S5
- i.'nr '«• • nw — r* r
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
TILlTOlf? 2879 CORTLAJfDT.
£ntered u Second Clau Matter, September ». 1905, at tbe Peft Office al Hew York, H. T, raier tbe Act of Congre«« of March S, 1871.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO 2*4. - STEV 284.
NEW YORK, THURSDAY. DECEMBER 4, 101F. ~ ČETRTEK, 4. DECEMBRA, 1919.
VOLUME XXVIL — LETNIK XXVU
WILSON IN MIR. POGODBA
ZVEZA RMEN0K02CEV
General pravi, da je Japonska re
KONGRES BO NAJBRŽ SPREJEL SKUPNO RESOLUCIJO. S sničen prijatelj Kitajske in da je KATERO SE BO PROGLASILO VOJNO S CENTRALNIMI ZA-1	spora kriv zapad.
VE2NIKI KONČANO — PREDSEDNIK JO BO MORAL PODPI 1
SATI ALI VETIRATI
NEMČIJA BO KMALO SOVJETSKA
KITAJSKO RUDARSTVO
PREMOGARSKA KRIZA
Ta»ro pravi boljše viški voditelj in izjavlja, da bodo vstale rdeče mare, da preprečijo monarh jo.
V TREH VELIKIH ITALIJANSKIH MESTIH JE BILA PROGLAŠENA GENERALNA STAVKA. — TRIJE MRTVI IN VEČ RANJE NIH V NEMIRIH — KRALJ JE IMENOVAL TITTONIJA PRED.
SRDNIKOM SENATA.
JU2NA AMERIKA BO SLEDILA SEVERNI
BOLJŠEVIKI SO OKUPIRALI KRIM.
Rim. Italija. decembra. — Danes je bil proglašen v Kimu, Milanu in Floiwi generalni štrajk. Vsi delavci so zapustili delo.
V	Milanu m Rimu ao s«* vršili veliki nemiri. Dve osebi »ta bili ni rt\ i, ve«' pa ranjenih V Rimu so karabiuijerji vstrelili nekega d < inonstrator ja.
V	Rimu sta intla samo d\a lista, namreč "Popolo Romano" ni ''O^rvatore Romano" Ko je slo danes par socijalisticnih poslancev preko trga Coloniia. jih je ljudstvo obsulo s psovkami.
Organizacija parlamenta za novo zasedanje se je danes nadaljevala Predsednikom senatu je imenoval kralj bivšega zunanjega ministra Tit toni j«.
Pred izvolitvijo predsednika so bili zapriseženi socijalistični člani parlamenta. 1'ri tej priliki sta se dogodila dva čudna prizora. Po-klaufc Abba iz Genove je rekel:
- Prisegam, toda po krivem 1	**
Nekdo drugi je vzkliknil:
— Prisegam, toda zahtevam razveljavljen je svoje prisege!
KAJ JE S PREDSEDNIKOM WILSONOM?
Save the Easy Way
Potiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo, Bomo in Hercegovino popolnoma sanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro.
Jamčimo ali garantiramo za vsako poftiljaiev, toda sa kake mo. | go6® zamude v izplačila ne moremo prevzeti	obveznosti.
Sedaj poftljemo t staro domovino, naprimer:
100 kron ----$1.40	500 kron____$ 6.50
200 kron ---- $2.80	1.000 kron____$ 13.00
300 kron ---- $4.00	5,000 kron____$ 64.00
400 kron .... $6.20	10,000 kron____$125.00
Osnataa cene so veljavna do dna, ko se nadomestijo z dm-
giml.
Dmr nam ja poslati najbolj po Domestic Postal Money Order ali pa po Haw York Bank Draft.
' TVRDKA FRANK BAKBKE, >82 Oortlaodt Street,__________ Han: York, Y,
• Največ alarevkS dnevnik -> . » fsdhijenfb Mftnk
Velja za vse leto	$4.00
Za "pol teta	~ | x ^ $2M
ffiiiH	■	1	K	S " v "mr-1 P H	'f	.	p	■	.	• jfr, ' •.....••
PiWMromtnra«K	MS) ASIIBMBPWM	gM>OWayyiqBrf	A.«. Srnin«m. Postmaster Oaneraft
fke Largest Slovenian Daily « in the United States bmd Kvery Day Except SoAajn and Legal Hclidajl T&000 Readers
4
Washington. D. i'., 3. decmbra. — 'Iako prijat<iji kot sovraž niki uiiroMf pogodb«-. sklenjen«' v rsailles. so bili presenečeni ^ >ied dejNt\H, da ui j«r» -d»eduik \ \seh svojih petitisočih besedah |MHkiaitt<*e na kon^re* uiti z eno best-do omenil svo^'ga stališ«'*a na l»r«m /unau.H mu pob»/sj«. Vsled t»«jra so \odit«lji v senatu skleni li predložiti predalniku celo \prasanje.
Prof rem. potem katerega naj bi se doseglo to, naj bi bil, da se •»piau tkvfl obe liiu ".»kupno", rie pa \/.poredno resolucij**, s katero ><• bo proglasilo \oiiio stani«* s centralnimi zavezniki kot kon »•aito Pn»d*»i* Inik b«» moral ali podpirati ali pa wtirati to skupin.' r» »olm ijo, «.!•» i-iui bi Laj takima »i»* bilo treba pri' \/.poredni reso-lUi'iji.
Pre^ ne»riiij»' v kongresu / ozirom na dejstvo, da ni predsed 11 -C omenil niti ene b«*>edi«'e glede mirovne pogodbe, se je združevalo > pre>< im'enjem radi dolžine dokumenta. Še v poudeljek se je •:lu»do ncofieljeliio. <i;< bu rudi (»redsednikovega zdravstvenega slani;« nosiunica kratka.
\' r.\ c/i s tem ^o tlajali kot \ (>oslauski zborne-i številni izraza • v o j** in u mnenju, da predsednik Uajbrze ui sam ]iisal te poslanice, i Mimmi jali -o i ud i tlej%i\u. da je bil. nenadno preblieatt obisk sena-toria llit«')ir«wka pri p red tedniku, kateri obisk si je senator izpo-" slo\ul v uauit*nu. '1»	«»d predsednika, kako politiko naj de—
i »krati /asi-«|t'jejo. iMusk j" bil preklican brez vsakega vzroka in
oueira	iii dobi! aduiinistracijski vmlitelj v senatu nit ene |
Uwdiee poro ila iz liele his«».
Ua/en t ^ii polož; ja. vslcd katerejra je o u vi sel a demokratična | i.iaujsiiia \ /laku ?. o/.iroiii na politiko, ki naj jo zasleduje, se jc 1 la 'sirila tudi (tovori«--, da jc stanj«* predst*lnika zopet poslab salo. i lani Uou;rr«*»ji »»bel« strank s«' vprašujejo, kako bi predsednik rioyel pihati tako dcl^o poslanico, »"e j«* njcyrurco zdravje tako sla-bo. d.i ni mogel sprej«-ti svojega voditelju v seiuitu niti za par niiiut..
Kakorliitro se j- kogres nekoliko opomo^'1 od svoje«ra prese-i<> •'•niH vsprii'o molecčnosti pretlsednika glede mirovne pogodbe, je sulii jil setiaior Lo<lge sestanek republikanskih članov senatnega o«l-b.>t r.t zunanje zad.-ve in na tem sestanku so vsi, sprejeli program za skupno resolucijo obeh zbornic.*
GENERALNA STAVKA V ITALIJI
OD 5. DECEMBRA NAPREJ NE BO DOBILA NOBENA FRANCOSKA, ANGLEŠKA, ITALJANSKA ALI HOLANDSKA LADJA V AMERIKI NOBENEGA PREMOGA. — V EVROPO SE BODO MOGLE VRNITI LE ONE. KI IMAJO NA SEBI ZADOSTNO MNOŽI NO ZA POVRATNO POTOVANJE
Washington, 1J. C., o. decembra. — Vsled premogarskega štraj-j ka iu pomanjkanja premoga jc izdela vlada par zelo značilnih od-| retlb.
Železniški ravnatelji bodo z voznega reda črtali vse one potni j škc vlake, ki niso neobhodno potrebni.
Istotako bodo plule po ameriških rekah le ueobhodno potrebne!
ledje.
Od 3. decembra, to je od petka naprej, ne bo dobila nobena ino ■ /črnska ladja v ameriških pristaniščih niti koščka premoga.
Ladje, ki bodo prišle po 5. decembru v Ameriko in ne bodo imele dovolj premgoa za povratno potovanje, bodo morale čakati toliUo časa v ameriških pristaniščih, dokler se položaj ne izboljša.
Potovanje bo le na ta način omogočeno, ee se preskrbe s premo giin v kakem kanadskem pristanišču. .
Včeraj je znašala produkcija premoga štirideset odstotkov normal e. prejšnji teden je znašala povprečno petdeset odstotkov.
(Na to vladno odredbo opozarjamo posebno one rojake, ki ua-incravsjo potovati v staro domovino. Op. ur.)
renin, ixiiHjfcji.a. j, uecemDra, — General Ma Li Jing, kitajski p«»\eljnik «-etrte armadne divizije v Kantung provinci, je v ne-' kem gov«»ru pred dijaki neke vi-s«»ki- šole izjavil. <la bi imela Kitajska največ dobičkH vsled pri-jat»-ljsfva 7, -laponsko. Obdolžil je -zapadne velesile. «la molzejo Kitajsko i svojo lastno korist ter rekel v tem ozirn :
i
— Zapadni narodi bili. ki so do vedli do japonskega bojkota, ! kajti prepri«"'ani da bodo za padni izdelki s'opili na mesto japonskih. če bod<> slednji i>.gnani in da bo potem tekel kitajski denar v njili žepe. Ali ne mislite, da bi liilo boljše. f*e bi naš denar od-jLajal na Japonsko, me^to v za]>a-due države T
Zanikanje pod pisanja mirovne pogodbe škodi Kitajski iu bojko-! tiran je japonskega blaga minira •laponsko in to je ravno rezultat katerega hočejo doseči ti strupeni jzapadujaki.	|
i	.	I
SjKnnnitc sc- da sta Kitajska in '.Japonska sosedni deželi in da i-ta prav tako tesno spojeni kot ustnice in zobje. Ce so ustn-ce uniče-' ne, se pokaž«-jo zobje iiuče hočete zavarovati Kitajsko, morate naj-prvo zavarovati Japonsko. Ce bi bili Japonska in Kitajska združeni v eno celoto, bi bili dosti močni, da strmoglavimo zapad-, njake. kar bi pomenilo za nas velik dobiček.
j -»V-aivljeiiju sta dve stvari glav-! ne važnosti, prvič pnso<^a z rižem. iu drugič telesne vaje. Kitajska še ui poginila, a njen narod je ubog do smrti. Divjaki na Koruiozi uri-|jo svoja telesa ter si pridobe ta-• ko eneržijo. da jih Japonci niso v I stanju kontrolirati, čeprav so u-Imiii kot narod.
Ko se bo naš sistem telesnih vaj razširil po eel i Kitajski- bo lakota uničila zapadnjake.
Zapadnjaki so kot tigri iu Japonska je kot volk, dočim je Kitajska kot jagnje, katero mora ali požreti tiger ali pa obglodati — volk. Mi smo sorodni Japonski po plemenu in jeziku in le ozko mor- j je nas loči. Poslali smo dijake na I 1 Japonsko, da se nauče japonskih 1 j metod, a gotovo je boljša pot po-1 j vabiti Japonce, naj pridejo sem J ' ter upravljajo naše zadeve, da j ;bomo v stanu živeti mirna in sre«*-| jua iivljeuja.
Vidite vsled tega. da je veliko I boljise poginiti potom Japouske kot pa poginiu potom zapadnih narodov.
Vaše misli so zastrupili zapad njaki. a od sedaj naprej bo vsak
I trgovec, ki ne bo hotel kupovati japouskega blaga- kaznovan kot ropar ali tolovaj iu če bo kdo širil lepake ali govoril na z borova njih proti Japonski, bo kaznovan kot človek, ki širi napačne vesti tc moti mir. Vsakdo- katerega se bo vjelo pri izvrševanju takih j | stvari, bo aretiran ter sumarič<io j ustreljen.
i Če mislite, da je to le prazna
I grožnja, poskusite in videli boste. —
, Opremo te proti zapadnjaške ; divizije dobavlja teV vzdržuje di-Irektuim ali iudirektnim potom t Japonska.
PRIDELOVANJE BOMBAŽA V j
INDUI.
Indijski statistični department je izdal ugotovilo, v katrem se' glasi, da je ^ilo v tem letu obdelanih 13,302-000 akrov z bombažem. proti 11.286.000 akrom vi preteklem letu. To pomen ja po-1 večanje za 18 odstotkov. Vremenske razmere tekom sejalne do- j be so bile ugodne in povečanje to-1 zadevnega, ozemlja je pripisovati | v glavnan. tej okoliščini A 1
Berlin, Nemčija. 3. decembra. Nemčija bo sovjetska republika v teku šestih mesecev do dveh let — j«' izjavil dr. F. K. Gei«M* iz l.ipsk«-ga, član nemške narodne skupš«''in«' ter novi voditelj neod-visuih so«*ijalistov. ki je sledil po jkojnemu Hugo Uaa.scju. Geier j«-rekel :
I Radikalizem se ne umika \ Nem «'-iji. čeprav j«* videti tako na površju vsledtega, ker je manj stavk. V svojem srcu postajajo must vedno bolj radikali-e. .Mase so se borile do skrajnega izčrpanja, a sedanje noči van je jr« 1«' oddih pred obnovljenjem boja /.a popol no iudustrijaluo demokracijo in za diktatorstvo proletarjata.
