najmanj dveletna praksa Pri vpisu morajo kandidati vložiti:
1. prijavo za vpis (dobe jo v tajništvu šole) s priporočilom OZD, kolkovano z 2 din
2. spričevalo o zaključnem izpitu šole za prodajalce
Šolanje traja dve leti, pouk je popoldne štirikrat tedensko. Šola izobražuje kandidate za poklic komercialnega tehnika.
i**
Šola za prodajalce — odrasli
Šola za prodajalce-odrasli izobražuje kadre za poklic prodajalec. Pogoji za vpis:
— končani osmi razred osnovne šole z oceno iz tujega jezika Pri vpisu morajo kandidati vložiti:
1. prijavo za vpis (dobe jo v tajništvu šole) s priporočilom trgovinske OZD, kolkovano z 2 din, iz katerega je razvidno, da kandidat že najmanj dve leti uspešno opravlja dolžnosti na svojem delovnem mestu.
2. spričevalo o uspešno opravljenem osmem razredu osnovne šole. Šolanje traja 1 leto in pol (3 semestre). Pouk je trikrat tedensko.
Vpisovanje v vse šole bo v sredo, 30. junija 1976, ob 8. uri.
Jubilej
gasilskega društva Škofja Loka
Škofja Loka — V nedeljo, 20. junija, bo v Škofji Loki velika proslava v počastitev 100-letnice škofjeloškega gasilskega društva. Člani društva želijo ta jubilej proslaviti čimbolj dostojno in slovesno. Zato so na svečanost ob 100-letnici povabili mnoge goste, vse člane gasilskih društev iz občine, gasilskega društva iz nekaterih drugih slovenskih krajev in zamejstva ter seveda vse prijatelje gasilstva.
Na osrednji praznični dan, v nedeljo, 20. junija, bo po škofjeloških mestnih ulicah velika gasilska parada, gasilci pa bodo ob tej priložnosti prikazali tudi razvoj gasilstva od nekdaj do danes. Razstavljeno bo staro gasilsko orodje, gasilski pripomočki, ki že dolgo ne pridejo več v poštev pri gašenju, ter najmodernejša gasilska oprema in tehnika s kakršno je opremljenih vse več gasilskih društev.
Za pokrovitelja so škofjeloški gasilci sklenili zaprositi skupščino občine Škofja Loka.
Člani .gasilskega društva Škofja Loka predvsem v zadnjih letih dosegajo lepe uspehe. Na različnih tekmovanjih so dosegli več vidnih uvrstitev — prvih, drugih in tretjih mest. Poleg tega pa so loški gasilci nakupili veliko nove opreme. V društvu je iz meseca v mesec vse več
novih članov. Še posebno razveseljiva pa je ugotovitev, da je med njimi izredno veliko število mladih In ne nazadnje: v loškem gasilskem društvu načrtno skrbijo tudi z« vzgojo kadrov. Predvsem v zimskem tečaju pripravljajo razne tečaje z* bodoče častnike, podčastnike i" izprašane gasilce, večje število gasil' cev pa je že opravilo izpit za gasil' skega sodnika.
Tudi v prihodnje loške gasile« čaka še veliko dela. Zaradi hitrega razvoja industrije in izredno hitrega širjenja industrijskih predelov tet stanovanjskih naselij bo potrebno nakupiti še več nove moderne opreme in modernih pripomočkov za ga* šenje. Tu so mišljene predvseifl naprave za reševanje iz visokih zgradb, pripomočki za gašenje lahko vnetljivih snovi ter avtomobili, s katerimi bo mogoče priti v dokaj oddaljena in teže dostopna naselja v neposredni bližini Škofje Loke in drug« kraje škofjeloške občine čim hitreje-Pa tudi opreme za gašenje gozdnih požarov, ki jih je v zadnjem času kal" precej, loški gasilci skorajda nimajo-
Loški gasilci upajo, da bodo ie takoj na začetku drugega stoletja obstoja njihovega društva odpravljeni vsi problemi. Kajti potem bo lahko njihovo delo še boljše i" uspešnejše. J. Govekar
mali oglasi • mali oglasi
Mali oglas lahko oddaste pri naši malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, Vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70 din. "se informacije dobite na telefon Številka 23-341.
Turistično društvo Škofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
prodam
^Poceni prodam 200 kosov MON-rA OPEKE 12. Telefon 61-830 3567
ZAJCE CINČILA, samce in sami-^e z mladiči, prodam. Repnje 24, Vodice 3663 T tP° ug°dni ceni prodam okrogli £"ES za ostrešje, primeren za velikost 8 X 7 m. Naslov v oglasnem oddelku. 3664
TRAKTOR HOLDER, dobro ^hranjen, 35 KS, opremljen z dvo-oobensko vitljo za vlačenje hlodo-y^ie, hidravliko spredaj in zadaj, s hidravličnim volanom, prodam. urevc Florjan, Zg. Gorje 64 3665 . »Prodam novo PEČ za centralno k«rjavo TAM STADLER, 35.000 ^c*li z bojlerjem. Informacije — telefon 064-61-209 3666
Poceni prodam nov kombiniran, [20-Htrski BOJLER za centralno Kurjavo. Eržen, Sutna 35, Škofja ^oka 3667
Prodam mlado KRAVO v osmem Jesecu brej osti in ZASTAVO 750 po delih. Adergas 5, Cerklje 3668 p Prodam črno-beli TELEVIZOR ~9RENJE, šest programov, elek-lr»Čno OMARO 60 - 40 in računski *troj OLIVETI na papirnati trak. Cerklje 26 3669 „ Prodam TELEVIZOR RR - Niš, Crno-beli. Gale, Naklo 210 3670
PIŠČANCE, enodnevne m sta-'ejSe prodam. Podgorje 58, Kamnik
3671
Prodam BETONSKO ŽELEZO *0mm. Jamšek Karel, Sidraž 2, Lerklje 3672
Prodam AJDO za seme. Čirče 24, *ranj 3673
Prodam ali zamenjam elektromotor RADE KONČAR z 900 in 1400 °oratov, od 11-16 KM. Sp. Bela 6
3674
. Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na trdo gorivo Gorenje, desni. Zasavska 36, Kranj 3675 . Prodam GUMI ČOLN in MOTOR 4TOMOS. Križnarjeva 5, Kranj
3676
^Prodam električni in plinski ŠTEDILNIK, oba nova. Kapitanovič Branko, Jezerska 130 b, K ran j 3677
Prodam TELEVIZOR avtomatik, Jovejši tip. Ogled po 13. uri. H rastje 8t-103 3678 a Prodam PRANE PLOŠČE 40x40. ^oklukar,Sp. Gorje 124 3679 , Prodam KRAVO frizijko, ki bo onec tega meseca telila. Resman, u°r»ca 2, Radovljica 3680 . Prodam SLAMOREZNICO s pu-Ja nikom in verigo ULTRA II original. PAJKA za mrvo, KONJA, 8 let, g   kmečka   dela,   KRAVO, dva
*KCA za rejo. Gmajnica 6, Ko-m«J»da, Juhant 3681 „ prodam KRAVO z mlekom. Rib-no 27, Bled 3682 t)J^r°dam globok kombiniran OTOŠKI VOZIČEK. Cegnar, Virmaše
vozila
Dobro ohranjen KOMBI 750 K, <asteklen, prodam, letnik 1973, predenih 16.700 km. Ogled popoldan. °odesče 20, Bled 3684 .Prodam ZASTAVO 750, letnik J?66- Šimenc, Betonova 38, Kokrica *ranj
.Prodam ZASTAVO 750, letnik A9?0. Srednja vas 55, Šenčur 3685 Prodam ZASTAVO 1300. Informacije: telefon 064-61-209 3686 r, Prodam motorno kolo JAWA 175 TORT, televizor GORENJE 900, ^ektrični ŠTEDILNIK AEG in KaJrio žarečo PEČ kuppersbusch. Mlakar, Stara Loka 91, Škofja Loka
3687
, Prodam ŠKODO L 100, letnik iy'l, prevoženih 45.000 km. Kožar, \Senica 26 a, Medvode 3688 Prodam tovarniško nov R 4 ali
*zdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Mote pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja l> - Tekoči račun pri SDK v Kra-J»ju številka 51600-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
zamenjam za drugega. Ramovž Franc, Komunalni servis, Kranj
3689
Prodam brezhiben AUSTIN 1300 special, srebrne barve. Telefon 064-23-374 3690
Ugodno prodam MOPED TO-MOS T 14 COLIBRI in skoraj nov ŠTEDILNIK na drva Gorenje, brez kotlička za vodo. Pestar, Bobovek 8, Kranj 3691
Ugodno prodam PRIKOLICO, nosilnost 500 kg. Trata 30, Škofja Loka 3692
Prodam skoraj novo motorno kolo znamke MZ 250 ccm. Trojar, Ojstri vrh 9, Železniki 3693
Dekle vzamem na STANOVANJE. Ponudbe pod »Poštena« 3698
zaposlitve
Takoj sprejmem dva delavca za STAVBNO KLEPARSTVO. Mar-kič Franc, Partizanska 14, Kranj
3602
OBRTNIK sprejme vsa ZIDARSKA DELA. Delamo kvalitetno in hitro. Cesta Staneta Žagarja 20, Kranj 3704
VAJENKO sprejmem s 1. julijem. KOZMETIČNI SALON »CVETA«, Na Skali 6, Kranj . 3705
kupim
Kupim OTROŠKO KOLO za šestletno deklico. Sporočite na telefon 064-60-284 od 6. do 14. ure. 3694
Kupim rabljen plinski ŠTEDILNIK. Šalej, Podbrezje 137 3695
Kupim VOZIČEK za kosilnico BCS 110. Koselj Janez, Sp. Lipnica 31, Kamna gorica 64246. Pišite! 3696
stanovanja
Dvosobno STANOVANJE v Niski banji zamenjam za enako ali manjše v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Zamenjava« 3697
posesti
Trosobno takoj vseljivo STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, ugodno prodam v Kranju, Moša Pi-jade 48, stan. 11. Ponudbe pod »Gotovina — stanovanje« 3699
Prodam polzidan, skoraj nov SKEDENJ z gradbenim dovoljenjem za enostanovanjsko hišo, možno tudi za vikend na Blejski Dobravi. Tratnik Dragica, Begunje 60, Begunje 3700
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Škofje Loke. Dolinar, Škofja Loka, Frankovo naselje 54 3701
Prodam GOSTILNO v turističnem kraju v Poljanski dolini. Telefon 064-60-694 3702
Prodam GOZD ob cesti Križe — Veterno. Naslov v oglasnem oddelku. 3703
modna hiša
Poletje je prineslo nove modne tendence, ki bodo popestrile ali dopolnile marsikatero žensko in moško garderobo. Pred nakupom lahkih poletnih oblačil pa ne pozabite obiskati MODNO HIŠO s prodajnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku ih Smedere-vu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, bogat izbor pletenin, metrskega blaga in galanterijskih artiklov. Modna hiša bi rada opozorila zlasti na veliko izbiro modnih kopalnih oblek ter modnih dodatkov, ki spadajo v kopalno garderobo. Ker želi Modna hiša ustreči vsem željam svojih potrošnikov, boste našli v njenih prodajnih enotah modele za vse starosti in postave po sprejemljivih cenah.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in stric
Anton Krošelj
klepar
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 8. 6. 1976, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčur.