— Sovjetska republika bo prišla teiupreje. kakorliitro bodo re akcijouarci v Nemčiji vprizorili' resen poskus, da zopet vstanove monarhijo. V takem slučaju bo-1 do radikaliziraue mase vstale, ne da branijo demokracijo, temveč. • i«; porazijo monarhijo. Ne bodo pa se vstavile tam. temveč štur male naprej preko razvalin demokracije ter vstanovtle diktatorstvo proletarijata v obliki so vjetske republike. ( e ne bodo mo narliističhi nažadujaki ničesar poskusili. bo napredek sovjetske miši' počasnejši iu mogoče bolj miren. — a sedanji razvoj v smeri proti sovjetski republiki je neizogibna posledica učinkov svetovne vojne.	,
Soglasno z (Jeierjeni se bo nemška sovjetska republika razliko-k ovala od svojega ruskega vzor-| ca v tem, da so ruski boljševiki pričeli pri vrhu s tem, da SO se' polastili sile ter skušali nato organizirati državo navzdol. Nemški radikalci pa so že na delu z iz-1 popolnjenjem organizacije svoje sovjetske republike s tem, da pričenjajo organizirati ob temelju.
Takozvaui Betriebsraete ali o-bratni sovjeti, to je tvorniški so-vjeti si že sedaj ali jih pa vsta-[navijajo. Ti osnovni sovjeti so združeni v višje sovjete za različne industrije. Organizacijsko delo gre na ta način navzgor proti j višku proletarske moči. Ko bo j na počila ura" za diktatorstvo proletarjata. ki se bo polastilo vaje Iti vlade, bo ustroj sovjetske re 'publike v popolnem delovnem redu ter bo gladko posloval.
14-0DST0TN0
POVIJANJE
Premogarski baroni so začeli ne koliko popuščati. — Izjava tij nika A. F. of L.
Washington, I). C.. 3. decembra. — Zastopniki vseh večjih preinogarskih korporacij v Zdr. državah so se daues sporazumeli glede nove plačilne lestvice za štrajkujoče premogarje.
Konferenca je trajala ves dan. Rezultat bodo jutri predložili ku-irilni administraciji v odobrenje.
Sporazumeli so se. da bodo zvi-šali plaee za nekaj več kot 14 odstotkov ter jim torej dali boljšo plačo kot je predlagala zvezna vlada.
Tajnik Amerike delavske federacije- Frank Morrison, je rekel:
-— Nikar ne mislite, da bo to povečalo produkcijo premoga. To i zvišanje nikakor ne bo dovedlo do poravnave.
Danes bo kurilna administracija določila cene sa olje.
Kitajski rudniki predstavljajo ve-i liko privlačno silo sa angleški in ameriški kapital.
Šanghai, Kitajska. 3. decembra — Angleški in ameriški kapitalisti >io pričeli obračati svojo pozornost na kitajsko rudarsko industrijo. Angleži posvečajo prav posebno pozornost premogu. Vidno p«»šanje produkcije premoga v Angliji j-- napotilo kapitaliste, da so pričeli pečati se s premogovnimi skladi v provincah Hunan. Hupeh in Santung. Ker so trans-p«>rta«-ijska sredstva iz Kitajske v Anglije povsem lieifostatna ?e domneva- «la jih bo treba zelo razviti. prodno bo mogoče pričeti z obratovanjem v rovih v kakei£i več jem obsegu.
Posledica osebnih preiskav na Kitajsk«'in. katere je vprizoril S. Hill, eden izmed ravnateljev O. Northern Kailroad Co., je bila. da jc bil sestavljen poseben ameriški načrt v tem ozirn. Hill je govoril z uplivuimi Kitajci ter odredil vs«' potrebno za pridobitev rudniških pravic v provinci llupeli.
General Van Jušin. poveljnik ki tajske severne armade, nastanjen v Saši. se je obrnil :ia Pekin za denarno pomoč, brez katere mu bo nemogoče vzdržati še nadalje svoje čete. Kekel je. da ni dobil od meseca maja naprej nikaklli denarnih pošiljatev od vlade v Pe-kinu.	x
Yang 1-Tang. ki je bil poslan semkaj od vlade iz Pekina na mi-rovn okonferenco med različnimi strankami severa in juga. je izjavil v nekem javnem ugotovilu. da jc več kot dva meseca iskal to konferenco, pa da ni bil v stanu najti njo ali kak sled od nj^.
—	Mesto tega. — pravi on. — pa je čital, da je bil tako razočaran. da je izvršil samomor.
Nadaljna povest se je glsaila- da je pobegnil nazaj v Pekin potem ko je neka bomba eksplodirala v bližini njegovega stanovanja. To vest on tudi zanikuje ter izjavlja. da je njegovo povpraševanje po mirovni konferenci vzelo toliko časa, da ni mogel poleg tega še misliti na beg v Pekin.
Koncem svojega ugotovila pa pravi:
—	Evropska vojna se je končala in vsa pozornost sveta se je obrnila na Daljni Iztok. Tekom osmih let izza ustanovitve kitajske republike ni bila dežela deležna niti enega mirnega dne. Mirno čakam časa, ko bo jug spoznal potrebo miru. Naj se mi stavi na pot še take težkoče, moje želje po miru ne bo mogoče omajati ter u-pam- da bom deležen soglasne podpore v svojih naporih, da dove-:dem do miru.
Washington, D. C*.- 3. decern Republikami bodo liajbrže stavili ' v kongresu resolucijo, v kateri bodo zahtevali, naj se preišče Wil s«.movo zdravstveno stanje. Reso-• lu«'ijo bo sestavil eden izmed re puhlikauskih voditeljev.
Zadnji čas so se namreč razširile govorice, da je predsednik preveč l>oian. da bi mogel dobro opravljati svoj posel. V slučaju, da je to resnica, mu bodo preskr beli naslednika.
VILLA NI V JET.
-
Juarez, Mehika. 3. decembra — General J. G. Kscobar. povelj nik juareškega okraja, jc rekel (
danes:
— Ce Villa dosedaj še ni vjet. — toda jaz upam. da je, — bo vjet kmalo. najbrže tekom dveh mese
cev.	1
Čitatel je opozarjamo na, krasno povest "VITEZ IZ RDEČE HlSE", ki je zače la izhajati danes na peti strani našega lista.
Uredništvo, i
ZVEZNI URADNIKI PRAVIJO, DA SE BLIŽA KONEC PREMO-"AR8KE STAVKE, KAJTI VELIKO ŠTEVILO MOŽ SE VRAČA NA DELO. — V ALABAMI JE PRODUKCIJA BAJE NORMALNA. VRZELI V VRSTAH ORGANIZIRANIH PREMOGARJEV
Washington, J>. C.. 3. decembra. — V tukajšnih vladnih krofih so začeli daues upati, da se bliža konec akutnega pomanjkanja premoga v deželi. To svoje naziranje so utemeljevali s poročili, ki so p«*išla iz različnih preinogarskih skladišč in ki pravijo, da se vračajo premogarji na drlo v nepričakovano velikem številu. A^ideti je tudi dosti znamenj, da se bliža štrajk- svojemu koncu.
V nekaterih tukajšnih krogih dmuevajo, da se bo do konca tekočega tedna povečala produkcija premoga tako zelo, da bo premog na razpolago za vse privatne stranke. Treba pa bo nadaljne produkcije celega tedna, p red no bo pričela dežela čutiti dobrodel-uc učinke zopetnega obratovanja
| Vlada pa ue kaž«> nobenih znamenj, da bi hotela opustiti lzvr-jš«*vaiije svojih sklepox glede razdeljevanja premoga in konservi-lanja obstoječih zalog. Nalaganje premoga na vse inozemske Ind je v ameriških pristanišči], bo vstavljeno naslednji petek opolnoči in Judi število potniških vlakov bo skrčeno.
1'radniki so danes razpravljali o načinu kako splošuo oboin-istvo pomaga vladi pri konservneiji premoga. Rekli so, da so se ljudje prostovoljno pokorili poveljem vlade in da ne bo vsled vedno iiaraščajnče produkcije in stroge ekonomije pri uporabi noben-nevarnosti, da bi s«- pojavilo dejansko trpljenje vsled mraza.
C'eprav si. premotrarji v centralnem premogarskem polju pr.i\ tako odporni kot so bili preje, prihajajo vendar iz Alabame in \Y. ! Va. poročila, da je produkcija premoga v tozadevnih okrajih sk«>-ir;:j normalna in da >" bodo premogarji v Tennessee in južnem Ken-jtucky-ju vrnili skoraj polnost evil no na delo.
Z daljnega za pad a so istotako prišla poročila, o velikih vrzelih v vrstah organiziranih premogarje v in vsledtega so merodajni krogi v Washingtonu mnenja, da ni položaj tako napet kot je bil pred j Kratkim. (To poročilo je posneto po nevvorškem ''Evening Telegramu". Op. ur.)
:
Uradniki v Chile so prepričani, da bodo južno-amer. republike sledile akciji amer. senata.
Buenos Aires, Argentina, 2. dec. j Reservaeije k mirovni pogodbi, j sklenjeni v Versailles, katere bo j mogoče sprejel senat Združenih držav, bodo določile tek akcije vseh drugih narodov Južne Ame-; rike, soglasno s senatorjem Eleo-dorjem Yanez-om, načelnikom trgovske komisije iz republike Chile, ki je dospel semkaj ua svojem potu proti domu.
—	Edina stvar, katero je treba obžalovati, — je rekel senator, — i je zavlačevanje odobrenja mirovne pogodbe, kajti splošni svetov-jiii položaj zahteva neposredno u-ravnavo. Liga narodov bo odobrena s precejšnimi ali milejšimi re-{Servacijami ter bo šla naprej po
svoji najboljši zmožuosti vspričo sedanjega zapletenega položaja po celem svetu.
—	Upati je, da bodo vs'e dežele latinske Amerike sodelovale z Združenimi državami iu da s*1 bo vsako nasprotovanje proti pogod bi podredilo višjim ciljem in vi šjiiu interesom vzdržanja duha ameriškega kontinenta in da bo do tem potom korakale vse ameriške države naprej enotno.
ROJAKL NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. "GLA8 NARODA", NAJVEČJI DRŽAVAH
London, Anglija, "J. decembra. Danes je dosi>eIa sem iz Moskve brezžična brzojavka, ki naznapja, d;» so boljševiki okupirali Krim. Neko drugo poročilo pravi, da so zmagali v okolici Kijeva in vjeli veliko jetnikov. V astrahamskeih okraju so sovjetne čete zavzele Boljšoj Kouuškino ter vjele vso g«rnizijo. Na vzhodni fronti so okupirali Pavlodar v ruskem Tur-kestanu.
DENARNE POSILJATVE V -ISTRO, NA GORIŠKO IN -> NOTRANJSKO.	«
Izvršujemo denarna izplačil« popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi ns Notranjskem po ozemlju ki je st-nedeno po italjanski armadi,
Jamčimo ali garantimamo sa rsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne more* aao prevzeti nikake obveznosti. 50 lir .... $ 5.00
100 lir ____ $ 9.50
500 lir ____ $47.50
1000 lir ---- $94.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. TVRDKA FRANK SAKHTTR. n«rtia®#t It. law Turk I
Pazite na nove cene
GLAS NARODA, 4. PRC. 1910
Možna bodoča epidemija
Dopisi
Mešanica
KUPON ZA KNJIGO O KILI IN
ZDRAVI L. O BREZPLAČNO.
K.inihiti	W. A. Oolllnjrs (Inc.) box 3>1	1>. Wiitirtown. N. Y. I'r.-sim	poSlji.e n.t Vaic BREZPLAČNO	zdravilo proti Kil; ter knjigo brez	kake obveznosti od mojo strani.
Ime ..................................
Naslov ..............................
*
V neki vaški cerkvi je imel faj raošter lepo pridigo, ko so se na-; enkrat odprla vrata ter je pomolil v cerkev glavo mlad fant in začel zvedavo gledati naokoli. — Župnik na leči, ki je bil dober po i znavalec ljudi, se je razjezil ter zakričal:	.
— Spoberi se grešnik, tvoje' punce ni tukaj!
PRINCALBERT
BO VAS TOBAK ZA PIPO
pRINC ALBERT da kadilcem več veselja kot so ga imeli prej. Ima tako čudoviti okus in duh ter je tako hladan in osvežujoč. Možem vsega naroda ugajaja za
stran svoje kakovosti.
p
Pokadite Princ Albert kolikor ga hočete, nikdar vas ne bo pekel jezik ali pa grlo.
Vse je odstranjeno potom posebnega patentiranega procesa. Samo kadite naprej in se veselite ves čas. Princ Albert je tako dober in tako zadovoljiv.
Rdeči iakeljček In rdeča pločevl-ni^. ikttljl za pol funta In en funt. In za funt lonček iz rezanega stekla, na vrhu goba za vlago.
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO.
WINSTON-SALEM, K C.
frtiNCE Albert
the national joy smoke
"GLAS NAKOPA"
' solim tTOunmit pernio XH
Cw'lSitlSSljfcK Tee* »1-H
•St lL	"J Za pol lata	-----ItM
Mta Mi rn mm MR T«ft |UI Zi Evrope u «Mo tot*
• LAI NARODA
rv«M (f tfio pMptr*.) _	» . * '* MMM fNrr lu nttpt ftutdayi ui BHK _»iilniiilptlo«! r—HM.
Mtf km pod pi— bi MbiM>a pp bp mlukM*fl.
Dwr Ml mm lilopniidl pot&Jstl po	Mt^BM
^^^ *<> «. A • JAJ O D A^ m ^ ^ f __TiWui PW CsrHn«*.
Kaj? Ti Judež, izdajalec Kri-Ntnsa. hočeš biti sc enkrat Judež, izdajalec Bara basa.
Victor Hugo.
I>rug- drugrejfa \ai-ajo. Nadmodrujejo se. l>rup drujrepa nadlegujejo. Farizejstvo in lakomnost sta jim otopela srca. Egoizem
..iin je posušil možgane. Zverinski nagoui so poživinčili človeka, ljudi, narodo in vlade. Vse j«- podivjauo. Boljš« je bilo takrat, ko i je bilo hujS^ — Tako pravijo dan»*s oni, ki se bore za jrvlo življenje, za poli obstanek, za suho skorjieo kruha. Njih beseda pa je! prda in žalostna resnica. Zanje ne sveti veV- solnee kot je svetilo n^koe. Zanje ne sveti vee mesec kot jt* svetil prej. Vojna in njene ' p->*lediee »o razdvojil^ ljudi iu narode. Razdelili so jih v male sku pine Krezov in nepregledne množine revnih Jobov — na smrdljivem gnojišču Človeške družbe.