Žalujoči: žena Ana, hčerki Ani in Slavka z družinami in ostalo sorodstvo.
Šenčur, 7. junija 1976
Industrijski kombinat
JIIiANIIIA Kranj razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednja učna mesta in štipendije:
ZA TOZD TOVARNO OBUTVE KRANJ
I. Štipendije
2 stipendiji na srednji tehnični čevljarski šoli
II. Učna mesta
20 učnih mest za prešivalko zgornjih delov 10 učnih mest za navlačevalca 3 učna mesta za čevljarja
ZA TOZD TOVARNO OBUTVE BREZNICA
I. Štipendije
1 štipendija na srednji tehnični čevljarski šoli
II. učna mesta
5 učnih mest za prešivalko zgornjih delov
2 učni mesti za prikrojevalca zgornjih delov
Učenje za poklic prešivalke traja 17 mesecev, za poklic na-vlačevalec oziroma prirezovalec pa 14 mesecev in se lahko prijavijo tudi tisti, ki so uspešno zaključili 6 razredov. Učenje za poklic čevljarja traja 3 leta, za vpis pa se zahteva popolna osemletka.
ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
I. štipendije
2 štipendiji na ekonomski srednji šoli
1 štipendija na administrativni šoli
1 štipendija na višji šoli za organizacijo dela
1 štipendija na ekonomski fakulteti
II. učna mesta
1 učno mesto za elektrikarja
1 učno mesto za obratnega mehanika
1 učno mesto za vodovodnega instalaterja
Pogoj: uspešno zaključenih 8 razredov ZA TOZD TRGOVSKA MREŽA
I. štipendija
1 štipendija na ekonomski srednji šoli
Prošnje za štipendije sprejema kadrovski oddelek kombinata v Kranju
do 10. julija 1976
K prošnji je treba priložiti:
— zadnje šolsko spričevalo
— natančno izpolnjen obrazec DZS 1,65 — prošnja za štipendijo
— izjavo, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju Prednost pri podelitvi štipendij imajo dijaki višjih letnikov in tisti, katerih starši so zaposleni v Planiki.
Rok za prijavo za učna mesta pa je 5. julij 1976 K prošnji morajo priložiti:
— natančno izpolnjen obrazec DZS 1,65 prošnja za štipendijo
— zadnje šolsko spričevalo
— izpisek iz matične knjige rojenih
Vsa pojasnila v zvezi z učenjem in štipendiranjem dobite v kadrovskem oddelku kombinata v Kranju.
Cestno podjetje v Kranju razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
izklicna
tovorni avto FAP tovorni avto TAM 4500 tovorni avto TAM 4500 tovorni avto TAM 4500 poltovorni avto TAM 2000 poltovorni avto IMV 1600 škropilni voz samonakladač Paragnella telefonska centrala kombi IMV kompresor kompresor zračni brizgalka za emulzijo FAGRAM skreper
motorna kosilnica Alpina računski stroj Zagreb sod za vodo 500 1 s črpalko
Licitacija bo 15. junija 1976, ob 11. uri na sedežu podjetja. Ogled je možen vsak dan do 14. ure. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki pa morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10 % kavcije od izklicne cene.
letnik	cena
	din
1966	30.000
1963	15.000
1964	18.000
1964	18.000
1967	6.000
1970	5.000
1962	100
1971	15.000
1965	17.000
1970	10.000
1962	1.500
1962	1.000
1967	1.500
1968	2.000
1968	500
1962	50
—	100
Podjetje
Remont Gradnje Žiri
razpisuje prosto delovno mesto
računovodje
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske smeri z najmanj 2 leti delovne dobe oz. prakse in najmanj 1 leto na vodilnem delovnem mestu vodje finančno-računovodske službe ali
— srednja izobrazba ekonomske smeri z najmanj 5 let delovne prakse v računovodskih in finančnih poslih in najmanj 3 leta na vodilnem
delovnem mestu vodja finančno-računovodske službe. Prijave pošljite v 30 dneh po objavi na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
nesreče
Zavijal levo
V petek, 4. junija, ob 16. uri se je na Savski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda.. Voznik osebnega avtomobila Mihael Štefančič (roj. 1957) iz Kranja je peljal proti Čir-čam. Pred Savo obrat IV je nameraval zaviti levo, da bi parkiral, pri tem pa je zaprl pot vozniku mopeda Dragu Staklu (roj. 1957) iz Kranja, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju je mopedista in sopotnika Igorja Erbežnika vrglo čez avtomobil; lažje ranjena so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Nezgoda mopedista
V soboto, 5. junija, ob 19.50 se je na Cesti Ivana Cankarja na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Slobodan Grujič (roj. 1946) z Jesenic je nameraval zaviti v desno, vendar pa ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo in je trčil v hišo. Hudo ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Neprevidno čez cesto
V soboto, 5. junija, ob 5.30 se je na Trgu svobode v Tržiču pripetila prometna nezgoda. Slavka Jačimovič (roj. 1946) iz Tržiča je stopila s pločnika in zunaj prehoda za pešce prečkala cesto. Vtem je pripeljal v osebnem avtomobilu Drago Bizjak (roj. 1945) iz Tržiča fer jo zadel, da je padla in se hudo ranila.
Pritekli po prehodu
V soboto, 5. junija, ob 10. uri se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Rang Paul (roj. 1917) se je v križišču srečal s tovor-
# nim avtomobilom, ki je zavijal v levo: takoj za tovornjakom pa sta po prehodu za pešce pritekli 10-letna Nevenka Škrabelj in 8-letna Dominika Čop; voznik Rang je zaviral, vendar je deklici kljub temu zadel. Hudo ranjeni sta bili prepeljani v jeseniško bolnišnico.
Nezgoda ob prehitevanju
V nedeljo, 6. junija, ob 21.50 se je na magistralni cesti v Lescah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Danijel Klančnik (roj. 1949) iz Žej je peljal proti Radovljici. V blagem preglednem ovinku v Lescah na nadvozu je prehiteval neki avtomobil, pri tem pa je z bočno stranjo oplazil avtomobil Zvonka Jiraska (roj. 1923) z Bleda, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Pri tem je Jiraskov avtomobil odbilo s ceste na travnik, Klančnikov pa se je prevrnil in po prevračanju obstal na strehi. V nesreči je bila lažje ranjena Klančnikova sopotnica Slavka Bavec iz Tržiča. Škode na vozilih je za 20.000 din. L. M.
Gorska nesreča
V nedeljo, 6. junija, dopoldne se je v vrhu zimskega kamina v južni steni Jalovca smrtno ponesrečil avstrijski državljan Peter Sepperer, star 29 let. Ponesrečeni je bil vodja planinske sekcije v Spittalu ob Dravi in je vodu skupino trinajstih planincev; iz Tamarja so se povzpeli na Jalovec. Ko je pod vrhom zimskega kamina iskal pot naprej, se mu je okrušil oprimek ter je padel kake 300 do 400 metrov v globino. Pokojnega so prenesli v dolino gorski reševalci iz Rateč in Mojstrane, v akciji pa je sodeloval tudi helikopter.