Tudi drugod so re pojavile svetovne katastrofe. Takih pa ni b.lo kot jih preživlja danes ta naša žalostna Evropa. Evropske na-jode so ob i bičale kti^r^, kolera in drujre smrtne pošasti. .Silni potresi so poniiili mesta, trge in vasi. Strašni požari so uničevali ljudi in ljudsko premoženje. Suše in porodnji so uničevale pridelke, sadje iu vinsko trto. Nalivi so uničevali krvavi trud ljudskih rok in mi-1 iic. Povodnji so donašale pripravljeno žetev in pasoče se črede volov, krav in ovae, noseč seboj s strašno jezo elementarne moči ter propast, uničenje in smrt. Vojne pa so prinesle svetu solze in jok, (dad in žalost.
No, vse to j»' bilo in prešlo. BiC- božji ni bičal celega sveta na-J enkrat. Včeraj je trpel ta ali oni narod, danes ta ali ona pokrajina, filtri ona država ali oni narod. In lako dalje. l»a pa je trpela eela človeška stran sveta ter pole«r nje še drtijri deli sveta, te^a ni doži-a el svet do zadnje svetovne vojne.
Da. Bil je neko^- vesoljni potop. Vsaj tako nam pripiveduje j 3itblija. Stari Noe. ko so vode padale.	vstavil na jrori Ararat!
t> svojo ladjo. Spustil jt* iz nje goloba, da izve, če je kaj ljudi na zemeljski površini in Če je zopet ozelenela priroda božja. Vrnil se je golob k \oetu ter mu prinesel v kljunu zeleno oljčno vejo. Po-' tem je spoznal stari Noe, da na svetu še žive ljudje. Vedel je, da je; zopet vstala narava. Vedel je. da se svet zopet vrača k svojemu na-! ravnemu in pravilnemu življenj«.
Odkar »tuji'svet, ni bil se nikdar tako razdvojenega srca, tako uekrščanske duše kot je danes po svetovni vojni. Izginila sta ve»t in pošt -nje. Propadla je vera v Boga. Iu zakoni? Ali obstajajo sploh? Da, obstajajo, u l«' na papirju. Oni, ki bi jih morali čuvati m iz\rs.-vati, so jrlulii m nem«. S tem pa je rečeno vse. Ali se je pa v spričo tcira čuditi, da je postal svet velik pragozd, poln brezvestnih krvolokov, sleparjev, oderuhov in varalie od Policija do Pilat, i, <wl državnika in politika pa clo kramarja in vajenca.
Ce veliki gr»*še, morajo pasti \ greli tudi mali. Greh je nalez-. ljiv, Bolj nalezljiv kot pa katerakoli ljudska krepost. Pokažite nami danes s prstom onega, naj velik in bogat, uaj je srednje vrste ali siromaa^n, ee pomatra komu v nesreči. Prositi hočemo Diogena, da posveti s svojo svetilko, <•»> bi pri iskanju zadeli danes na dobroten iega in iskrenega dobrotnika. To iskanje bi bilo grd fiasko.! 1 ia»ko, pred katerim bi s«- zgrozili vsi Sokrati, Demosteni, tSofokli in Diogenes sam. linoj strupene snovi razjeda še eno malo božje-! f-a stvora % čloTeški obliki, stvora, ki ni še do kosti |>okvarjen.
Itazlegla se je / ameriškega kontinenta, tam iz Washingtona, božanska beseda. Beseda, ki je okrvavljenim narodom, s katerih M) komaj padle razbite verige, stoletnega političnega iu gospodar-! takega suženjstva, naznanjala zlato svobodo in boljšo bodočnost.j Dva največja m najhrjša sovražnika Slovanstva sta se zrušila v pekel svojih grehov in zločinov. Zrušila sta se, ker so Slovani Xem-. • i je in Avstrije podžgali smodnik pod njeninn brezbožnimi nogami. In ti Slovani, ti inueeuiki in junaki, bi lahko zgradili svoje domove tudi brez tujca, ki se jim je vsilil s sladkimi besedami in medenimi obljubami kot lokav zagovornik iu zaščitnik.
Kakšna notranja in zunanja zla preživlja danes Rusija! S kolikimi neprilikami in tesnobami se mora danes boriti Poljska? Kaj mora vse stoiiti Ceho-Slovaška, da ne omaga? In mi Jugosloslova-ni? Mi smo v najslabšem položaju. Mi smo žrtev vseh. Mi plačujejo svojo dobrodušnost, svojo lahkovernost, svojo dobrosrčnost
i niHi, ki nas bolj potrebujejo kot pe mi njih.
♦
Pa vendar Niti eno zlo ni brez dobre strani. Po nevihti se raz-1 pod« oblaki. Izza oblakov pa se prikaže solnee. To je naravni zakon. A tega ne more izpremeniti nobena človeška sila. Mi bomo to, kar; moramo biti. In tega našega stališča ne bo izpremenila ne Amerika,' ne Angleška, ne Praneoska in ne Italija. Ni vse zlato, kar se sveti. 1* potrpljenje. Le dela Le pravega in iskrenega domoljubja. Pariz nima za nas nikakega pomena T«e. Trgovska tvrdita Entente sto-pa v likvidacij Hotela nas je prevariti Nas Slovane vse skupaj. Prevari**, grdo p reva rila pa je	sebe. Mi smo videli to vna-
prej. Sedaj pa se vesflimo, kako se bodo pariški špekulanti razšli. Niti najbolj trden želodec ne more prebaviti, če se ga preobloži. V i Lie m se pojavi naraven odpor. Nemci niso zaman harantali s pod-mvanjem mini v Versailles. Pa tudi če so ga s stisnjenimi zobmi pod-*
pisali, so vedeli, da ne more biti ta mirovni dogovor večen. Računali so na razpad zavezniških naporov, in &emci že doživljajo ta razpad/ Doživljajo ga tudi vsi Slovani. Posebno mi Jugoslovani bomo pozdravili ta zgodovinski dogodek z največjim zadovoljstvom.
* * *
*
Igrali so se z nami kot mačka z mišjo. Osleparili so nas v naših financah, uničili so našo valuto. Odvedli so liam iz dežele vse življenjske potrebščine pod vsakovrstnimi krinkami in naslovi.. Preplavili so nas s svojimi industrijalnimi proizvodi. Prišli so v naše [kraje s svojimi vojnimi poslaništvi in komisijami, ki niso ničesar .drugea kot trgovska uvozna in izvozna društva. Napolnil so naša i mesta z vsakovrstnim pustolovci najbolj modernega kova in kroja. Zasejali so mer nami društveno, trgovsko iti obiteljsko nemoral-11 ost. Tlačili so nas v blato in v ilovico lahkomiselnosti in lalikoži-' vosti. Naj jih odnese hudič, odkoder so prišli.
Mi bomo živeli t»*r se oživeli. Magari brez njih. To nam jamči j cela naša zgodovina skozi stoletja.
(Adriaticus v "Jug. Ekonomista").
New York City.
Posnemanja so vredni zavedni rojaki, kateri so se odzvali na pj-looč klicu nbogih otročičev doni žalske ol-čine pretekle nedeljske seje Žalostno, ker nas je bilo tako malo Mogoče se bo kateri izrazi!J da ni znal nič o tej seji. Prepri-' •ani smo, da so ve'inon.a vsi !:raJi v li«.tu (;la» Naroda p t-v:"- zahvalo in potrdilo, katero smo prejeli od me ž domžalske občine, kako je Ml leta 1015 poslani denar razdeljen. Obenem smo prejeli tudi prušnj « nedolžnih otročičev, ki k!:'-ejo p<»-luoči od naših zavednih rojakov, tukaj v Ameriki. Tuiej, rojaki Domialčaui, kdor ^da.j ne d;«. ni-i ma srca.
Obenem pa poročamo, kako le
| pa ^votiea se je nabrala v uede'jo | pri seji. Akoravno nas je bilo tako I malo število navzočih, da ni štelo 10 so prispevali lepo svot«» sku-j paj. katera znaša dosedaj 11M do-i i larjcv 76 centov.
Naj omenim tudi to. da je priredilo društvo Ilirija spadajoče SNZ.. predstavo. Igrali so ot-očiči v pomoč revnih otročičev v stari | domovini Vdeležba je bila obilna, ("'ast društvu Ilirija *<NZ in t>d-bornikom, kakor tudi Father Sno-|ju, ker so delovali na t<.: ;la nam priskočili na pomoč z lepo , svoto ter nam pripomogli do večjega uspeha Torej do danes znaša svota A*setra «kupaj nabranega ^169.76.
Rojaki Ooruialčar.i. ^^oranja ; mo vas kar vas je, da niste kaj jiripomogli. priskočite na pomoč; ubogim otročičem. ker nimajo ne obleke in ne obuvala in zima je tu-ka.i i»:i ne morejo hoditi v solo brez tega. Lahko storite svojo dolžnost do prihodnje seje, katera Ko v nedeljo 7. decembra dopoldne ob 11. uri v cerkveni dvorani na St. Mark's Place (S. St.). kjer se zaključi ]>obiranje in poroča natančno, koliko se jje nabralo v ta namen. Svota se pošlje prihodnji teden v staro domovino Torej, rojaki še enkrat kličemo, odz j vite se v nedeljo v obilnem številu, da bo uspeh tem večji in da napravimo večje veselje nedolžnim otrokom v stari domovini.
Na svidenje v nedeljo 7 decembra ob It. uri dopoldne
odlt^r.
Oonemaugh, Pa. <
Oltarno iz raznih naselbin vsa-j ke vrste novice, pa večina o stavki. Tudi tukaj je stavka, pa je* bila že opisana po raznih poroče-j valcih. Imam pa nekaj bolj vese-i lepa za poročati. Dne 29. novembra popoldne so podam v mesto in srečam mojega prijatelja, ga pozdravim: Halo, Matevž! llalo, halo. .laka! No, Jaka, veš kaj novega? Nič. Pa saj ni čuda, da ne veš nič, ker te nič ne zanimajo nobene novice. Jaka je Jaka. tako me je obral moj prijatelj Matevž. Ne veš, da je danes svad-ba ? Kje je svadba, ga začudeno vprašam. Gori na View Point. Go-! spodična Mary Zupančič in gosp.j Stany Milvie iz Central City sta! s" zvezala nositi zakonski jarem.! Vabljeni so vsi prijatelji in znan-j ci, tudi omnibus bo vozil gori. Ke-daj? Ob 4. uri popoldan. Obljubim ti. da 6C tudi jaz hočem udeležiti te svadbe. Ravno med tem pogovorom pridrvi omnibus, tebi rič, meni nič, stečem za njim in maham da bi vstavil, ali vse zaman. Omnibus je sopihal po štirih. jaz pa po dveh za njim. Ves utrujen priletim blizu omenjenega kraja, kjer se vrši svadba. Vsta-viip se, ker sem videl pred seboj jezero — prrrrr. To je blato, da je kar teklo. Kako naj pridem čez i to morje, mi ,je uganka. Na uho I
mi leti godba, da že kar od vese-' lin skačeni, ker prepozno bi bilo,1 če bi bil že tam. Odločim se, dal napravim veliki skok. Rečeno, pa! tudi storjeno, llm iu znašel sem sej v sredini polente, ne da bi mogel I naprej, pa sreča me vedno išče. Kar pride mimo neki voznik. Ko m»* vidi, kako se trudim, da bi se rešil iz te brozge, se mi pa smeje, j Jaz ga pa le poprosim, naj mi J pomaga, česar tudi ni odklonil. Privezal me je za voz in hoj — tako me potegne iz te velike malte. Tako torej s takim obljubljenim omnibusoni bi si in* želel več voziti na nobeno svadbo, ne vem pa, kako vožnjo je imel moj prijatelj Matevž. Ko sem dospel na lice mesta, sem bil gostoljubno sprejet. Vsega je bilo obilo, kar je toliko uplivalo na navzoče, da so j sukali kar po eni nogi. Tako smo i se zabavali do rane zore. potem smo se pa poslovili.
Tako so izgubili stari dobro po-Imoč. Izgube ne bodo trpeli samo slariši. trpel jo bode tudi dramatični klub. katerega članica je bi-la nevesta. Mlademu paru želimo obilo sreče v tem novem stanu in veliko drobiža.
Vas pozdravljam in se zahvalim za vse skupaj. !	Jaka.
r
Za smeh in kratek čas
Uganka.
—	Zakaj izgube ženske svoje ime, kadar se por oče ?
Odgovor: — Ker ne morejo ni-j česar drugega izgubiti.
S	-3-
*
Bahač.
Nek kavalerijski ritmojster je' pripovedoval, da ima svojo žim-nieo napolnjeno le z brkami sovražnih huzarjev, katere je pose-; kal v boju.
* * *
Markirat Pompadur.
Markiza Pompadur se je sestala nekoč s francoskim kraljem Lu-d o vi kom XV. pred vratmi nekega salona. Stopila je nazaj, hoteč pustiti kralja naprej. On pa tega ni dopustil ter rekel:
—	Le stopite naprej. Lepota na svetu prej vladala kot pa kralji. —
Kole.
Slavni francoski igralec Mole jc nevarno zbolel, in v celem Parizu gotovo ni bilo niti ene ekvi-paže, ki bi vsaj enkrat na dan ne: stala pred njegovo hišo. Končno so vsi. ki so se zanimali za igralčevo zdravje z veseljem izvedeli, da bo okreval in da so mu zdrav- j niki dovolili zavžiti par kapljic! burgundca vsak dan.
Tekom naslednjih dveh dni so mu poslali njegovi občudovalci
več kot 4000 steklenic vina. * * *
Politdok
Politika je prav taka kot na n:va. Najbolj neumna govedina najbolj glasno kriči.
Številne nepojasnjene bolezni, ki so mučile povsem omejeno prebivalstvo orijentalskih dežel tekom stoletij, so naenkrat postale epidemije ter pričele potovati krog celega sveta. Vsledtega je postalo tudi zanimanje za te preje lokalne bolezni splošno in mednarodnega interesa.
Ena takih bolezni je tako zvana čučagamuzi. ki je bila znana tekom stoletij X) doHuah Japonske j in o kateri so rekli, da jo prenaša žuželka, ki živi kot zajedavka na neki vrsti poljskih miši. Japonske zdravstvene oblasti so priporočile v švrho iztrel|jenja te bolezni popolno uničenje te vrste miši. kot nam poroča neki mesečnik.
Soglasno s piscem važnega dotič-
i
nega članka poročajo stari kitajski pisatelji, da je bolezen slično ! vrste in značaj prevladovala pred ;dolgim časom v gotovih delih Ki-j tajske. Pred nedavnim časom 'pa je bilo opaziti izbruh slične bo lezni tudi na otoku Formozi.
V uadaljnem je rečeno v to/.a-idevnem poročilu:
— Vsi opisi boiezenskili znakov
Značilna maska.
Na nekem plf-su, katerega je
(
priredil burbonski vojvoda v svo-! | jem hotelu v Parizu, je dobil švicarski vojak, ki je stal na strafci, ;povelje, da ne sme spustiti v dvo-; rano nobene maske. AttorignanL. ■ ! ki je bil znan v celem mestu i^idi' svojega velikanskega rdečega no-, ;S'.i iu svojih krasnih pesni, je pri-jšel pred vrata.
—	Odstranite to masko — mu I je rekel Švicar.
—	Ali ne vidite mojega obraza?!
—	Seveda. — A ta strašni nosi !.ie gotovo iz papirja.
Šviear je nato prijel za njegov. j nos in, videl, da je gorak ter da J se drži ostalega obraza, nakar je rekel pesniku:
. — Oprostite, gospod, nisem mo-j
gel vrjeti, da bi bil ta nos vaš.
«■ *
Penn.
Slavni kveker Penn. po katerem je dobila Pennsyvanija svoje ime, je obdržal na glavi svo.j klo-bnk. ko je prišel k angleškemu kralju Karolu II.
Kakor je opazil kralj to, je snel svoj klobuk.
—	Prosim te, prijatelj Karol, — le pokri se. — je rekel Penn.
—	Ne, — je odvrnil kralj — Tukaj je ponavadi le en človek pokrit.
kažejo, da je bolezen zelo sličua le-garju in sličnim nalezljivim boleznim. Postanek čučagamuzi bolezni pripisujejo pikom gotovih komarjev in zajedaveev, ki jih j t. najti v prizadetih pokrajinah.
Cesarski inštitut za preiskovanje nalezljivih bolezni v Tokio je pred kratkim objavil poročilo o obširnih tozadevnih študijah, ki j«' temeljilo deloma na preiskavah ameriških znanstvenikov lia Filipinskih otokih. Poročilo eesar-ske japonske komisije ugotavlja predvsem, da je opaziti takozva-no perijodnost te čučagamuzi bolezni, kajti bolezen se pojavlja najbolj pogosto tekom poletnih mesecev od junija do konca oktobra.
To odgovarja povsem razvojni dobi neke žuželke, ki se nahaja po vseli japonskih dolinah. Ta žuželki: proizvaja takozvano rečno itir ( zlieo. Poletje je ona doba. kot {r--pe japonski kmetje največ vsled posledic te bolezni. Žuželke prič no napadati človeška bitja v juni ju ter jih je opaziti v velikanskih množinah prvega jesenskega me seea.
Umrljivost vsled le bole/.ui je \ j različnih časih različna. i«- d<>
i
s«L-«r!a ob trotovih prilikah eelih ."»d odstotkov slučajev. Ameriški znastveniki so spoznali neko su-I mdnost med to japonsko bole/.ni-i jo ter legarjem v Ruckv Mountain i okrajih, ki je opaziti ravno talko v poletnih mese«.-ih. Ce prim«-r tja človek ugotovila japonskih j znanstvenikov ter ona ameriških, bi skoraj prišel do prepričanja, d:-gre pri tem za eno in Uto bolezen.
Težkoča, kako iztrebiti to zelo Inevarno epidemijo leži v tem. da lje skoraj nemogoče iztrebiti vse miši. ki širijo to bolezen.
V poročilu čitamo nadalje:
— Floga poljske miši kot prenašal ea zajedavnih žuželk, ki prenašajo bolezenske kali na človeka. je ugotovljena preko vsake 'ira dvoma. Vspričo sedaj obstoječih razmer je skoraj povsem nemogoče preprečiti pike teh žuželk, i Izžganje mesta, kjer je pičila žu-Ižtlka. ne prepreči razširjenja mi-i kroorganskih snovi Najboljše jsiedstvo odpomoči v sedanjem časti je iztrebljenje miši v kolikor jc kaj takega sploh mo«roče. Vsi zdravniški poizkusi, da bi s* odpravilo bolezen z različnimi zdravili in preparati kot z jodinom. živim srebrom, arzenikom, kiniuom in drugimi sredstvi so se izkazali kot popolnoma brezuspešni.
"Ozdravi kilo
kot sem jo jaz"
Star kapitan je ozdravil svojo lastno k{lo. potem ko ao mu zdravniki rekli: -Pustite se operirati ali pa bo-Jete umrli."
Njegovo zdravilo In knjiga se poilja s zastonj.
Kapitan Collinps je vozil po morjih mnogo let. Slednjič je dobil dvojno kJlol in ni moral	ostati na Buht-m, let-1
več je moral biti več let v posteia 1 Poskusil je zdravnika za zdravntko.ii 11 pas za pasom. Ta nI Imel uspeha, mletij njiC- mu je bilo rečeno, da se mora poill vreCl nevarni operadjl, all pa mora in mre ti. Napravil ni ne tega, ne onega temveč se je sam ozdravil.
"Možic In iene, nI '.sefrs se rezati In n« potrebujete rtasa".
K:ii»ttau CollinjTfi je proučil sani svoje ta-
lo tn sl«tlnjiC- j<- Iznašel način, po kat«-r»'iu J«; i h i ai l zdrav, močan in srečen človek.
Vwak.io se more jH'SIuiitl	načina,
ki, čisto priprost, lahek, zanesljiv In brez sti-.-^k-'V. Vaal:do ^ kilo bi moral iineti »•oilni^s"vn knjig**, ki mu ikjvs. ki* k<i s>' mori- ozdraviti, '^iko se inoro vsak ko pi-slufiti lacina v vso jem stanovanju bt-fz kak-	\ »■ K n j.K.L in -dravlla »n
]M.šij.-j.. ZASTONJ. V S« 51» pošlje VBake-mu. kd-jr izp..<lrii dolenji k'ipoii. katere-Ka izpolni in (Hlpcilj; takoj.
i
' Dr. MOY je usp^nc ozdravil naduho, božjast, ataKsijc, vodenico crce, jetra, lediefl in želodčne bolečine na čudežen n ;čin. Eolečtae tirebuhu, v pnili, DČeh, nogah, ro kah ali križu; o-tekline, revmati ;	7em, kožne bolez-
! ni, izpuščaje, ogree. Možke atj j ženske bolezni ali slabo kri se lah ; ko ozdravi brez operacije v naj« ; krajšem času in po najnižji ceni.
Uradne ure: ob delavnikih o-l dop.doi S. pop. Ob nedeljah in praznikih: od 9 dop
do 1 Dr JIN FIJEY M0Y
308 Grant-Street PITTSBURGH, PA
I
'.-------- i ,U.IH-—r~rwiprr-
KIUI
JltUlfH
milLIIE

ViTANOVLJENA LETA 1896.
\ I I GLAVNI UKAD ELY, MINN.

INKORPORIBANA LETA 19C0.
NAZNANILA
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote.
Od predsednika združevalnega odbora SNPJ. sem prejel prenovljeno združitveno pogodbo in pojasnilo, da je JSKJ začasno izpuščena i/, pogodbe v sled male legalne zapreke s državnim zavarovalniškim oddelkom države Minnesote. V čem je zapreka, se razvidi iz pojasnila advokata Carl St rover ja, katero je pri obče no tu pod pogodbo.
('lanstvo JfcjKJ naj torej vzame v naznanje da JSKJ ni v sled i ef^a izven a krije za združitev. Združevalni odbor je to odredil na pojasnilo svojega advokata, ker združenja nočejo usiljevati, temveč hočejo zadostiti i.ajprvo postavam in potem dati članstvu odločiti ••elo zadevo.
Vsak član(iea) je proeu(ua) da prenovljeno pogodbo pa/.no prečita, kakor tudi pojasnilo advokata, tako bode vsakemu jasno kr«ko «-ola zadeva obstoji. Lahko se tudi tukaj prične razprava o združenju v smislu nove pogodbe, katera se za JSKJ glasi ravnotako kakor za druge organizacije, samo dodati bode treba šc ime naše Jednote.	Jos- Pishler, gi. tajnik.
Save and
Succeed
Spremenjena združitvena pogodba.
Slovenska narodna podporna Jednota, bratska podporna orga-ni/arija, ustanovljena in poslujoča po zakonih države Illinois, se strinja s Slovensko delavsko podporno zvezo, enako organizacijo, ustanovljeno in poslnjočo po zakonih države Peniisvlvanijc, s Slovensko svobodomiselno podporno zvezo, enako organizacijo, ustanovljeno in poslujo.-o po zakonih države Illinois, in s Slovensko zapadno zvezo. ♦ nako organizacijo, ustanovljeno in poslujočo po zakonih države Colorado; v sledečem:
1 Zadnje tri organizacije, ki so gori imenovane, se združijo s Slovensko narodno podporno jed not o. kakor hitro bo praktično in pod pogojem, da združitev odobre zavarovalninski department'« v dr /avab. v katerih so navedene organizacije inkorporiraue.
2. V slučaju, da katerakoli organizacija izmed gori naštetih treh zvez ne odobri združitvene pogodbe ali je ne sme ali ne more hprejeti, velja kljub temu združitvena pogodba za ostale stranke.
."S Združitev se izvrši na ta način, da gori imenovane organizacije izrine Slovenski narodni podporni jed not i vse poslovne knjige, denar in \s«- drugo imetje; ali predno se to izvrši, morajo blagajnik in drugi finančni uradniki Slovenske narodne podporne jednote po ložiti potrebno večje poroštvo.
4. — Čim Slovenska narodna podporna jednota prejme premoženje. postane takoj odgovorna za vse obveznosti organizacij, ki so ji izročile svoja premoženja.
if. Pogodba pa ni veljavna med Slovensko narodno podporno jed noto m tisto organizacijo izmed gori imenovanih, katera ob času izročitve premoženja ni stoodstotno solventna v vseh ozirih; ravno ako ni pogodba veljavna za nobeno organizacijo med imenovanimi, tako ni Slovenska narodna podporna jednota ob času izročitve premoženja stoodstotno solventna (kar se tiče posmrtninskega sklada nu temelju lentvice National Fraternal Congressa). Lahko se pa izvede pogodba, ako organizacija, ki ni solventna. doseže popotno sol-\entuost v devetdesetih dneh od časa finančne preiskave.
6.	— Združitev, kot je določena v tretji točki te pogodbe- se mora izvršiti kolikor je mogoče najkasneje v šestdesetih dneh od časa. ko zavarovalninski department! prizadetih držav odobre pogodbo, in najkasneje v šestih mesecih po omenjenem odobrenju se ima vršiti izredna konvencija Slovenske narodne podporne jednote. Čas iu prostor konvencije določi združitveni odbor, postavljen od prizadetih organizacij in v katerem im*. Slovenska narodna podporna Jednota prt zastopnikov, Slovenska delavska podporna zveza štiri zastop-nikr. Slovenska svobodomiselna, podporna zveza štiri zastopnike in Zapadn* slovanska zveza tri zastopnike.
7.	Omenjena izredna konvencija obstoji: a} iz glavnih odbornikov vMeh združenih organizacij; b) članov združitvenega odbora vseh združenih organizacij in e) delegatov krajevnih društev vseh združenih organizacij, ki se volijo na sledeči način: Eden delegat na \ ^akih sto članov; nobeno društvo ne sme poslati več kot dva delegat«; društva, ki imajo manj kot sto članov, se lahko združijo z bližnjimi društvi, ki imajo manj ko dvesto članov, in volijo skupaj delegata. Društva, ki so na ta način zdniieua, imajo pravico do deleft*, kakor vetja poaawezna društva. Nobeno dnwtvo »e pa na sme razcepiti v »vrko »aatopatva.	_
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
i
E.	— Vsled težav, ki jih nudi minnesotski zavarovalninski odde-| Ick. in radi drugih ovir vsled katerih je po mnenju, vašega odbora
bolje, da se za sedaj izpusti Jugoslovanska katoliška jednota iz združitvenega načrta, sera na vašo direktivo sestavil "Spremenjen združitveni načrt" in "Spremenjeno združitveno pogodbo", ki sc razlikujeta od originalnega načrta in pogodbe poleg manjših sprememb, kot uekatere ouienjonosti časa itd., v glavnem v tem, da je izpuščeno ime Jugoslovanske Katoliške jednote. Kot sein obveščen, upa \aš od bor pridobiti to jednoto pozneje za združeno organizacijo.
F.	— Glavni vzroki, zakaj je bila spremenjena "Temeljna po godba", so sledeči:
L — Mnogo stvari v združitvenem načrtu je preliminarnega zna j čaja in se ne morejo uvesti v združitveno pogodbo. Pogodba ne sme ibiti podpisana v imenu nobene organizacije dokler ni sprejeta pri [splošnem glasovanju in dokler je ne odobre glavni odbori jednot in zvez z potrebnimi večinami glasov.
2.	— V "Temeljni pogodbi" ni določen čas niti so po redu navedeni koraki, ki se imajo storiti v svrho združitve: dalje manjkajo še druge zadostne definitivnosti.
3.	— Temeljpa pogodba daje združitvenemu odboru gotove ob-1 lasti, ki pa niso jasno določene in katere bi izzvale konflikt s čarter-, ji iu pravili več prizadetih organizacij, a končno bi se protivile za-
konomv državah, v katerih so prizadete organizacije inkorporiraue.