Ugotovitve postaje milice Tržič
Tržičani bolj disciplinirani
Lani manj kaznivih dejanj — Družbena samozaščita se uveljavlja — Strožje do tistih, ki točijo mladoletnikom in vinjenim osebam, najpogostejšim kršilcem javnega reda in miru, alkohol
Tržič — V tržiški občini ocenjujejo, da je Postaja milice lani uspešno opravljala družbeno poslanstvo in se tvorno vključevala v oblikovanje sistema družbene samozaščite. Predvsem je bila pozorna na tiste kršitve in storilce, ki so v tržiški občini najpogostejši in vznemirjajo občane. Takšno delovno usmeritev ubira postaja tudi letos v prepričanju, da letošnji rezultati ne morejo biti slabši od lanskih. Ker je med prestopniki največ mladoletnikov, se miličniki pogosto povezujejo s skrbstvenimi službami in skušajo tudi preventivno ukrepati. Ostreje pa kaže jemati starše, ki jim je skrb za mladoletne otroke deveta briga. Strožjih ukrepov so deležni tudi tisti, ki točijo vinjenim in mladoletnikom alkoholne pijače. Slednji so najpogostejši kalilci javnega reda in miru. Postaji milice je izvršni svet občinske skupščine priporočil večjo skrb za tako imenovani »mirujoči promet« v občini, občinsko skupščino pa opozoril na hitrejše reševanje stanovanjske problematike delavcev milice.
Manj kaznivih dejanj
Lani so tržiški miličniki obravnavali 94 kaznivih dejanj, od katerih jih je ostalo 23 neraziskanih. Sum je padel na 107 oseb, med katerimi so bili štirje mladoletniki in šest otrok. Storilci kaznivih dejanj so družbeni sektor oškodovali za 262.270 dinarjev, občane pa za 75.968 dinarjev. V primerjavi z letom 1974 je bilo lani kaznivih dejanj manj. Miličniki ta napredek pripisujejo predvsem učinkovitejši preventivni službi, družbeni samozaščiti v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih in dejstvu, da so bili nekateri nepoboljšljivi storilci, ki jih nobena dosedanja kazen ni spametovala, za rešetkami. Miličnike je bilo srečati tudi pri desetih požarih in poskusu samomora.
Miličnikova vsakdanjost je pestra in k njej sodijo tudi prisilni ukrepi. Iz poročila tržiške postaje milice povzemamo, da so miličniki lani posredovali 102-krat, opravili več kot sto osebnih preiskav, zaradi vinje-
nosti in drugih vzrokov pridržali 50 ljudi ter posredovali po nalogu sodišč, sodnikov za prekrške, upravnih organov itd. Na postaji vedno pogosteje zvoni telefon. Ljudje iščejo miličnikovo pomoč tudi v primerih družinskih in drugih sporov, žalitev in obrekovanj. V takih primerih fantje v modrih uniformah pogosto nimajo niti pooblastil za posredovanje.
Na plačilne dneve » na jži v ahne j e «
V Tržiču je na plačilne dneve največ prekrškov zoper javni red in mir ter občinski odlok s tega področja. Najraje »zavre« obiskovalcem bifeja Creine oziroma Alpetoura, gostilne Pr'Slug, kavarne, restavracije Hotela Pošte, mlečne restavracije in doma družbenih organizacij v Jelen-dolu. Miličniki predlagajo pogostejše obiske tržne in sanitarne inšpekcije posebno ob sobotah in nedeljah, ko so lokali najbolj zanemarjeni.
Zaradi kršitve javnega reda in miru je tržiška postaja milice lani prijavila 316 storilcev in jim očitala 216 kršitev javnega reda in miru. Zaradi drugih kršitev, (meja, prijavno-odjavna služba, posest in nošnja orožja itd.) so miličniki obravnavali 24 primerov. Zasegli so tudi nekaj strelnega in hladnega orožja, zračno puško in nekaj eksplozivnih sredstev.
Uveljavlja se družbena samozaščita, bodisi v organizacijah združenega dela ali krajevnih skupnostih. Marsikateri primer je bil razvozlan s pomočjo sodelovanja občanov ali organov.
Dve smrtni prometni nesreči
V tržiški občini je bilo lani 175 prometnih nesreč, ki so terjale dve smrtni žrtvi. Dvajset ljudi je bilo težje ranjenih, 18 lažje, pri 135 prometnih nesrečah pa je bila le materialna škoda. Med vzroki za nesreče so prevladovali neprimerna in nedo-
voljena hitrost, vinjenost, izsiljevanje prednosti, nepravilno obračanje, vožnja brez vozniškega izpita, prekratka varnostna razdalja in poledica.
Miličniki so predlagali zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov v postopek 52 oseb. 19 voznikov je bilo vinjenih, 29 pa brez izpita. 335 oseb je bilo mandatno kaznovanih. Precejšnja je bila tudi preventivna vloga tržiških miličnikov, saj je bilo veliko voznikov zaradi kršitev le opozorjenih. Ker v Tržiču manjka parkirnih prostorov, so miličniki večkrat segali po kaznih zaradi nepravilnega parkiranja. Prezreti pa ne kaže dela, ki so ga miličniki opravili pri organizaciji fn zaviranju prireditev v tržiški občini.
J. Košnjek
dežurni veterinarji
OD 11. DO 18. JUNIJA 1976:
CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuho-va 23, telefon 22-994 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka;
ČOP Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, tel. 75-606 za občini Radovljica in Jesenice.
Centralna dežurna služba telefon 25-779 Kranj. •
Obvestilo: ambulanta za male živali dela pri ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1, vsak četrtek, od 7. do 8. ure zjutraj.
Zaradi neprimerne hitrosti v ostrem ovinku in mokre ceste je v petek, 4. junija, dopoldne na Škofjeloški cesti v Kranju spodneslo voznika kolesa z motorjem Lada Benedičiča iz Kranja. Zdrsel je pred avtomobil švicarske registracije, ki ga je pravilno po svoji desni vozil voznik Von Burg Uro Peter. Za Benedičičem je pripeljal na kolesu z motorjem Slavko Rabotin, zapeljal na ležečega Benedičiča, da ga je potisnilo v kolo osebnega avtomobila, nato pa ja padel še voznik Rabotin. Tedaj je pripeljal na kolesu z motorjem še Branko Senk iz Kranja, zapeljal na kolesa obeh in padel. Benedičič in Rabotin sta bila v nesreči huje ranjena. — L. M. — Foto: Perdan
Tudi na Karakorumu bo zavib rala jugoslovanska zastava
Po velikih uspehih jugoslovanskih alpinistični odprav v domala vseh gorstvih sveta so se slo venski alpinisti odločili še za drugi najmogočnej& masiv sveta — Karakorum. Organizator odpravi bo PD Tržič, ki bi z odpravo proslavilo jubilej 70-letnico obstoja planinskega društva in 40-let nico obstoja alpinističnega odseka
Tradicija jugoslovanskih alpinističnih odprav — največji del je bil slovenskih — je nadvse bogata. Le malo je še gorstev na svetu, v katerih se niso zapisana imena naših alpinistov. Z velike večine odprav pa so se naši alpinisti vračali tudi z bogato bero uspehov. Eno od redkih še ne obiskanih gorstev je Karakorum.
Prvič si je postavila za cilj Karakorum kranjska odprava leta 1971. Takrat so se nameravali povzpeti na prek 8000 m visoki Broad Peak, vendar jim pakistanske oblasti niso izdale potrebnega dovoljenja. Šele pred letom dni so Pakistanci nekoliko bolj na široko odprli vrata alpinističnim odpravam.
»
Alpinistična odprava, ki bo naslednje leto krenila v pogorje Karakorum, bo v organizaciji PD Tržič. Odprava bo izvedena ob priliki praznovanja 70-letnice obstoja planinskega društva in 40-letnici obstoja alpinističnega odseka v Tržiču. Z odpravo bodo tržiški alpinisti prispevali najlepši delež pri proslavitvi obeh jubilejev.
Karakorum, kar bi prevedeno iz turkestanščine pomenilo Črni ledenik, je poleg Himalaje brez dvoma ederr najbolj zaželenih ciljev alpinističnih odprav vsega sveta. Tudi v Karakorumu se dvigajo vrhovi prek 8000 m visoko. Kralj Karakoruma pa je je brez dvoma 8611 m visoki Chogori ali K2 imenovan — drugi najvišji vrh na svetu, katerega je kot prva leta 1954 zavzela italijanska odprava. Poleg Chogorija so v tej skupini še prek 8000 m visoki vrhovi: Hidden Peak (Gašerbrun I — 8068 m), Broad Peak (8047 m) in Gašerbrun II (8035-m). In prav v tej skupini, ki je najmočnejša v vsem Karakorumu, namerava delovati tudi prva jugoslovanska odprava. Naša odprava namerava preplezati kakšno deviško steno ali greben v skupini Gašerbrun, seveda pa je to odvisno od dovoljenja pakistanske vlade. Način plezanja v Karakorumu je podoben kot v Himalaji in terja ekspedicijsko tehniko.