4.	— "Temeljna pogodba" določa spremembe v posmrtninskih | certifikatih (policah) takoj po združitvi in spremembe glede na bolniško podporo takoj po skupni konvenciji. Meni se zdi pravilno in
■ najbolje, da se te spremembe ne izvrše v tem času, pač naj se speci-j fično določi, da se poslovanje vseh jednot iu zvez vrši po ustavi in ; pravilih prizadetih organizacij toliko časa, dokler ne bodo veljavna | nova pravila združene organizacije. Na ta način se obenem spremene prispevki, pravila itd. Predno stopijo nova pravila v veljavo, je treba. da se odborniki in člani seznanijo z njimi že vnaprej, zato je tre-I ba nekoliko več časa.
:>- — Določba, da se podeli glavnemu odboru Slovenske narodne podporne jednote vrhovna oblast tekom združevanja s pridržano pravico do priziva na novi glavni odbor, ki se izvoli na skupili konvenciji. je dobra rešitev »drugače težavnega problema. Združitveni »dbor nima pravice prejemai prizivov, ker nima zakonite pravice u-lravljati zadev Slovenske narodne podporne jednote po zakonih v •lržavi Illinois in končno ne bi imel obene posebne koristi od izvrševanja prizivne oblasti.
6.	— "Temeljna pogodba" nima jasnih točk z ozirom na pravila, 'vi bi veljala za društva in člane organizacij, ki se združijo s Slovenko narodno podporno jednoto, od .časa do združile pa do časa- ko
postanejo veljavna nova pravila združene organizacije.
7.	— "Temeljna pogodba" ni dosti natančna, kar se tiče razdelitve stroškov v zvezi z združevanjem med več organizacij.
V uadi, da je zadeva s tem dovolj pojasnjena, ostajam vaš Chicago, llL, 15. novembra 1919.	Carl Strover.
•3C3T
POJASNILO ODVETNIKA.
štva sv. Alojzija št. 13 JSKJ.. da bo slavna letna Meja duv JI. de-•cni'-ia Začetek t. "no ob 1 iri 1 »opoldne v nav id-iem pr*>»»« ru. Prosim vse člane In se vo vd«'h/ite le seje, ker bo \niitev novega odbora za prihodu i.- h-to t '-'-O in t ud: imamo več \a/ni\ i coi na dnevnem redu. Kakor /e srnr. viMe. j> h lo na zadnji seji sklr njoijo za vsakega člana ."»<>;* naklade v društveno »latrajno Na dalje j" bilo tudi sklenjeno '»'>e za vsakega člana, kateri se ne vde-!«-ži te -eje. fzvz -ti «•«» s^ui«« mu la-l»eni člani, katerim ni tnotroče priti Kateri :>«• jnide. Vj moral plačati $1.0«.'. Prosim da To voo-stevate.
Dalje t-tJi nazue.sijam v«ent članom društev JSKJ.. SNPJ s;>"Z .it Iv^KJ. da -e po /-joraj l.-.ii-."•ani -"•>.)} začne >kuouj' glavna /a S]oveps!;o. Hi vnts1:. N:'n d'ii D« in. Prvini. da <e '»o1 o v« v.b-le /ite t«* '.je. k**r b«j volitev n«v«>«a o#l!v»ra za zirornj oni« i: -'.i l» •• i m tudi imamo ve" \:;/u !	za
i■ »i*i Toli! o v ;-o ;-!:ilo	k
s sobi nt^l.ini pn/drnvoui
Steve Kopsivar. tajnik.
Collinwood Cleveland, C""io. ' ' ne nt dr<i«t \	-T:ui •/;., Kr.
»t. 71 JSKJ v Colliuu" i. d.ji m po' »m !':iznan jati' da k«> vdele.!^ s«.je. k: s,- 1»»	do« 11. dee..
U-i » - nio v »lili o.",.,, /.i !,.t.) T920 iu več drnstih v*i/.v.:i* j>ri .'e na din vnem redu Se ja v Slov. I>..n!n Za<*'"tek 2 i:ri popoldne. Na t« j seji 1 t. d««: sc: a» ••nu-nt ne bo pobiral od otrok in n«; nI ene-i»a z:t dv.i .di tri člain kakor tudi ne i a ilomu uri tajniku. Kdor te seje ne vdelez* bo plačal v drtKtv^no blav::t.!no. ker -<• v::s ne more zlepa navaditi da bi b'»lj redno bodjli na veje \'ečkiat jo bilo komaj toliiio članov, da ,jt» zamoiftl odbor vejo otvorit. l*ra-tjo. če se bomo tako zaninvdi za društvo, bo slaho. lies jib je uitio-člano'*, ki .še niso bili pri me-jsnvni s» ii 1 nkor takrat, ko -o J pristopili. Čudno se mi zdi. da je prre. j močno naše društvo in le tako malo jih je ki zavedajo I švoiih članskih dolžnosti.. Pri i-a-J še i h društvu je tudi težko r.\ tajnika. ker ne more članom uirod li njihovi v« l ii. In zal.aj" Ker vi. vo-bratje, sami ne i>oni:igate svojemu "ijni';u Naj bo omenjeno javno ;»ri suspendiranih članih. Ker veni, da se m- btigaj** za pravila kakor so postavljena iz iflavne^a urada. Prosim, bratje, čitajte pravila in nivjiajte se ]»o njih, kar bo le v,-m v korist. Toliko v pojr>n"do Z bratskim pozdravom
Frank T repa 1. tri ju. k.
Chicago, in.
I ridium potoni raznaniam nom i'i člani«'p.iu d.t uš^va .hr: .— .it-vau št. 104 JSKJ.. da bo redna iu letna seja do«' (■ d h'liil ni t<•»i• ■ ob "s uri zveč«*r v dvora:.'i 'o-/,e;'a Sirovatka. voar.d	A1 «.
in 1°. St Člani in čljnie,« »t.* . i o-leni. d.i s«- vdele.vte te s«- e ! ••! najbolj vnžna ee!«"_ra leta !uhh'"Č da ve izvoli odb -r /a jm '^ d tie leto 1'rjo. Ot>enom vas oj^zarjeni, da J'l:ič:*te svoj - »-ri-povk - iv : ■ ; i,i. -d .la s<> lahko Hnle«iljo čisii va'utii P. dite tako dobri k V; ir vte bili v mesecu juniju, ti.un •*•• d boste plačali vč. da ne bo no-b»no—ril <!o!ura Te bo v vesel.«' vam iu uradnikom. N'a zadnji r< tui me«« "ni v. ji j«- bito ';!cl«»ii.p'i i. la kateri se ne vdel°ži t«' a«je pla'.a *i(»f v društveno hVun'jn«). k • »u bo tudi izterjalo
Z '»ntil iin p<»zdvavoni
x Joseph Rl'ish. *ajn;U. 1944 West 11. J'! i"0
South Eanpe, M ch
t'l:::u>m Im^va «v. Ploriiauqi št G4 JSKJ v South Haitvc sc ;ia-

Im	- - ^ . 'i	■ -j.
I
•LAVNI VIlAONIKli TU Al. tOTANfn. tea ML Oiiimim*, 9m. r*«vf^dM4otk: LOLT1B HALA NT hm 1M hill in. I will CM*
Tmjnik: JOfllCHB PUKLIK. Wtj, Mlu Bta«mjnui: OKO L» BROZ1CH. My. Mlu
Jnlll MUDltCutk wi !■!■: LODU COaTBLU). ——, M.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Ur. 40m T OtAUK Ml & O bi« 8t_. Nt Plllrti«iM. N.
NADZONNINIl
oeota. mtr. miu.
4NTHO.iT MOTS. M41 Ar*. ML U%. CH«m «■-rrAJU VAJtOOA. I1M N»trOM AJtel Flttstmrc*. vm
' POROTNIKU QUQOl J. PORCNTA. btm lit. Htek DUaoN. Vi*
LBONARD N LABOD MIK. htm AM. WtT Nima. JOHN KirPNIK. A m. Na M. Mpart. VA
_ __PRAVNI ODBORI
jobrph purm. n. in-rn st caiuma, uma
AOHN NOV ERN. (MIN Aft.. DulotA. Ml o s
MA« POOORW.C. T W. MmdMoo SC Rom M* CkMMt. m
ZDRUŽEVALNI OOtORl
KODOL7 P1RDAN, MM BL CUUr An . NC Q»*tl«nA DAM. FRANK HVAAREC 44«< Waablnton 8*r#.«t. r^nv.r. Golo ORVOOR BHBAČAJr. IK Itl At«.. Johnatcn. Pa
IMBtttM ItuOt: QUI NARODA
Vm atraii tikajo« a« uradnih udav kakor tudi danarua pv*tl)stv« naj a« r« •IUJ« n» tlavneca tajnika. Vm pr;totb« n»J m* pošiljajo na pr*<laednlka porotna«* ndbora. J*ro#nJ« u aprejem novih CIuiot In aploh via adravolita iprltmla, a« naj
pošiljajo n» vrhovneg« adravnik«.
Ju«oa)«-voual.a KutollAka Jednota — pri porota *wm J ufoalovanorn aa obll«n prt a«op Jadnota poaluj« po "NaOonai Fraternal Con«r«a»" laatvlrl. V blagajni ima
•	kr<* fSOO.vOO. (trlatotiaoC dolarjev). Botnltkib podpor. odAkodnln In poamrtnJn J«
•	plaVaia f« nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota aleje okro« t UaoC rednih Planot <lc) In okrcu 3 nao« otrok ▼ Mladlnakem oddelku.
DruAlv« Jednota e« nahajajo po runih alevenakilh naaelblnah. Tam kjer J*fc M nI. pri|* rotam«) valario\1tev novih. Kdor eli poctatl član. naj a« stfaal pri taj-nifcu blj;in**a druAtva J B. K. J. t Za vatanovitev novih druAtev a« p« obrnile « c>evn*cA tajnik* Novo druAtvo a« lahko vata nori a t člani ali članicami.
f
— Vsi člani izredne konvencije so opravičeni do dnevnic in povrnitve voznih stroškov iz blagajne Slovenske narodne podporne jednote.
9.	— Izredna konvencija ima .popolno oblu-st. da s potrebno veri 110 glasov sprejme novo ustavo foi pravila Slovenske narodne pod-, pome jodnote, določiti nove prispevke, preurediti njen upravo itd., spremeniti ime jednote in irvoliti popolnoma nov odbor. C'lani vseli združenih organizacij, ki so se združile s Slovensko narodno podporno jednoto. se pa morajo podvreči v vseli ozirih zaključkom izredne konvencije.
10.	— Izredna konveneija mora zajamčiti v novi ustavi absolut- j no svobodo verskega in političnega prepričanja za vse člane.
11.	— Ustava in pravila, ki jih sprejme izredna konveneija, po- • stanejo veljavna prvi dan četrtega meseca po zaključenju konvencijo. Do tega časa morajo biti v veljavi ustave in pravila organizacij, j ki sc združijo, in razmerje med Slovensko narodno podporno jedilo-j lo in člani joti not in zvez, ki so se združile z omenjeno jednoto, sej ravna po starih pravilih, izvzemi kjer ta pogodba določa drugače in izvzemsi. da v tem času ni priziva zoper sklepe glavnega odbora Slo venske narodne podporne jednote.
lli. — Kakor hitro se izroče premoženja imenovanih organizacij Slovenski narodni podporni jednoti po določbah v tej pogodbi, se ima takoj določiti glede dela gl. odbornikov združene organizacije in določijo se jim plače ali nagrade (pod pogojem, da dotični odborniki ostanejo v službi dokler ne stopi v veljavo nova ustava in pravila Slovenske narodne podporne jednote); glavne odbornike s stalnimi službami imenovanih organizacij nadomestijo odborniki z enakimi stalnimi službami Slovenske narodne podporne jednote, izvzemsi <la glavni tajniki vseh imenovanih organizacij nadaljujejo s svojim delom v glavnem uradu Slovanske narodne podporne jednote pod nadzorstvom glavnega odbora Slovenske narodne podporne jednote toliko časa dokler ne stopi ▼ veljavo ustava in pravila, ki jih sprejme izredna konvencija. Glavni odbor Slovenske narodne podporne jednote lahko vposli druge glavne odbornike združenih organizacij, da izvršujejo dela. ki so jih preje vršili in v tem slučaju so opravičeni do dnevnic po pravilih organizacije, h kateri so preje spadali.
13.	— V slučaju, da kateri glavni odbornik, krajevno društvo ali posamezni člani katerekoli organizacije, ki se združi s Slovensko narodno podporno jednoto, ni zadovoljen s kakšnim sklepom glavnega odbora Slovenske narodne podporne jednote. ki je sprejet po združenju, se mora prizadeti glavni odbornik, krajevno društvo ali posamezni član začasno pokoriti sklepu, ima pa pravico vložiti priziv proti dotienemn sklepu pri novem glavnem odboru Slovenske narodne podporne jednote, ki ga izvoli izredna konvencija.
14.	— Vse stroške združenja (ne pa pripravljalnih izdatkov posameznih jednot in zvez) plača Slovenska narodna podporna jedno-ta. Tukaj so všteti tudi oni stroški, ki nastanejo pri selitvi gl. tajni kov združenih organizacij, kot je vožnja na železnicah, stroški s pošiljanjem opreme itd.
15.	— Vsa krajevna društva obdrže zaradi točnosti v poslovanju stare številke in imena do časa dokler ne stopijo v veljavo nova pravila, ki jih sprejme izredna konvencija. Vsa korespondenca med društvi in gl. odbori se do tega časa vrši 11a starem pismenem drurštvo ne 111 papirju, toda pisma, naslovljena nečlanom, sc morajo označiti z besedami "Ta organizacija sc je združila s Slovensko nrodno podporno jednoto."
Itf. — Vprašanje solventnosti vseh prizadetih organizacij odloči cenitelj (actuary), ki je priznan od države in čigar poročilo o solventnosti mora zadovoljiti zavarovalninski department države lili noisa. Stroške računske preiskave v svrho solventnosti trpi vsaka posamezna jednota in zveza in vsote dotičnili izdatkov se zabeležijo v poročilu kot plačane, ali pa kot dolg, ki šc ni plačan.
Pogodba sprejeta in podpisana v imenu prizadetih jednot _ in zvez dne................1920.
(Peča t)	p redsed n i k,
—r - -v
tajnik.
SLOVENSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA
" ......................i
(Pečat)	'	. predsednik.
r ........................
tajnik.
SLOVENSKA SVOBODOMISELNA PODPORNA ZVEZA (Pečat)	^fl'	predsednik, j
ir-T-lfl-^'"	-	tajnik.!
ZAPADNA SLOVANSKA ZVEZA
........A..............
(Pečat)	predsednik, j
1
tajnik.
Mr. Frank Aleš.
predsednik zdruitvenega odbora slovenskih jednot in zvez, (2124 So. Crawford Ave., Chicago. Cenjeni gospod:—
Na Vašo zahtevo, da poročam, kaj sem do danes storil v zvezi '/ nameravano združitvijo slovenskih jednot in zvez, ki so zastopane > vašem odboru, in da pojasnim, zakaj sem popravil in spremenil originalno "Temeljno pogodbo", želim poročati sledeče:
A. — Po večkratnem konferiranjn z Vami in po skrbnem študiran ju preliminarne "Temeljne pogodbe", ki jo je sestavil in podpisal vaš odbor, sem natančno primerjal stvar z zakoni, s katerimi je
Braddock, Pa
Včl"ni društvu sv. Alijzija' št. .TSK.T. v ltr:»!dncU:i IV «0. vl.'mVio vabljeni, da se vdelež*. ^e.i** dre 21. deeembra. Kavno pri prihodnji s«-ji imuuic va/.no /.ade vo /.1 rešiti, da si izvolite nov» uradnike z:i prihodnje leto Glejte srda j. k:* j izvolite ko je čas /j i'>. da m izvolite uradnik' , ki bodo van: po volji. Pri zadnji s« ji. se je skknilo. da so tisti činu:, l*i se no vd.-li /e prjlunlnje seje primoraui I»la"-ati "»(V Ua/.ni v društveno bln-, g;: ni o I/v/eli so le bolni člani, ni-j kakor p;i ne oddrilieni, ker tudi "ddaljeni "-Iain s.. «ukrat v li-tu I'aliko \ d«-leže svjr
<»p zorjeni s-> ti-ti ■'•lani. ki š«-';aj dolgujejo. Ja poravnajo svo; i doli: /n niesi-f deeeuiUei . da po-i ten* i: !;\n :iovi m.-otniki n
in prevzan ejo \>e v redu.
Pozdrav vsem članom iu člani ram t« r vam kličem - Na svidenj' v m l -ljo 21. d.-ovnibra'
Martin lludale, tajnik.
New Derry, Pa.
<'lanom društvu sv Jožefa «tr-v. VJt; J^K-T. ^e naznanja, da se zv-| <»o,;iivii vd»*le/e .sej»* dne J1 dt" 1 To je b»tna s»'ja in volitev ne. ill lur.idnikov /a leto 1JJO To je ena 'najvažnejših se.i in zato je <lolž-. »i* <»t v^akc'ja člana, du sc *.« vie 1 vdeležl. Z onim, k: izostau«- se b » i»oMo*Jalo po j»rr.viHli. I/.vzeti s t <anM i.o'ini in odvlnl.v ni
7. bratskim pozdravom
Jakob Penoza, tajni1:.
•	Baggalev, Pa
Naznanjeni vsem člavom \l»u-
treba računiti pri te zadevi in na podlagi tega primerjanja sem Vam sestavil Združitveni načrt" in "Združitveno pogodbo", ki vsebujeta nekatere važne spremembe z ozirom na "Temeljno pogodbo". Kakor sem bil informiran, je vaš odbor odobril oba dokumenta brez popravka.
1». — Ivo je vaš odbor sprejel "Združitveni načrt" sem takoj poslal kopijo načrta zavarovalninskim oddelkom v državah Illinois. Pennsylvania. Colorado in Minnesota, zahtevajoč, da se mi sporoče mnenja o tej stvari.
C. — Rezultat moje zahteve je bil, da so zavarovalninski oddelki ; v državah Illinois, Pennsylvania in Colorado odgovorili, da soglas ' 110 odobravajo "Združitveni načrt" in "Združitveno pogodbo".
1>. — Zavarovalninski oddelek v državi Minnesota je edini, ki ! nasprotuje iu sicer na temelju nekega čudnega zakona v tej državi. I 11a katerega se sklicuje zavarovalninski oddelek, da ne more dovoliti ! združenja iz razloga, ker še nimajo vse prizadete organizaejie poslov-nice v Minnesoti. Pisal sem ponovno in nato mi je zavarovalninski i department v Minnesoti odgovoril, da dovoli zdmženje pod pogoji. ; ako nova <zdruržena) organizaeija pošlje pro»Iijo za poslovnico v ! Minnesoti istočasno s prošnjo za združitev z Jugoslovansko katoliško jednoto; na ta način bi zavarovalninski oddelek odobril obenem j poslovne i o in združitev. Ker pa vidim, da se hočejo vse prizadete organizacije združiti s Slovensko narodno podporno jednoto in ker ta jednota že ima poslovnico, upam šc vedno, da pridobim zavurovalnin-j ski oddelek a* Minnesoti za "Združitveni načrt" in "Združitveno ; pogodbo".

ALAS NAKOPA, BRC. 1919
HUMija da je ImIo 9 mux. tklenja-if» na »t ji »» me»a v »'lic -•lani druil\M «gla*iti oziroma priti naj aejo 14. dee*ilim, kikn rtv*}-! ri et»o itru prej kot pottav-uii, l<»-irj t'NM aH eni ari t« pa rad« tf-J *a. ker se mamo pogovoriti o več j važnih stvareh. -larv«!iti imamo tu-i
di «<lhorni!;e /« WJwce letu P»2<».j Tor. j us »videnje 14. det-.!
Vas jM»/rrnvlva* sobrnt
Peter Klobuchar. taji.uk i ltox 32, Baltic, Mich.'
Gilbert, Minn
t IniMtui druv vit sv Jožefa štev. 2U JSKJ. v < tilb**rtu m- tem potoni uraduo naznanja, da se prihodnja redna iluiitrfRA vi »i v mxtc Ijo 21 dceemUru ;J> 0 ari douol-uZatorej ste pri>*«»?)i v*i elxvi i, da	s« je p-tlliu»tt-viluo
/lit ker Ih» volitev novega odbora /a leto I9l0 in več drug h važnih »tvari u.r dnevnem redu Kdor t*4 seje vd*-l«*ži i» pravem rasli. bo utoi;J piai-nti dva (li>liifja
v druit veno blatrajuo.
Z '»rntskmi pozdravom Odbor. '2* 1411—12'
NOVI SLOV, COLUMBIA REKORDI
E4219 Dekliški vzdihi)	E4220 Po «orak joivje)
Moj mili kraj )	) p«tj.
£4308 Slovo od ljubega)	A1568 Fina. harmonika)
Pijana Uria ) *"IJ,va . Zopet harmonika) v'16** E430S Kmetcki plea.1.) Godba A2776 Director marš )0 ^ Kmetcki ples.2.)	National mari ) s«nd
85e. jedna
Imam v zmlofll iest novih rekordov, prvo otlrl slovensko In xadnjo dvo ameriške nekaj novega kar mite ft« al i tati. Naročite oe takoj dok zaloga no poide. Prlloilte money order, pa vam Jih odpoiiemo prvi dan. Če hotete j poiijatev po požti priložite 25 centv za poitnlno. če iel^e po exapreaow. bo. i
te plačali tam.
Velika zaloga najflnejilh Columbia glasnih gramofonov *d $25.00 naprej. I Pilit to nam takoj po cenik.	i
, IVAN PAJK coiiaiii Dept. 24 Mah St., CoMfflUfh, Pa.
Denver. Celo. ,
i lan m di u.iivt Jv/eta št v. 21 JSKJ v iVnveiju naznanjam, da »••• In» mj diodnja redna imc^čiu:
vršila dne 1"» iKeem^ra ob 7.. uri zvečer v navadnih prostorih.| Zatorej va» tem potom opozarjam ; da *e vsi I re/ i/j. mt vdeležite te »jf. ker j*- veni znano, ;la j«- tu I zadnja i" «rlavna w>ju to leto in dri se bo na tej tudi volil novi .»d ! !k)i* /a leto 1920. \a zadnji seji »ue*eta novebrn m elan i sklenili.! da bo lito ml vsak »lan prispevati v društveno blagajno V»f. kateri *e in* 1m» vdeleiil d^ fiubrske seje. Izvzeti so le bolni t-lani ali .vat> u deto zadržuje. Zatorej vas en-1 krat opozarjam, posebno tiste. Katerih eelo 'eto iti bile na izprejfled« tla s»* te seje zatrotovo vdeležite in tla limte lahko ukrenili »»lode križa, {•*' bomo rt a dalje plačeva'i zanj ali ne.
Obenem tndi na/iiaiijam tistim.I ki >«• ,'orHHlaj nt veil«1, kaksi'o '.a-1 klatlo Kino Uneli tu leto v korist drnštveti«' biarajne. Kn tlolar 1110-i ra v>»ttk član plavati, kateri *e nil , vdfle/.il veseliee in	m križ.
Zatorej vsak dobro ve. da ako ni se jilaeal. mora to storiti na pri-bodnji seji. ne da bi tra moral tajnik še post l m-j opominja'.i .Vikar naj uo'htiHi nt* miši: da tajnik ne v*« a!i ve vd«4e;-ii veselice al: ne. •laz volu vsake«a po>ebej zapisal, kiittii je pii;el ali kateremu je bila veselira de vrt a biiira. To veljal za vse rnakopr.tvnr rl:;ue in i"!j»-j «?re.
Obenem tntli želim, da plačalt i
vki «» pravem tsn a^-smerit in vse i
drnštvfiif prispevke, ila mi bo po-i
t<*m lajflje zakl.meiti eeloletni nt-
eim ij- lake «>dJ,iii v^e knjhre v
peta ti*dn inivoixvoljeuemn tajni-j
ku. Torej pazit*- da ne boste ku-I
s|H'iitiirani. kajti nc*reea nikdar i
ne pori'.a in prav lahko se pripe-l
ti tla vas V.aj dob-ti. toni bi pa
vas p,i^il dn s,, nikar ne hndujt«'
na tajnika, ako je vas t>uspendi-
ral. ker on ni nič drnsr«'.»a storil j
kaker svoje tl.iJino^t Tako s, boj
/^ftnliio i \semi • nakn. kdor ne
pla«*a as« .r.»enta. ali dn ni o:»m-i
vi.-11 pri drnš*vu ali tajniku. Torej
!»e pt'ABbttf .l;iL yZ, cleeeiubri t^l ' i
,ie d nit;: poudeljek v me*«eeii ob! 7 uri zve«"er.
Z br:«takim po/dravom
Frank Olioren. 1 tajnik, j
Diamondville, Wyo.
Na redni seji našega dmitva sv. Mihaela Arhancla št. 27 -?<K-f. dne 10. novembra se je oklenilo, «la ve x^ffhrnlnja st-,»a vrši dne 21. deefiobra ob 1. uri popoldne. Vsak član. ki se ne vdeleži. bo sn spend i ran za en nn*»ee bolniške podpore. lz\zi-ti so samo tisti, ki so oddaljeni čez 3 milj Zit«/i-ej jiridite vsi, da si boste volili uradnike /., prihodnje l«to.
7. bratskim pozdravom
Ton v Koren, tajnik.
Članom dntatva "Sv. Martina. St. 44 JSK.r., IJarbeton. Ohio, naznanjam, da sem se preselil iz 223 Moorc tjt. na 218 Libcxty Ave. — Liberty Ave. je na West Baber-ton-u. Moje stanovanje je med Chisnell St. in Frederick St. en biok od "Štrit kare". Hišna številka 218.	,
Antou Dkoliah. I. r., tajnik.
Člaantra drfcra »v. Jožefa, it T« ▼ Orearan ( »ty, Oretrac. ae s
i
žefa. št, 76 v Oregon City, Ore. sklenjeuo naznaniti vsim članom !pripadajočim k našemu društvu. t'a >e vsi vdeieže prihodnje seje.'
to .ji' 21. deeeiabra 1919 v Mc-ll^auphliu dvorani. Vršile se bodo volitve /.a odbornike /.a prihodnje leto ter imamo še tlnifrf važ-iif zatleve ali posle za razmotri-vat, kakor na primer za združi-; jtev društva in .Jednot. Vsak lahko Lzprevidi. da bomo morali v kratkem kaj važnega skleniti, ali bo pa morala ena ali druga ♦bdnota prenehati poslovati.
Toraj, drajri sobratje, podvizaj-I m o in kaj koristnega vkrenimo 'dokler je še čas. Ko je ura enkrat! I zamujene, ne povrne se nobena.
I "pa m. tla se vsi člani vdeležite I te važne seje. tla se tudi izognete kazui. ki vas lahko zadene, ako prostovoljno izostauete ter se ne udeležite te seje. Izvzeti so le o-ui člani, ki stanujejo 10 milj iz mesta, in oni. ki so primorani delati na ta dan.
Pazite toraj. kazen je .">0c za vsakega člana, ki to zapoved (plen"* prelomi brez vzroka.
Z odličnim spoštovanjem, vaš tajnik
Matija Justin.
Vsem članom društva sv. Iiar-bare. št. ."i, Soudan. Minn., se t.-radnim potom naznanja, tla je dr. s\. Harbare, št. 5 pri svoji redni mesečni sej z dne 23. novembra skMiilo. da se vsak elan, kateri živi v bližini Soudan ni Tower, udeleži prihodne. seje, katera se vrši zadnjo.nedeljo v mesecu de-e«*mbrn. Volil bo novi odbor in sMrer za leto 1920. Kdor te«ra ne stori, plača $1.00 kožni v društveno blagajno. Zatoraj. dragi sobratje, vpoštevajte te vrstioe ter pridite vsi na prihodujo sejo in volite može. katerim je v resnici mar napredek društva oziroma Jednote.