Da bodo kvalitetno zastavljeni cilji realni jamči visoka stopnja alpinistične usposobljenosti članov odprave. Tržiški alpinisti so namreč k sodelovanju povabili še člane neka-
Mustag Karakorum — skupina, kateri namerava delovati n<P odprava.
terih drugih odsekov. Vodja odprav| bo Janez Lončar, kandidati za čl a" odprave pa so še: Janez Grob* Filip Bence, Borut Bergant ? Slavko Frantar (AO Tržič), N«{ Zaplotnik in Andrej Štremfelj (A Kranj) ter Matija Maležič in Fra«? Jeromen iz Ljubljane. Kot zdravnj ka nameravata odpotovati Damja Meško in Igor Tekavčič. Čla11 odprave se bavijo z alpinizmom povprečju 8 let. Poleg najtežja vzponov, ki so jih opravili v doma*! stenah, Dolomitih ter Centralo* Alpah, so sodelovali še v celi vrs alpinističnih odprav v tuja gorstv* kjer so dobili potrebne izkušnje.
10-članska odprava (8 alpinist^ in dva zdravnika) namerava kren> na pot meseca maja prihodnje le*' kajti najprimernejši čas dela na g°, sta meseca julij in avgust, saj J monsum od junija do septemb1 zelo mil. Potovati nameravajo kamionom, vlakom in avtobusoi1 Stroški odprave bodo predvidofl! 450.000 din. Ta sredstva nameravaj zbrati prek različnih poslovnih 1 propagandnih akcij. Računajo t tudi na najširšo podporo družbe"' ter delovnih organizacij.     F. Štet
ZAHVALA
Ob nenadni smrti, v 90. letu, boleči izgubi naše dobrotnice in tete
Marije Mrak
Prbičeve tete
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala Piji in Rudiju Vavpotiču, Marjanci Čadež, Tončki Filipič za nesebično pomoč. Obenem se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in lepe poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njeni.
Žabja vas, Poljane, 2. junija 1976
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi naše drage žene, hčerke, mame, sestre in tete
Ivanke Fajfar
rojene Stanovnik
se iskreno zahvaljujemo za hitro pomoč sosedom in zdravniku dr. Tancarju. Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Hvala učiteljskemu kolektivu in 3. c razredu Gostinske šole Bled, hotelu Krim, restavraciji Teksas, tovarni Vezenine Bled, trgovskemu podjetju Špecerija <Bled, duhovščini in vsem ostalim.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Helena z družino, Boža in Rina, mama, sestre in bratje ter ostalo
sorodstvo.
Bodešče, Žiri, Ljubljana, Slovenske Konjice, Buona Saires, Bled, 1. junija 1976
1
PORTNO PRVENSTV
oy ljubljanskega Zjjm armadnega r t M f\ območja
LJAO KRANJ a-i3.e.i97B
XXIV. mednarodna veslaška regata Bled '76
Naši olimpijski kandidati odlični
Danes, 8. junija, popoldne bo v Kranju svečana otvoritev 31. športnega Prvenstva ljubljanskega armadnega območja. Ob 17. uri se bodo na Trgu Evolucije razvrstile ekipe osmih garnizij JLA in potem v sprevodu skupaj z mladino krenile na stadion Stanka Mlakarja, kjer bo ob 18. uri Uradna otvoritev. Otvoritvi bo sledil kulturno-umetniški program, v katerem bodo nastopili veliki pihalni orkester JLA iz Ljubljane, estradna grupa umetniškega ansambla JLA lg Beograda in solisti Leo Martin, Zivka Djurič, Gordana Runovič, Momčilo Jeftovič in humorist Ljubo-mir Urbovič.
Od jutri do nedelje pa bodo na stadionu Stanka Mlakarja in v osnovni Šoli Franceta Prešerna v Kranju vsak dan na programu različna tekmovanja. Vsak večer bodo v domu JLA v Kranju tudi srečanja mladih, v mestu j)a bodo različne kulturne Prireditve.
Svečan zaključek 31. športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja s kulturnim programom bo v nedeljo popoldne na stadionu Stanka Mlakarja. Letošnje prireditve in tekmovanja v Kranju, na katere vabijo, da sijih ogleda čim-Več občanov Kranja in Gorenjske, °odo potekale pod pokroviteljstvom kranjske občinske skupščine in delovnih organizacij.       '   A. Z.
Bled — Na Blejskem jezeru se je končala dvodnevna xxiv. mednarodna veslaška regata Bled '76. v obeh dneh je v članski in mladinski konkurenci nastopilo 140 posadk s 460 veslači iz Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Mehike, Kanade, zrn ter seveda iz vseh jugoslovanskih veslaških centrov. Nad 1500 gledalcev je zadovoljno zapuščalo prizorišče letošnje regate, saj so videli zanimive in zagrizene borbe vseh nastopajočih. v spominu pa jim bodo prav gotovo ostale lepe zmage naših veslaških kandidatov zaMontreal.
Četverec s krmarjem - Rahlo
razočaranje že na cilju prve vožnje. Prvi jugoslovanski kandidat za olimpijske igre četverec šibeniške Krke je moral priznati premoč kanadskim predutavnikom. v mladinski konkurenci pa je zmaga pripadla Metalcu iz Sme-dereva.
Rezultati - člani: 1. Kanada 6:31,39, 2 Krka 6:35,94, A. LIA-Albatros 6:.'IH,94, 4. Bolgarija 6:41,43, 5. Tamiš Pančevo 6:42,37, 6. Donau Dunaj 7:15,03; mladinci (1500 m): 1. Metalac Smederevo 4:53,30, 2. Madžarska 4:54,09, 3. Trešnjevka Zagreb 5:06,19, 4. Korana Karlovac 5:12,26, 5. zrn 5:17,38, 6. Bled 6:19,69.
DOUBL SCULL - Člana novosadskega Danubiusa Majstorovič-Pančič nista imela težkega dela z ostalimi tekmeci, kljub temu pa sta s solidno vožnjo zmagala s prednostjo tridesetih metrov. Tako sta še enkrat dokazala, da sta dobro pripravljena in da bo za Montreal nanje treba resno računati. Pri mladincih pa so glavno besedo imeli veslači ZRN.
Rezultati - člani: 1. Danubius 6:42,71, 2. Galeb Zemun 6:45,14, 3. Nautilus Celovec 6:47,01, 4. Gimnastica Trst 6:49,35, 5. Donau Dunaj 7:00,82, 6. Branik Maribor 7:11,31; mladinci (1500 m): 1. ZRN II 5:00,94, 2. ZRN I 5:03,51, 3. Padova Italija 5:10,40, 4. STAW Dunaj 5:14,39, 5. Trešnjevka 5:16,12, 6 Albatros Celovec 5:17,68.
DVOJEC BREZ - Celent-Mrduljaš, člana splitskega Gusarja, že zanesljiva potnika za Kanado, sta spet zmagala v velikem slogu. Ostale tri tekmece sta prehitela skoraj za enajst minut. Tako kot v doubl scullu so tudi tu imeli največ besede mladinci ZRN.
Rezultati - člani: 1. Gusar Split 6:50,75, 2. LIA Dunaj 7:02,90, 3. Kanada 7:04,30, 4. Begej Zrenjanin 7:11,48; mladinci (1500 m): 1. ZRN II 5:22,24, 2. ZRN I 5:27,24, 3. Iktus Osijek, 4. Madžarska 5:33,64, 5. Bled 5:35,51, 6. Sabandia Italija 5:37,39.
SKIF — Komaj 19-letni član Danubiusa Obradovič je ponovno, obračunaval z veliko nado avstrijskega veslanja in mladinskim evropskim prvakom Wolfom. Njegova zmaga je bila zanesljiva in če se mu še posrečijo dobri zavesljaji na regati v Luzernu (Švica), bo prav gotovo olimpijski potnik. Predstavnik ZRN II
Gorenjska nogometna liga
Visoka zmaga Jesenic
V sobotnem kolu gorenjske nogometne lige »o največjo zmago dosegli Jeseničani, ki so v /jirerii premagali domačo Alpino kar s 4 goli razlike. Rezultati:
L *. .    Alpina: Jesenice 3:7 (0:5) ■k, IT1. ~-lVi&« NK Alprna. gledalcev 300, sod-"ak Pngora iz Kranja.
Jeseničani so presenetljivo odlično zaigrali v Prvem polčasu, ko so si zasluženo priborili prednost petih golov. V nadaljevanju je bila igra •nakovredna.
Bled: Lesce3:2 (2:2) Bled - Stadion NK Bled, gledalcev 600, sodnik P. Gros iz Kranja.
Za derbi srečanje krajevnih rivalov je bilo na "ledu izredno zanimanje. Tekma pa je bila "ervozna. Sodnik je izključil kar tri igralce.
Medvode: Šenčur 1:2(1:1) „ Medvode - Igrišče NK Medvode, gledalcev ^50, sodnik Vrečko z Jesenic.
Srečanje je bilo izredno zanimivo, v glavnem P" enakovredno.
„ Trtic: Sava 0:0
Tržič - Igrišče NK Tržič, gledalcev 400, ^nik Torkar iz Kranja.
.bodeča Sava je morala na gostovanju pustiti lki D'        domačini iznajdljivejši, bi
'•hko osvojili obe točki.
Triglav : Alples 2:2 (1:1) Kranj Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev
Trim liga v malem nogometu
V vodstvu trije
^^•"•nj — Odbor za športno rekreacijo pri diu ^ organizator letošnjega tekmovanja sin-. kalnih ekip in ekip krajevnih skupnosti v ma-**n nogometu. Za najboljšega v občini se bori w^naJ8t moštev, ki so odigrala že tri kola. V v°astvu pa so tri ekipe: UJV, KS Vodovodni »tolp in Projekt.
•i i?l ~ ^0'o: Yj>dovodni stolp : Merkur ,;° »b., Planika : Zalog 1:2, Projekt : Zlato po-jje ;3, KOGP:Alpetour (kmet. mehaniz.) 3:1; 2.
°Io: Alpetour (pot. promet): Vodovodni stolp ";3. UJV:KOGP 3:2, Alpetour (k. m.) : S« £4. Sava (gumar) : Projekt 1:0, Zlato polj r'anika 7:1, Zalog : Merkur 4:2; 3. Kolo: UJ' * odovodni stolp 2:2, Sava (gumar): KOGP 4:2, £<ato polje : Sava 0:4, Zalog : Projekt 1:1, Mer-
■ Planika 0:3. .Lestvica:
{."V S 2 1 0 14: 5 5
£*» Vod. stolp 3 2 1 0   8: 2 5
^ Zalog 3 2 1 0   7: 4 5
S*v«» 2 2 0 0   8: 0 4
^•va(gumar) 2 2 0 0   5: 2 4
Zlato polje 3 1 1 1 10: 8 S
5°GP 8 1 0 2   7: 8 2
A^jekt 3 0 2 1   4: S 2
£lPetour (k. m.) 2 0 0 2    1: 7 0
7°i*kur 3 0 0 3   2:10 2
^Petour (p. p.) 2 0 0 2    1:12 0
-dh
V :
250, sodnik Drinovec iz Kranja.
Srečanje je bilo enakovredno in rezultat v glavnem ustreza dogodkom na igrišču.
Naklo: Bohinj 2:2 (2:0)
Naklo - Igrišče NK Naklo, gledalcev 400, sodnik Grošelj iz Sk. Loke.
Prvi polčas je pripadel domačinom, drugi pa gostom in se je srečanje končalo z delitvijo točk.
Na lestvici vodi Sava s 33 točkami pred Bledom 29, Lescami 25 itd.
P. Novak
Novi uspehi Gorenjcev
V nedeljo, 6. junija, je bilo v Zaboku veliko tekmovanje v motokrosu, na katerem so nastopili tekmovalci v kategoriji 125 kubičnih centimetrov in v kategoriji 250 kubičnih centimetrov. Najprej so startali udeleženci 3. dirke za državno prvenstvo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov. Zmagal je Mežnar iz Tržiča pred Rozmanom (AMD Škofja Loka), Hladom (Slo-venijaavto), Predanom (Orehova vas), Belhar-jem (Tržič) in Cebavsom (Radovljica). V mednarodni dirki v tej kategoriji je bil najboljši Krauter iz Zvezne republike Nemčije. Drugi je bil Avstrijec Goetz, tretji pa Francoz Paset. Najboljša naša sta bila Predan in Mežnar na 5. in 6. mestu.
V Zaboku so pripravili tudi mednarodno dirko v razredu 250 kubičnih centimetrov. Zmagal je Avstrijec Leitgeb pred sovjetskima tekmovalcema Jegorovom in Asimovom. Jugoslovan Samec je bil šesti, Tržičana Globočnik in Sparovec pa sta zaradi okvare strojev odstopila. M. J.
Sindikalno moštveno prvenstvo SRS
29. in 30. maja je bilo na Bledu 28. sindikalno šahovsko ekipno prvenstvo SR Slovenije za leto 1976. V petih polfinalnih skupinah s po devetimi ekipami je skupaj nastopilo 45 ekip.
Iz vsakega polfinala sta se uvrstili v zaključni del po dve ekipi, kranjski Savi pa je ta uvrstitev spodletela le za las, saj je imela v svoji polfi-nalni skupini enako število točk kot prva in druga ekipa, ki sta imeli le za spoznanje boljši uspeh po Sonebornu kot tretjeuvrščena Sava.
Tako se je v finale uvrstilo deset ekip, vrstni red pa je bil naslednji: 1. RTV Ljubljana 25 (Saradjen, Percl, Šeremet, Mencinger, Fajon, Lakovič), 2. Ingrad Celje 22,7, 3. Železarna Jesenice 22 (Pavlin, Krajnik, Krničar, Poljanšek, Majtan in Jan), 4. Certus Maribor 20,5, 5. MTT Maribor 20 itd. V skupini za razvrstitev od 11. do 20. mesta je Sava Kranj zasedla peto mesto, LTH Škofja Loka pa je bil v končnem seštevku 28. L. Mazi
šport med vikendom
NOGOMET - V predzadnjem kolu ZCNL so gorenjski predstavniki igrali takole: Kamnik : Korotan 1:1 (0:1), LTH : USNJAR 0:1 (0:1).
Pari prihodnjega kola: Korotan : Ljubljana, Renče : LTH, Koper : Kamnik.
ROKOMET — Končalo se je tekmovanje v moški in ženski republiški ligi. Škofjeloška Jelovica je osvojila prvo mesto v moški ligi in bo prihodnjo sezono igrala v drugi zvezni ligi. Ženska ekipa Save pa se bo morala boriti prihodnjo nedeljo na kvalifikacijah s šestimi conskimi prvaki za obstanek v ligi.
Rezultati zadnjega kola: Polet : Jelovica 28:26 (17:12), Minerva : Tržič 24:24 (9:14), Sava : Šmartno 12:18 (5.9), Alples : Brežice 19:11 (10:2). V moški ligi je Tržič osvojil 5. mesto, v ženski ligi pa je 1. mesto osvojil Alples iz Železnikov, ki se je tako po letu dni spet uvrstil v drugo zvezno ligo.
KOŠARKA - V ženski republiški ligi sta gorenjska ligaša igrala takole: Slovan : Kroj 66:45 (31:28), Ilirija : Kladivar 43:51 (35:25). V drugi republiški ligi pa je škofjeloški Kroj izgubil v Medvodah z 78:104 (33:45).
Pari prihodnjega kola: Kroj: Kladivar, Kamnik : Kroj. J. J.
je zmagal pri mladincih, pri članicah pa Poljakinja.
Rezultati - člani: 1. Obradovič 7:17,64, 2. VVolf (Beljak) 7:20,26, 3. Scheffler (Mehika) 7:32,51, 4. Mautler (Dunaj) 7:34,04, 5. Kanada 7:41,02, 6. Hajdinjak (Branik) 7:43.71; mladinci (1500 m): 1. ZRN I 5:33,84, 2. ZRN II 5:36,16,:(. Iktus Osijek 5:36,22, 4. Metalac (Smederevo) 5:43,94, 5. Branik 6:18,48; članice: 1. Poljska I 4:10,42, 2. Poljska II 4:13,64, 3. Crvena zvezda Beograd 4.34,82, 4. Branik 4:51,96.
DVOJEC S KRMARJEM - Tudi reška kandidata za olimpijske igre Butarac Miloš sta napovedala svojo dovolj veliko blejsko zmago, saj sta drugouvrščene Kanadčane premagala kar z 11 sekundami prednosti. In spet zmaga mladincev ZRN.
Rezultati - člani: 1. Jadran Reka 7:27,56, 2. Kanada 7:39,05, 3. Mornar Split 7:51,35, 4. ELI D Dunaj 7:58,90; mladinci (1500 m) 1. ZRN 5:39,53, 3. Stabia Italija 5:44,64 , 3. Gusar Split 5:58,88, 4. Croatia Zagreb 6:04,07.
ČETVEREC BREZ Veslači kanadskega četverca so si šele v drugem delu proge nabrali nekaj prednosti pred zasledovalci. Z dobrimi zavesljaji jim nato ni bilo več težko osvojiti prvega mesta. Madžari pa so tokrat priveslali v cilj kot zmagovalci pri mladincih.
Rezultati  -  člani: 1. Kanada 6:24,04, 2.
Bolgarija 6:38,37, 3. Gusar 6:41,03, 4. Jadran Reka 6:47,06, 5. ZRN (zunaj konkurence) 6:56,63; mladinci (1500 m) 1. Madžarska 4:53,14, 2. Jadran 4:55,34, 3. Vukovar 4:55,95, 4. Ister Donau 4:56,37, 5. Gusar 4:57,64 , 6. Ami-citia Mannheim 6:02,19.
ČETVEREC SCULL - Tudi v tej disciplini nastopili so le trije čolni, kanadskim veslačem ni bilo težko z veliko prednostjo za seboj pustiti oba zasledovalca.
Rezultati: 1. Kanada 6:16,08, 2. Bolgarija 6:38,87, 3. Galeb Zemun 6:49,13.
OSMEREC — V najzanimivejši predstavi vsake regate je bilo napeto že na startu, saj je uspel šele tretji poizkus. Vse do 500 metrov pred ciljem so bili čolni poravnani, nato pa so Kanadčani napadli z vso močjo in na cilj pripeljali kot zmagovalci. Mladinski osmerec LlA z Dunaja pa je premagal svoje vrstnike.