John Dragovan, tajnik.
l>ruštvo sv, Jožefa, št v. 12 v [Pittsburghu JSKJ. naznanja, vsem : članom iln članicam tega društva, j da se vsaki član vtleleži glavne I letne seje. katera se vrši dne 14. det e. točno ob 2. uri popoldne v Kranjsko-SIovenskem Domu na t Hut tier St. .17 v sobi št. 12. Xa (dnevnem redu j«* vee važnih reei kakor tudi volitev odbora za leto : lf>20. Sklenilo se je na redni seji dne 9. nov., da kateri se te seie ne vledeži. plača v društveno blagajno 'Joc. Uuvnotako velja tudi za oddaljene člane, da prispevajo za j ta meneč v društveno blagajno 2f»e I kot je bilo na seji 9. novembra o-'dobreno od večine članov. Opozarjam tudi člane, da pošljejo do 20. tega meseca svojo uiesečnino. Kateri ne pošlje tlo tega časa. bo-jib susjH'iidiran.
Vineeue Arh, tajnik.
; f4, 11)
i
Tem potom se uljudno nazua-I nja članom društva sv. Alojzija, lat. 36 JSKJ. v Conemaugh. Pa., Ida se vrši glavna letna seja duf [21. decembra 1919 ob 9. uri dopoldne.
Ker imamo jako važne reci za [rešiti na omenjeni seji ter volitev : odbora za leto 1920, so prošeni tem j potom vsi člani tega društva, da j se zagotovo vdeleže seje točno ob [omenjeni uri, da zamoremo vse točno in temeljito rešiti.
j	-v-
('lani. kateri se ne udeleže seje v okrožju 3 milj. bodo plača1! 50e v društveno blagajno. Pridite vsi j in kar se sklene, naj bode potem veljavno za vse.
Z braskim pozdravom
John Bresaree. tajnik
Iz urada tajnika drnštva sv. Jurija. št. 61, JSK. J. v Reading, Pa.
Kakor je že vsakemu znano, s*, imajo potoni pravil JSKJ. vršiti volitve društvenih odbornikov v oie-eeu decembru. Dolžnost veže vsakega člana, da se udeleži te seje. kajti paziti je treba, da se postavijo zmožni, zanesljivi in napredni možje na čelo društva. Da si pa ne bo kdo predstavljal, da hočem diktitirati našemu društvu,, hočem nekoliko omeniti, kaka je J navada na letni društveni seji. ko '•se ima voliti odbor za prihodnje' jlcto. Navada je taka. da se v predsednikov ura i voli člana, ki je zato nesposoben. Marsikoga sem že j slišal tiu je rekel, "če zna moliti cčenas pa je dober za predsednica '. To pa ni tako. kajti predsednik je glava pri društvu, mora bi-i ti znan s pravili, imeti mora ne-J koliko pojma v računstvu, in ko, pride kaka listina pred njega v j podpis jo mora dobro preštudirati. če je za podpisati ali ne. Xa-dulje je navada, da se sili enega; aH drugega v kak urad. To je po i mojem mnenju brezmiselno. kajti; že stari pregovor nravi: "Težkoj j« siliti sitega jesti". Vsak ve, daj sila ni nikoli dobra. Od prisilje-j i;tga ni pričakovati, da bo svojo: nalogo izpolnjeval, kdor pa dobro-] voljno prejme, se pa lahko priča-j kuje. da bode svoj posel oprav-! ljal marljivo in zanesljivo. Ako; ne bodo odbori društev delovali) /a napredek organizacije, ni po-; trebiio misliti na kak napredek.} ^Glavni odbor sam ne more vsega narediti. Potrebno je. da se voli može, ne glede na njegovo prepričanje, lastne interese, ali osebne mi žil je. Vse to naj bode postranska stvar, posebno pa v društvih, j kajti društva niso za nobeno politiko. ampak za podporo v slu-! čaju nesreče. Sti-ogo je pa treba j paziti, koga se voli v tajnikov u-rad. ker kako se danes posluje, je njegov posel jako težaven. V slučaju, da je nezmožen tajnik pri društvu, je velik nered med po-j slo van j eni Jednote in društvom, j Povzroči velike sitnosti iu nepo-i irebnega dela. Če je tajnik zmožen svojega dela. je članstvo brez skrbi.
Dalje je potreben društvu zrno-; žen zapisnikar. Natančen zapis-1 ni k je neobhodno potreben. Ako društvo ne vodi svojega zapisnika natančno od svojih sej. iu ako* nima istega črno na belem se ta [koj vidi, česa je pričakovati. Vzemimo primer: pri sodnijskih raz-piavah se vselej zahteva sklepe i društvenih sej. zapisnik se mora voditi kolikor najbolj natančno; dober zapisnik je obrana v marsikateremu slučaju društvenemu,-odboru, istotako društvu iu jed-, notinemn premoženju.
Dalje je potrebno, da se voli tudi za dr. odbornike ali nadzornike društva zmožne može. Društveni nadzorniki morajo imeti ntkoliko pojma o poslovanju dru-j štva, morajo pa biti toliko zmož-j ni računstva in pisave, da lahko I nadzorujejo tajnika iu njegovo' poslovanje in poslovanje društva. Znano vam je, da nezmožni nad-1 zorniki* velikokrat narede tudil slabega tajnika in zanemarjenega j kakor tudi ves društveni odbor, j
Zatoraj cenjeni sobratje, opo j zarjam vas, da se udeležite seje, ki se bo vršila dne 13. decembra! ob 7. uri zvečer iu ne dne 10. tle-| ceni bra kot je že označeno v ime-; niku. Seja je preložena iz tega vzroka, ker bode prišlo ravno na soboto zvečer, iu bo lahko vee članov navzočih.
Toraj pridite vsi, brez izjeme, j
kdor se ae iMcfi . te aeie, bode'
....
plačal $1.00 kazni v dr. bhigajno. Izvzeti so le oni bolniki, ki so na bolniški listini, in pa oni, ki so zaposleni ta večer. Glejte, da se ne' ; bo zopet predbacivalo o kaki 'žlah-ti *. Pri vsem tem pa opozarjam, i cenjene člane, da pošljejo za mest e december svoje mesečne domske, da se tem lažje oddajo no-jvemu odboru društvene knjige. I da tla bodo čiste.
Nadalje se prosi članstvo, da naj za mesec december prinese vsak kdor bode plačal na seje. le "drobiž", ker ga nujno potrebujemo. (Izvedeli boste zakaj). Toraj na svidenje, dne 13. decembra ob 7. uri zvečer.
Iskreni pozdrav vsem članom iu članicam društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ.
John Pezdire. tajnik.
ZAHVALA
društva Sv. Alojzija, št. 43, J. S. K. J., East Helena, Mo
Društvom in posameznim članom J. S. K. J. se zahvaljujemo, ker so nam poslali prvo potnoe. nam nesrečnim pogoreleem. ter s tem pokazali bratsko ljubezen do nas. 19. avgusta t. 1. nam je požar uničil vse društveno imetje in domove posameznih članov našega tir uši va.
Darovali so sledeči:
Dr. sv. Janeza Krstnika. št. 37, iflo.00; dr. sv. Alojzija, št. l£i. *10.00; dr. sv. Štefana, št. 58, ; dr. sv. Frančiška, št. 122, *o.00; dr. Marija Zvezda, št. 32, $5.00; ih. Marija Danica, št. 2*>, $5.00; dr. sv. petra in Pavla, št. 66, $5.00; dr. sv. Alojzija, št. 19. $4.25; dr. sv Mihaela, št. 88. $3.00: dr. sv. Štefana, št. 117, $2.00: dr. Marija Čistega Spočetja, št. 120, $2.00; dr. sv. Rešnega Telesa, št. 77, $5; dr. sv. -Jurja, št. 49, $5.00; dr. sv. Janeza Krstnika, št. 71, $2.00; dr. sv. Barbare, št. 39, $5.00; dr. sv. Cirila in Metoda, št. 1. $2.00; dr. sv. Jožefa, št. 86, $2.00.
Od društva sv. Martina, št. 105 so darovali sledeči:
Martin lvatz, $1.00; Mike Mo-lek, 50c; John Petritz, 50e; Josip Jakše ;">0e; Steve Mausar 25e; John Malarieh 25e; Josip Karlin 25e; Math Plut 25c; Jolm Feriic 25c; Ge. Šneler 25e; Josip Prus 25e; Math Lomili 25e; Anton Jer-š;n 25e; Alojz Botlezar lOe.
Dosedaj vsega skupaj $87.10.
Zahvaljujemo se tudi glavnim uradnikom oziroma tajniku Joseph Pishlerju. za poslane knjige in druge listine in za njegovo truda polno delo.
Toraj, še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj!
Opomba: Ako katero društvo ali posamezni elane najde kako napako pri tem računu, prosim, da nam naznani takoj.
Z bratskim pozdravom
Frank Percieh, tajnik.
Citati in aforizmi I
Nikamor se usoda ne ozira in zida sama. sama spet podira.
Fran Gestrin.
Nikdar roka še človeka odgmila ni zavese, ki zastira nam bodočnost in oko človeško nikdar gledalo ni dnij bodočih,, ki nebo jih čuva samo.
A. Funtek.
• . * * * Nikdar se setev vsa ne ukoreniči. neb nuj sovrago-v šteje dobra stvar, a vzorov nam ne svet ne čas ne
uuiči * in blaga* dela ne zamro nikdar.
Simon Gregorčič.
* ♦ *
Nikjer je stalne ni stvari, a prah noben se ne zgubi
Simon GreiroreiČ.
; Niltoli strast ne oktavi človeka : I Pristopi, ko niu življenje za/.ori iu spremlja ga. dokler si v gteba
prostori : poč i je. truden zemskega teka.
Josip Cimpermon.
•	M
Nikoli šc
ni bilo prevarano upa-1 nje, ki si ga je bil izbral človek za posodo svojega življenja; niliče ga ne more prevarati, tudi ne f mrt; izpolnjeno je in če ostane žHrOraju wao fe dtarta drt
Kako so vladali komunisti
»
na Ogrskem
PKVT NATANČNI OPIS BOLJŠE VIŠKE VLADE NA OGRSKEM, KATERI JE NAČELOVAL BELA KUN S SVOJIMI ŽIDOVSKIMI BRATCI. — "DESET ZAPOVEDI".
Prvi obširni pregled kratke zgodovine komunistične vlade na Ogrskem je vsebovan v paiufletu. ki je ravnokar izšel v Londonu. Pisec, ki se je podpisal s psevdonimom V Lumen"' e oeividuo živel v Budimpešti tekom dobe štirih mesecev, tekom katerih je držal Bela Knn Ogrsko v svojih krempljih in pisec oči vidno tudi tiobro pozna ogrske razmere. V naslednjem prinašamo izvlečke iz njegovega pamfleta.
Ogrski komunisti so se polastili vrhovne sile dne 21. marca 1919. potem ko je grof Michael Karo-lvi, predsednik madžarske republike, izročil vlado soeijalnim demokratom, ker je obupal radi sovražnega stališča zaveznikov. Socialni demokratje so takoj povabili komunistične voditelje, ki so bili preje zaničevani in sovraže-ni. ki pa so imeli velik upi i v pri ljudskih masah, naj se vdeleže administracije. Svojo povest pričenja pisec ob tem času ter pravi:
—	Tekom prvih dni marca 1919 je bilo opaziti v Budimpešti številne izgrede. Dne 21. marca so navidezni agitatorji, o katerih se domneva, da so bili Nemci, pro-voeirali demonstracijo pred uradom lista NepszavaVladne čete so demonstrante prepodile, a ubitih je bilo sedem policistov in 47 demonstrantov ranjenih. Ta izbruh so vsi pripisovali komunistom. Občinstvo je takoj zahtevalo, naj se je jih vrže v ječo kot nevarne javnemu blagru in trideset komunistov so aretirali, med njimi Bela Kuna, AJpago in Bela Vago. S temi tremi je policija kaj surovo postopala in ljudje so domnevali, da sta bila Vago in Kun mrtva, ko so ju odnesli v ee lice. Kmalu pa se je doznalo. da ni imel upor nobenega stika s komunistično strinko in javno razpoloženje se jc obrnilo njim v prilog. Odvedli so jih v boljšo ječo in v tej ječi so se vršila dejanska pogajanja za revolucijonarno vlado. —
Kakorliitro se je polastila nova vlada moči, so vsi sprejeli komunistični program, čeprav niso starejši soeijalisti.- kot Garbai, nikdar odobrili boljševiških teorij. Dne 21. marca je postal Bela Kun kot komisar za zunanje zadeve takoj načelnik celega gibanja.
Angleški pisatelj nam nudi naslednji opis osebnosti resničnega voditelja madžarskih komunistov:
—	Kun je Žid, star šestintrideset let, s kaj nečedno preteklostjo. Bil je preje uslužbenec bolniške blagajne v Kluz. a je bil izgnan iz soeijalne demokratične stranke radi majhne zadeve 2000
kron. katerih je manjkalo \ blagajni. Radi t<.-ga je bi! obsojen na dveletno ječe iu v tednih pred svojim padcem je rati pripovedoval o tej svoji nesreči ter rekel, da ve. kako izgleda ječa od znotraj. da pa tega ni pripisovati njegovi krivdi, temveč zločestosti kapitalističnega režima. Vsled tega svojega doživljanja je gojil v se prej kot prijateljstka čustva napi am socijalistom. Delal je naj-prvo kot žurnalist. postal tekom vojne feldvebel. Potem ko so ga ujeli Rusi. je bil interniran v Om-sku. kjer se je seznanil s številnimi ruskimi revolucijouurei, izgnanimi v Sibirijo. V jeseni leta 1917 se je napotil proti Ogrski, a se v Petrogradu sestal z Rade-k< •m. ki mu je ponudil mesto pri madžarskem propagandnem listu. namenjenem za madžarske vojne jetnike in to s plačo 2000 rubljev na mesec. Kmalu si je pridobil zaupanje Lenina, ki mu je poveril organizacijo boljševi-ške propagande na Češkem. Ku-munskem in Ogrskem. Stanoval je pri Leninu v moskovskem Krenilju ter bil njegov glavni svetovalec glede avstro-oirrskih zadev.