Rezultati - člani: 1. Kanada 5:55,46, 2. Croatia-Mladost 6:03,83, 3. Gusar 6:03,88, 4. LIA-Albatros 6:05,71, 5. Crvena zvezda 6:10,99, 6. Avstrija 6:23,31; mladinci (1500 m): 1. LIA Dunaj 4:32,17, 2. Amicitia Mannheim 4:32,84, 3. Mornar 4:33,91, 4. Galeb Zemun 4:36,04, 5. Mladost Zagreb 4:42,26, 6. R. V. Beljak 4:42,79.
D. Humer
Slovenska košarkarska liga
Le še Triglav in Celje
Kranj — V elitni moški slovenski košarkarski ligi je iz bitke za vrh tokrat izpadel Bežigrad 74, ki je v mestnem derbiju moral priznati premoč Trnovemu. Tako sta na prvih mestih ostala še Celje in kranjski Triglav. Prvi je doma visoko porazil Jeseničane, Kranjčani pa so osvojili točki v Trbovljah.
RUDAR: TRIGLAV 78:90
Trbovlje - Telovadnica OS, Rudar : Triglav 78:90 (32:46), gledalcev 50, sodnika Radmilovič (Maribor), Kveder (Žalec).
Rudar: Senica 15, Knaus 14, Savšek 2, Koša-lin 18, Oberčkal 27, Perpar 2,
Triglav: Košir 14, Fartek 8, Zupan 17, Kalan 10, Skubic 14, Lipovac 9, Štefe 8, Urlep 6, Hri-bernik 4.
Gostje iz Kranja so že uvodoma s sedmimi točkami prednosti domačinom dali vedeti, da so prišli po obe točki. Te so tudi dobili, saj so bili v obeh delih boljši nasprotnik in njihova zmaga ni bila vprašljiva.
CELJE : JESENICE 94:63 Celje — Telovadnica POS, Celje : Jesenice
94:63 (34:34), gledalcev 100, sodnika Radoševič,
Vičič (oba Ljubljana). Celje: Gole 17, Erjavec 6, Trobiš 6, Rozman
14, Subotič 8, Pipan 24, Kuljat 2, Kralj 17.
Jesenice: P. Pirih 12, D. Pirih 9, Lozar 2, Mišic 6, Vauhnik6, Šmid 6, Vujičič 32.
Preddvor čanke prvakinje SRS
Ljubljana — Mladim rokometašicam Preddvora — Vreček, Cuderman, Brolih, Balantič, Vraničar, Nečimer, Likozar, Šavs, Vesel in Rauter — je uspel veliki met. Na republiškem sklepnem delu tekmovanja za slovenski pionirski naslov so v našem glavnem mestu premagale vse svoje nasprotnice. To je še ena potrditev več, da na osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru načrtno vzgajajo mladi rokometni kader.
Izidi — predtekmovanje: Preddvor : Dobravlje 10:6 (4:3), Lisca : Preddvor 10:14 (6:9), finale: Preddvor : Velenje 12:2 (6:2).
Vrstni red: 1. Preddvor, 2. Velenje, 3. Olimpija, 4. Dobravlje, 5. Kočevje, 6. Lisca.
-dh
Lokostrelec Fock 10. v Gorici
Okrog 150 lokostrelcev Italije, Nemčije, Avstrije in Jugoslavije se je v Gorici pomerilo v olimpijski FITA double round. Kljub izredno težkim vremenskim pogojem (pihala je močna burja) so bili doseženi dobri rezultati.
Veliko nagrado Gorice je dobil Italijan Spi-garelli, ki je pred kratkim postavil svetovni rekord. Naš olimpijce Postružnik je bil četrti. Svoj največji uspeh pa je dosegel član lokostrelskega kluba Kranj Mihael Fock, ki je kot drugi najboljši Jugoslovan zasedel 10. mesto in podaljšal letošnjo serijo odličnih rezultatov. Ekipno je zmagalo moštvo Milana pred Mariborom in Gorico.
Letos tudi kadeti
Medobčinska košarkarska zveza Gorenjske v letošnjem letu vodi tudi tekmovanje za mlajše mladince (kadete) za področje Gorenjske. V tekmovanju sodeluje osem ekip, ki so že odigrale po dve srečanji. Kar štirje košarkarski klubi letos prvič sodelujejo s kadetskimi ekipami, kar lahko ocenimo za zelo pozitiven korak naprej v razvoju košarke na Gorenjskem.
Izidi: Sava : Triglav 33:75 (19:31), Radovljica : Veriga 63:36 ( 29:10), Tržič : Jesenice 38:82 ( 25:34); Triglav : Krvavec 57:43 (30:30), Veriga : Tržič 63:65 (41:25), Sava : Radovljica 54:68 (22:30);
Po nepopolnem drugem kolu sta v vodstvu Triglav in Radovljica pred Jesenicami, Krojem in Tržičem. -bb
Četverica s 16,5 točke
Na rednem brzoturnirju za mesec junij za ŠD Lesce in SD Radovljica je zmagal gost iz Kranja z enakim številom točk kot jih je zbrala naslednja trojka. Brzoturnirja se je udeležilo 20 igralcev.
Vrstni red: 1. Mazi 16,5, 2. Roblek 16,5, 3. Ja-rinski 16,5, 4. Mencinger 16,5, 5. Hrovat S. 16, 6. Vrečko 13, 7. Kaše 12, 8. Hrovat Ivan 11,5, 9. Hrovat Ivo 10,10. Dragan 8,5 itd. L. M.
Jeseničani so bili le v prvem delu srečanja enakovreden nasprotnik, saj so se odlično kosali z domačini. V nadaljevanju pa so Celjani prevzeli pobudo in na koncu slavili dokaj visoko zmago.
Ostali izidi: Fructal : Novoteks 70:83 (35:44), Beti : Vrhnika 84:70 (43:40), Trnovo : Bežigrad 74 87:82 (48:43), Jezica : Branik 76:68 (40:34).
Lestvica:
Celje 19 15
Triglav 19 15
Bežigrad 74 19 14
Fructal 19 13
Trnovo 19 9
Jezica 19 8
Beti 19 8
Rudar 19 7
Vrhnika 19 7
Branik 19 6
Novoteks 19 6
Jesenice 19 6
Para prihodnjega kola
Triglav: Fructal.
4 1548:
4 1630:
5 1598:
6 1544:
10 1616:
11 1481:
11 1388:
12 1439:
12 1565:
13 1525: 13 1398: 13 1400: Jesenice
1367 30
1465 30
1473 28
1497 26
1669 18
1493 16
1497 16
1432 14
1645 14
1574 12
1473 12
1537 12 : Rudar, -dh
-ovalne »H^lLj
prijate
Izth
Pri pionirjih
Kroj B in Jesenice
V medobčinski košarkarski ligi za pionirje letos tekmuje osem moštev, ki so razdeljena v dve tekmovalni skupini. Po prvih dveh kolih bi še težko govorili o najboljših, treba pa je omeniti, da smo s prikazano igro sodelujočih ekip lahko zadovoljni, saj gre pri tej kategoriji bolj kot za kvaliteto za sodelovanje in nabiranje tekmovalnih izkušenj.
IZIDI: Triglav : Kroj B 52:63 (20:26), Krvavec : Kladivar 19:60 (5:36), Radovljica : Sava 48:15 (26:15); Kroj B : Kladivar 77:33 (41:12), Triglav : Krvavec 96:22 (50:14), Jesenice : Sava 46:6 (22:0), Kroj A : Radovljica 36:17 (15:10).
Po drugem kolu je v A skupini v vodstvu Kroj B pred Triglavom, Kladivarjem in Krvavcem, v skupini B pa vodijo Jesenice pred Krojem A, Radovljico ter Savo. -bb
V nedeljo v Podljubelju
TRZlC - V nedeljo, 13. junija, bo zopet oživela znana motokros steza v Podljubelju. Vse službe pri prireditvenem odboru delujejo vsak dan in na rednih sejah rešujejo še zadnje probleme. Sedaj se je za veliko mednarodno dirko v razredu do 250 cem organizatorju AMD Tržič, ki letos praznuje 50-letnico delovanja, prijavilo že 22 tekmovalcev iz desetih držav Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Madžarske, Nemčije, Romunije, SZ, Švedske in Švice. Od domačin motokrosistov pa bo nastopilo prvih šest uvrščenih po dosedanjih dirkah za državno prvenstvo v kategoriji 250 cem in pa štirje Tržičani Dovžan, Globočnik, Pusavec in Sparovec.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa bo istega dne na sporedu tudi četrta dirka za državno prvenstvo v kategoriji 125 cem, ki se bo odslej imenovala Memorial Lada Košička, v spomin na dolgoletnega prizadevnega športnega delavca.
Uradna otvoritev bo ob 14. uri, vendar pa bo prvi tek IV. dirke za državno prvenstvo na sporedu že dopoldne ob 11.30, drugi tek pa v odmoru med obema vožnjama dirke za Nagrado Slovenije. Dirka v razredu do 250 cem pa se bo pričela po uradnem ceremonialu ob 14.30. Po končanih obeh dirkah bo na prireditvenem prostoru uradna razglasitev najboljših treh v vsaki kategorji, nato pa bodo ansambel »Gorenjci« iz Radovljice in tržiški gostinci poskrbeli za prijetno zabavo vseh obiskovalcev.
Vstopnice za to veliko prireditev bodo v predprodaji samo v Tržiču (odrasli — 20 din, dijaki, študentje, vojaki in otroci — 5 din) ob vhodu na prireditveni prostor pa bo cena 30 oziroma 10 dinarjev. Poleg tega bo moč kupiti tudi značke, izdana pa bo tudi posebna postna znamka.
Urejeni bodo obsežni parkirni prostori, posebna ekipa filmskega kluba Tomo Križ nar iz Tržiča pa bo posnela krajši filmski zapis o prireditvi.
J. Kikel
s_S
Naš komentar
Jelovica in
Alples drugoligaša
Kranj — Rokometaši in rokometašice so sklenili svoj krog prvenstva v obeh slovenskih ligah. Za gorenjske predstavnike se je rokometna sezona 1975/78 končala dokaj uspešno, če ne že odlično. V moškem in ženskem najvišjem rokometnem republiškem tekmovanju sta največ dosegla prav škofjeloška Jelovica pri moških in pri ženskah dekleta Alplesa iz Železnikov. Oba pa sta si z naslovom pridobila pravico nastopa v drugi zvezni ligi. Tudi Tržičani so s petim mestom upravičili svoje rokometno znanje, medtem ko pa bodo savčanke za ponovni obstanek v ligi morale na popravni izpit.
Torej Locani so republiški prvaki. Odličen zanje je bil prvi del tekmovanja, saj so prav ta del zaključili najbolj uspešno. V enajstih kolih so namreč osvojili vse in prezimili s šestimi točkami prednosti. Tudi .start v drugi del je bil vse do polovice uspešen, na koncu so nekoliko popustili, vendar boj za prvaka zaključili s tremi točkami prednosti. Čeprav so v finišu naredili nekaj napak, pa je njihova bilanca uspehov velika. V vseh dvaindvajsetih srečanjih so le trikrat remizirali in prav tolikokrat so si privoščili poraz.
Tako kot Ločani pa so v ženrki konkurenci največ dobile Zeleznikarice. Se lani drugoligaško moštvo v slovenski ligi namreč ni imelo za naslov nobenih težav. Le dvakrat so morale priznati premoč nasprotnicam, enkrat pa so si razdelili točki. Svoj sprehod v ligi so zaključile s prednostjo štirih točk.
Gorenjci smo tako dobili nova drugoligaša. To je izjemen uspeh. Toda v višjem tek-novanju jim ne bo lahko. Oba se bosta morala krepko potruditi, da se obdržita v ligi. S tem pa bosta dostojno ubranila svojo visoko rokometno priznanje in dostojno zastopala gorenjski in slovenski rokomet.
D. Humer
SGP Projekt Kranj
Kranj, Nazorjeva 1
razpisuje v šolskem letu 1976/77
a) prosta učna mesta za:
8 zidarjev 12 tesarjev 6 železokrivcev 2 avtomehanikov 2 strojnih ključavničarjev 2 stavbnih mizarjev Pogoji za sprejem v uk so naslednji:
uspešno končana osnovna šola in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica.
Prošnji za sprejem priložite spričevalo o končani osnovni šoli in rojstni list.
Razpis velja do 30. junija 1976.
b) kadrovske štipendije za Studij na naslednjih šolah:
3 štipendije na Gradbeni tehnični Soli
2 štipendiji na FAGG - Gradbeni oddelek
2 štipendiji na Ekonomski fakulteti
Štipendije se dodeljujejo na podlagi določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.
Prednost pri podelitvi štipendije imajo kandidati z boljšim učnim uspehom in višjim končanim letnikom šole, za katero prosijo štipendijo.
Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazorjeva 1, na obrazcu DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo« do 15. julija 1976.
Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o osebnem dohodku staršev in o otroškem dodatku (obrazec prošnje) in potrdilo o vpisu v šolo.
Pozdravljeni prijatelji
Po sobotnem prihodu Vlaka bratstva in enotnosti na Gorenjsko so bili v vseh petih'gorenjskih občinah sprejemi gostov iz različnih krajev Srbije. Gostje so bili potem v soboto in v nedeljo pri družinah in njihovih svojcih, ki so bile med vojno izseljene v Srbijo. V posameznih občinah so zanje pripravili tudi različne kulturne programe in srečanja. Tako je med drugim v soboto in v nedeljo nastopila kulturna skupina Krušik iz Valjeva na Jesenicah in v festivalni dvorani na Bledu.
Ob letošnjem prihodu Vlaka bratstva in enotnosti smo zaprosili za kratko izjavo predsednika koordinacijskega odbora za sprejem vlaka na Gorenjskem Metoda Baldermana z Jesenic.
5-W-x;r
»Mislim, da tolikšnega obiska in tako organiziranega sprejema doslej na Gorenjskem in v Sloveniji nasploh še ni bilo. Vlak sem spremljal že od Zagreba. Povsod so nas pozravljali: v Zagrebu, Krškem, Ljubljani, Kranju, Lescah, v Žirovnici, na Javorniku in na Jesenicah. Naši gostje so bili presenečeni in zadovoljni hkrati. Zato sem tudi sam zadovoljen, da je to snidenje tako uspelo. Še enkrat izkoriščam priložnost in ponavljam misel in željo vseh, ki smo se danes srečali: Pozdravljeni, prijatelji!« A. Z.
Udeleženci Vlaka bratstva in enotnosti in njihovi gostitelji so se včeraj, 7. junija, dopoldne zbrali v Vratih v jeseniški občini na proslavi ob 35- letnici izgnanstva in dneva izgnancev. Slavnostni govornik je bil sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar, v imenu izgnancev pa je udeležence pozdravil Metod Balderman. predsednik koordinacijskega odbora za sprejem vlaka na Gorenjskem. Sledil je kulturni program, s srečanja pa so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. Krajša svečanost (na sliki) je bila tudi pri spomeniku padlim partizanom-gornikom v Vratih. - A. Z. - Foto: F. Perdan
Dokler smo tako povezani, nam nihče nič ne more
Z letošnjim Vlakom bratstva in enotnosti je prispelo v vseh pet gorenjskih občin okrog 170 prebivalcev iz različnih krajev Srbije. Številni med njimi so tokrat prvič prišli na obisk, nekateri pa so se srečali že prej. Od Kranja do Jesenic smo zabeležili nekaj kratkih utrinkov s tega prijateljskega in bratskega srečanja.
in pobrateni, nam nihče nič ne more.<
Božidar Nikolić iz Brusa: »Bil sem že s prvim Vlakom bratstva in enotnosti 1962. leta na obisku v Sloveniji. Med vojno je bil izseljen iz Slovenije in je bil pri meni Marko Otovic, ki zdaj živi v Kranju. Će bo le čas med tem "kratkim obiskom, se bomo srečali. Pred dvema letoma pa sem bil v Radovljici. Naša občina ima s to občino prijateljske stike in je pobratena. Lani pa je bila pri meni Ela Bertoncelj iz Radovljice. Zdaj sem namenjen k njej.«
Milan in Vuka Arsić iz Brusa:
»Med vojno je bil pri nas Franc Bohinc iz Radovljice. Prišel je s skupino Slovencev, ki so jih izgnali Nemci. »Moj oče jih je sprejel,« pravi Vuka Arsič. »Takrat sem imela devet ali deset let. Prvič smo se srečali šele pred dvema letoma. Bilo je nepozabno srečanje. In prav zato sva se zdaj odločila, da jih ponovno obiščeva,« je dodal Vukin mož Milan.
majhni, ni nam bilo lahko, toda preživeli smo. Po vojni smo se tudi obiskovali, nekajkrat so bili že pri nas, midva z možem pa greva zdaj k njim drugič, prvič sva potovala z Vlakom bratstva in enotnosti leta 1963. Doma imamo kmetijo, težko smo si odtrgali nekaj dni za potovanje, toda videti spet ljudi, s katerimi smo si med vojno delili dobro in hudo, je vsekakor treba še prej preden preveč ne ostarimo.«
Mihajlo Toskić iz Vrnjačke Banje: »Prvič se vozim z Vlakom bratstva, in enotnosti. Namenjen sem k Janezu Novaku v Radovljici. Novakovi so bili med vojno pri nas v Vrnjački Banji. Jaz sem bil takrat star 131et.Učili so me in veliko stvari so mi pokazali. Prav po njihovi zaslugi'sem se marsikaj naučil. Komaj čakam, da se srečamo, saj smo si doslej le dopisovali. Zares sem srečen. Dokler bomo tako povezani
Dragutin Pantelić iz Čačka:
»Zdaj sem drugič na obisku v Sloveniji. Prvič sem bil 1962. leta. Pred tem in po tem pa sem si ves čas dopisoval z Antonom Korencem z Jesenic. On je bil med vojno z družino pri nas. Kar ne morem verjeti, da se bomo po toliko letih spet srečali in zares sem presenečen nad toplim sprejemom, ki smo ga doživljali na naši poti do Jesenic«
Ivana Starčevič iz Gorobilje, občina Užička Požega, je skupaj z možem potovala v Mojstrano. Na postaji na Jesenicah ju je čakal Ne-deljko Bajič, ki so ga leta 1941 z ženo in dvema otrpkoma Nemci izselili v Srbijo. »Pri nas so bili do leta 1943, in to le žena in otroci, Nedeljko pa je odšel v partizane. Otroci so bili še
Katarina Vukojčič iz Vrnjačke Banje je s svojim možem potovala prav tako na obisk k Nedeljku Bajiču v Mojstrano, j Bajičevi so se namreč leta 1943 preselili iz Goro-bilja v Vrnjačko Banjo, kjer so jih gostoljubno sprejeli kot že mnoge druge pri Vukojčičevih. »Med vojno je bilo pri nas veliko Slovencev in se imen vseh niti ne spominjam: naj tesnejše vezi smo ohranili prav z Ba-jičem, ki je bil pri nas zadnjikrat pred dvema letoma. Zdaj mu z možem prvič vračava obisk. Nisva si z možem predstavljala, da bo naše potovanje v Slovenijo k prijateljem na vseh postajah, kjer se je vlak ustavil, spremljalo toliko navdušenih ljudi; toliko prisrčnih želja, toliko gostoljubnosti in prijateljstva smo doživeli na tej poti, da tega zlepa ne bomo pozabili.« A. Z. — L. M.
Čika Ljuba, Alma in Jože Kožuh s svojimi vnuki na kranjski železniški postaji — Vse slike F. Perdan
Spoznal sem srčno dobre ljudi...
Pripovedi slovenskega šolnika Jožeta Kožuha, izgnanca v Srbijo 1941
»Ze julija 1941 so nas Nemci selili v Srbijo, toda ne prek Beograda, ampak Sarajeva. Bil sem v prvem transportu slovenskih izgnancev, skupaj še z mnogimi drugimi Kranjčani in Naklanci. V Valjevu so nas iztovorili in vojašnica 5. pešadijske-ga polka je za nekaj časa postala naš skupni dom. To je bilo menda 10. julija 1941,« mi je pripovedoval danes upokojeni ravnatelj šole v Naklem pri Kranju Jože Kožuh in svojo pripoved nadaljeval:
»Ko smo prišli v vojašnico, je bila moja prva skrb napraviti za svojo družino primerno prebivališče. Posebno sem bil v skrbeh za ženo in svoja otroka, sina, ki je imel 4 leta, in hčerko, ki je imela komaj 20 mesecev.«
Na vprašanje, kako je prišel v stik s prebivalstvom, mi je Jože Kožuh pripovedoval:
»Na podstrešju vojašnice sem našel nekaj razstavljenih postelj; odvlekel sem eno v prostor, kjer naj bi prebivali. Komaj sem začel sestavljati posteljo, me je nekdo zmotil: »Spodaj na dvorišču te čaka neki Valjevčan,« mi je rekel. V tem je prišel še moj prijatelj učitelj Leon Jan-škovec, ki je bil tako rekoč na svojem »poročnem potovanju« s svojo Vero in mi povedal, da je na dvorišču neki Valjevčan, ki bi rad govoril s tistim od nas, ki ima najmanjše otroke. »Povedal sem mu, da si to ti,« je dodal. Vtem je stopil skozi vrata neznan moški. »Šel sem kar za vami. Iščem Slovenca izbeglico, ki ima najmanjše otroke. Ste to vi?« me je vprašal. Ko sem pritrdil, se je predstavil: »Mišo« in dejal: »Izvolite z menoj, moji gostje boste.« Lepo sem se mu zahvalil za vabilo in obljubil, da bomo prišli na obisk kasneje. Otroka, da se morata naspati po tej utrudljivi vožnji. Pa me je zavrnil: »Ne, ne! Nič ne urejajte, saj vam pravim, da boste moji gostje! Moji gostje, dokler bo trajala vojna,« je še dodal. »Zdaj je vojna, izjemno stanje. Zdaj moramo pomagati drug drugemu, da bomo vojno preživeli. Saj razumete, vsem ne morem pomagati, in ker nikogar od vas ne poznam, sem se odločil za družino, ki ima najmanjše otroke. Ker ste to vi, izvolite z menoj!«
Taki prostodušni, odkriti in preprosti so bili srbski ljudje do veČine Slovencev — izgnancev. Jože Kožuh se je čez čas iz Valjeva preselil v Niš, kjer se je zaposlil, da bi lahko preživljal svojo družino. Nadaljeval je:
»Življenje v Nišu je postalo zaradi stalnih letalskih napadov zaveznikov spomladi leta 1944 skoraj nevzdržno. Kdor je mogel, se je umaknil iz mesta. Srečno naključje je naneslo, da sem našel streho v 22 km oddaljeni Ostrovici.
Ostrovica je bila že takrat velika vas; imela je prek 300 hišnih številk. Bila je tudi hribovska skrajno zaostala. Ni imela ne vode ne elektrike. Naš gazda pa je imel novo hišo. Nad kletjo je imela tri prostore: kuhinjo z odprtim ognjiščem in dve sobi. V manjši je spala vsa družina na eni postelji 1,5 x 3 m, druga pa je bila leto in dan prazna. Uporabljali so jo samo za krstno slavo, največji praznik srbske pravoslavne družine. To večjo sobo je gazda Ljuba odstopil nam. Niti slišati ni hotel o plačevanju kakršnekoli stanarine, samo nasmehnil se je in zamahnil z roko: »Kakve pare, brate! Ostavi pare i sedi tu dok traje rat.« Taki so bili ti preprosti srbski ljudje!
Ljuba je bil mojih let, suh, koščen in nepismen. (Po vojni se je naučil pisati in vsako njegovo pismo se lepo začenja »Zdravo Jože i vi Alma! Kako ste? Kako živite? Mi smo vsi, hvala bogu živi i zdravi, što i vama od srca želimo. Itd.«
In kakšno je bilo slovo? sem Še vprašal.
»14. oktobra 1944 je bil Niš osvobojen, tako sem se spet lahko preselil s svojo družino v mesto, kjer sem od komande mesta takoj dobil več odgovornih nalog.
Slovo od Ostrovice je bilo zelo ganljivo. Tudi midva z ženo, ki nama je bil povratek v Niš prvi korak k dokončni vrnitvi domov, sva se težko ločila od dobrih ljudi, Še težje pa je bilo ob slovesu gazdi Ljubi in njegovi ženi Sofiki.
Ljuba je zapregel vola. Na vpz smo naložili našo skromno ropotijo-Sofika nas je del poti pospremil^ Vso pot je neutolažljivo jokala. Povijala se je zdaj k enemu, zdaj k drugemu, lovila naju za roke, poljublja; la in venomer ponavljala: »Ljubi moji, dragi moji!«
Dalje ko smo bili iz vasi, težje je bilo Sofiki, bolj neutolažljivo je ft, kala, da je začel celo Ljuba mežik«*' (moškemu se solze ne spodobijo!)-Potem pa je Sofiko opomnil, da # bo treba vrniti domov. Voz in m1 smo se počasi odmikaji, toda Sofik* se je spet spustila v tek in pritekla za nami. Objemala nas je, božala in v solzah ponavljala: »Mili moji, nepozabni moji!«
Spet je šla del poti z nami, spet)° je Ljuba opomnil, spet je obstala n* mestu in spet je čez kratek čas pri' tekla za nami. Trikrat se je tako p0" novilo, potem pa nas je za ovinkofl1 skrilo drevje in Sofike ni bilo več i* nami...«
Danes, ko pišem ta sestavek, st' se Joža in Ljuba po 32 letih spet sr«* čala — v Naklem, to pot na Jožovei" domu. Cika Ljuba, ki ima 72 letf pravi, da je prišel domov v Nakl°> kot ima tudi Joža svoj drugi dom v Ostrovici... Od desetih vnukov r na »oglede« s seboj pripeljal dva> žena Sofika pa je nekoliko bolna i" si bo ogledala Slovenijo kdaj drU' gič . . . Cika Ljuba me je povabil »e letos v Ostrovico: imajo vodo, elek' triko in asfalt do hiše! ...
I. S.
Izgnanci
številka štiristošest
v transportu našem zadnja
bila je naša mala,
ko so zvečer na vlak nas gnali,
je očku na rokah zaspala;
tako v transportu našem, v transportih prejšnjih in kasnejših je spala oštevilčena kopica preganjanih otrok —
le tisti nerojeni še,
ki so pod srcem matere se skrili,
le ti številke niso še dobili.
Le kam nas ženete!1?
Nihče nam ne pove.
A če nas peljete v tak kot,
kjer stražil nas ne bo vaš bajonet,
ne bo predolga nam nobena pot.
In pomnite: »Mi pridemo nazaj,
morda čez mesec, dva,
morda čez leto, tri, — .
in morda res ne vsi,
a prav gotovo pridemo nazaj
brez teh številk in ne pod vašo
stražo —
V SVOBODNI LJUBLJENI DOMAČI KRAJ.
Napisano na transportu v Srbijo, l. 1941,
Milena Kompas