V naslednjem nudimo skico glede najbolj uplivnih madžarskih boljševiških teroristov :
— Tibor Szamuelly. vojni komisar, je bil Žid. star 27 let. ko-jega oče je bil bogat trgovec z žitom. Svojo karijero je pričel kot žurnalist ter postal ravnatelj listov ogrske narodne stranke. V Moskvi je bil z Bela Kunom ter je baje nekaj časa tudi pripadal komisiji, koje naloga je bila zasledovati protirevolueijonarec. V tej lastnosti je bil baje posebno okruten naprtim < Vhom.
Koncem avgusta leta 191 h je bil poslan v Švico s s\<>ti> tiO.(MH) rabljev, a se je takoj vrnil ter izjavil, da mu je bil denar ukraden. Dobil jt zopet 30.000 rubljev z naročilom, naj se izgubi. Številne povesti pripovedujejo o njegovih sleparijah, a še dosti več o njegovih okritfostih kot načelnik terorističnih čet. Bela Kun je imenoval Szamuelly-ja svoj žepni nož. - - kadar ga je odprl, j« postalo orožje, kadar pa zaprl, ga je lahko utaknil v žep.
Pozneje je bil ta nož oeividno vedno odprt. kajti malo preti padcem komunistov j<- dal Kun odstraniti teroristične čete. broječe nekako sto mož. i/. Ilungaria hotela, kjer so stražile komisarje. pod pretvezo, da ni zanje do-ste hrane. — a v resnici radite-ga. ker se je Kun bal. da s'e bodo
i čete pridružile Szamuelly-ju tt r umorile njega.
Pisec pravi nadalje:
j
Prvi korak proti komunizmu
I	j<* predstavljal konfisciranje ali zaplenjen je vseh tvornie, ki so bili last kapitalistov. Te tvomic-so izročili delavcem in sovjeti dela .cev so stopili na mesto ravnateljev. Naslednje vprašanje, ka-tero je bilo treba rešiti, je bilo
'sodelovanje vseh tvornie, ki so izdelovanje blago. Lenin, ki se je zelo zanimal za ogrske komuniste ! t« r jih smatral za prednjo stražo j svojega sistema, ki naj bi se raz-;.š.iil po celem svetu, je zahteval, i na j se ohrani pri življenju bur-jžttazijce in prav posebno 'tehnič-, (n- izvedence, kajti uničenje tega n.zreda v Rusiji je smatral za J največjo napako revolucije. Ni j splošno znano, da je izmenjaval t sporočila z Bela Kunom večkrat j na teden tekom petih mesecev trajajočega Komunističnega reži-jtua. Manjše tvorniee, ki niso o ! brat ovale na ekonomičen način, so zaprli ter prevedli matcrijul 1 večje. Administracijo tvornie naj bi se centraliziralo in istotako naj bi se centraliziralo sestavil janje načrtov ter dobavo in analizo surovin, kar je preje vsaka
II	vomica delala sama zase. Komisar za produkcijo je imenoval nad zornike v tvornicah ter se oziral pri tem na njih politično nazi-
j ni nje.
j Pamflet navaja kratek pregled postav, ki so bile uveljavljene pod i komunističnim režimom. Najbol j 'značilni vzgledi teh postav so na-| slednji:
Stanovanja. — Postave vklju čujejo številne tozadevne določbe. Vse hiše pripadajo državi in vsakdo mora plačevati najemnino. Ni kdo ne sme iu ne more imeti v t č kot število sob. katere se mu pripiše na podlagi števila članov družine. Proletarijat je prvi na r seznamu in tako je bilo tudi zapi i sano na papirju, a v praksi so ; vladni uradniki skrbeli najprvo i znse in šele potem za proletarijat. Celo prejšni lastniki so morali • plačevati najemnino. Izjemo so 'predstavljali le dela ve*- ki so sta novali v svojih lastnih hišah. Ti so plačeval' I* zemljiški davek.
Vzgoja. — Vzgoja je bila prosta za vse. Vlada je prevzela vse šole iu ustanovilo naj bi se delav-Iska vseučilišta Mladi delavci naj h! dobili tehnični pouk ob določenih časih med delavnimi urami. t - Kultura je last delavskega razreda. Da se zagotovi to, so imeli delavci prednost pri proda-
i {Nadaljevanje na 6. strani/'
ZASTONJ! FONOGR A F ZASTONJ.
Vsak, ki bo naročil od nas čudovito uro, bo dobil ta fonograf ČISTO ZASTONJ.
Ta ura, najnovejša iznajdba kaže ura in minute kot vsaka druga. Močna je iz jekla kot bojne ladje, ponik-ljana in niti ogenj je ne uniči. Za-more trajati veliko let. Boljše kaže kot vsaka druga. Ima alarm, k* vas prebudi iz globokega spanja. Preneha zvoniti, ko vstanete in jo zaprete. Ponoči ni treba vstajati in svetiti, ampak pritisnete na gumb. ki jo bo razsvetlil. Vsebuje banko z dvema oddelkoma za denar in dragocenosti. Močna vrata banke imajo tajno ključavnico, katero zamore-te samo vi odpreti. Z naročilom vam bomo povedali, kako jc treba skrbeti zanjo in kako odpreti. Kakšna dobrota imeti tako krasno uro! Kupite kakoršnokoli uro, boljše no boste dobili. V vsaki hiši naj bi bila. Primerna za božično darilo. V Evropi bi presenetili žnjo prijatelje. Vredna je najmanj $20, ker jo pa hočemo seznaniti z javnostjo, jo prodajamo malo časa po tvorni-ški ceni $10.95. Žnjo vned daino fonograf, 5 rekordov in 100: igei ČISTO ZASTONJ. Denarja ne zahtevamo naprej. Pošljite točen naslov ter $2. za depoz t Ostalo plačate, ko sprejmete pošiljatev. Nikdar v življenju-ne V- te imeli take prilike. Ne odlašajte, pišite Še danes!
UNION PRACTICAL CO.
DEPT. 400
IOCS MilwaBkae AyeDtte
CHICAGO,-HUL.
GT AS NAHODA. 4. 1>KC 1919
Vitez iz rdeče hiše
(Le Chevilier de Maison Rouge.) ROMAN IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJE Aleksander Dumas ^'u-.
1.
Prostovoljci.
l»ilu je zvečer IU. marcu v rc\u-lucijukem letu 1793. \u i:\.iii\u cerkve Notre-Dame je 'xlbi'a <!c-icta nra. \ad Piriaom je logi« nov. ne »umita, viharna, razsvetljena od bliskov, temveč mr/la in Motna.
Pariz »am ni bil om znani Pariz, etijur Bcitevilitf -vetilke odražaj«* zx*e»-cr »vojc žarke v po/la-"-eiu ><i bi.*) Li 1'ai./ živahnih p«li:ijkoval-eev s svojimi >iii;uiimi zahavatui,, |Hiln;mi duiiovitosli % svojo t»-'itxi>o la/u/dam »tja.	-v !mtui !ju-
1-uviiUoi aferami iu skrivnimi zlo-fiii, t. •!\ r J«- bil uar/ij:v.» bo.
tU Lioilcm* ni<'kt č**if i * urilo-št« \ ili- prebivalci hiteli iz ulice v sli. il in zapirali za srboj hiš na vrata kakor divjačma. ki * »ki iv i pred lo\ ti V svoje UHrJr ;I »kratki: bil j- t , Pariz !.». mn-ea I 1791.
Ta ktatka nprnurtula v v na | Iijonti «rl:t\ nema mesta Francije j« j bila (»oilediru stisk, v katerih sije ii aha j.i L: \s.i dežela. iMtglav-
I	)«mije l.ii'lovika XVI , dne '_»!. ja-nua«-ji 17'»:: j«* spravilo vso K v-1 ropo p*«.! «»ro/j»*. S prvotnimi so-j M antiki Prttaijo, nemško državo tu Pk iiioiitom, Ma m bi*i zvezali fie Anglija in Španija
P« lo/aj je bil ktrav.il, kajti Kramlja je lula ilohenditJ, kaVo* kako me«to, obknljcna in blokirana od v»«- Evrope. Fran -oaki uc-Merati »o «« luaakaiii v*n .J. dam %■> «|»rva do-i^-li u^K-hov.
Kakor ol čuti živo telo v »v »jeus apen, taki je čutila tudi Francija v Purijtu, Ki j«* njvUo Mce, \sr.k
udarre. • hateriu. s«* jo zadevale tiije vojake, ali pa upor in izd *J-stvo lastnih otrok. Vsaka .:ui jo tam iiovaroeila vihar ve^lja. Vi.ik j »o ru/ siilošen »rt ah
Dan j»rtj. 9 tuarca, >e je vršila ena najburuejših sej narodne »kupš-iuc !:i je postala po odpravi '»r:ilj«'st va vsemog«H u:i vsi častniki so dobili ukaz u:tj odti-uejo k h vaji m jiolkom, in nasilni netenih nuj u«? poznavajoči Dm*-ton je bil na tribuni zaklical: *'Pru\ite, da priiuanjl:uie vojakov' Nudimo Paruti priliko, da reši Francijo, zahtevajiao od nj»'-tra trideset mož ter pošljimo jih Dumouriezu in Francija ne bo samo rešena. t«*inveč rešeiia Ihi liuli lielirija in <>svojena HoUml!j.i,r
Ta predlog je bil sprejet s hrnp-j
II	un na\dušeujcM. Izložili !>o imenike v vseh sekcijah, to je volilnih oddelkih, I i n-> bili sklicani zvečer. <Iledulišča so zaprli, a na svetovalnici so razobesili v snak ža-loHti črno zastavo.
Pred }M»!not*ji> jc že bilo vpisanih Irntesf t tisoč mož. Toda j:ri vsaki seki i ji so prostovoljci j-r**d vpisom zahtevali, tla se, preuno odidejo, kaznujejo izdajalci Ti izdajalci sovražniki revolu :jc. pristaši kralja, so bili ' riti zarotniki, ki so itak že od zunaj ogroženo revolucijo ogroževali še na znotraj. Toda ta beseda je dobivala v onih burnih časih oni pomen, ki so ^a ji dajale najbolj radikalne stranke Za izdajalce veljali šibkejši. 'Hrib", to je vzvišena mesta v koiivcntu, kjer' »ti sedeli radi k al ci, je izjavil «laj mi izdajalci cirondi.sti (Žirondi-sti. bolj ziuerna reve!ii?i;ouaine stranka.)
Prihodnjega due LlO. marca) v> m* \ ilf Icžili seje vsi poslanci stranke "hriba". Odoor ki jc bil v njihovih rokah, je predlagal, da se imenuje stnliščc z neomejeno oblastjo, ki bo na zahtevo konven-j ta t narodne skupščine) ali pa iie-poxmlno preganjalo vse one, '*i l»ndo skušfli delati med ljudstvom zmešnjavo.
Vzlic nasprotovanju girondi->tov je konvent *Heni!. da »e vstati"re 1« r»i«>ia sodw'a in d« se izvolijo poratniki iz vseh <lenart-incntov v «»nuk-m številu, ki jih poteut imenuje konveut
V trrllOtku. ko so bils sprr}«*« te tri določbe, ;-e je z.ičul vclikan-»ki krik. Skupščina je bila vajena obiskov ljudstva zato jc poslala vnašat, kaj hočejo. Odgovorili so. da jc zunaj odposlanstvo nrosio-vof;*ev. ki *o ohed«vnli v /.itriei ki ki hočejo defilirnti pnnl skupščino.
Jakuj so i^iprii \rala in i>i ika-/ulu se je šeitst«) !uoi. oboroženih n sabljami, pištolami in pikoni. iSili no to napol pijani ljudje, ki so defilirali uie«l ploskanjem množice medtem pa zahtevali s hrupnim krikom snu t izdajalcev.
'I ako j j>u končani -'♦•ji .so se člani '!:nha" rsizkroprli pu drugih. I khibifi iu ni cdlagali da naj -c od jvjuime izdajalcem zaščita zakonu j k. naj »e zuduše še to noč I Jak je bil položaj v Parizu na, I v ečer 10. marca. Zato s«i bile h še. j!.i mi sicer rabile /ive«-ini za pre-I iiOČ»š,"-«. ^ temi bo' j imkIoIuic Mmvsui, polnim mrličev.
^ resnici, meči i o patrulj«- na-ro«!nc garde, pred katerii!!i so ko-riiktli ljudje v svrho jMiizvedova-t nja, meščanske č« te iz sekcij z nn-Mtavljenimi bodali, orožniki, ki so brskali po vseh vratih «:' preisk [vali Vsako odprto vežor ti bili
ledini ki so si ppali na c«»sto: vsi !
.....
I,tc i:i tinkt!vii'i čutil i da >c n;i prjvfji nekaj neznanega, n*kajj z nega
i/rol»en ltdeii <l»*ž je > puveče va! slab«« raz*K»l:»ženje tri mož do!oč» niii za "tra/eiije, ki s«i si pri J j srečevanju izmenjevali parolo, in i%i so se ]»•> ločitvi zope; nezaupno! jHigledovali, k-ikoi- <!i bi se bali al.eu.i zahrbtnega napada
Neka ženska, zavita v plašč iz! (pikastega, lilnu-.-ga katmi i ter z ulavo skrito v k:tpuco, ,ie tega 's*rudnega ve<'era sutukala ob hi-šuh Kue S iint-llon >r«:. s.* skriva la, uko je kje zjrrla vojaško patruljo, za kako kotanjo alt ulični v gei in «>t .-.la taui nepreiničiia kr.-kor kij«. «lokler ni izginila patru-j l.:a Nato >■ zopet hitela nemirno dalje dokler je ni zopet prisilila >!ična nevarnost, da se je vstavila kj'» iu c-stida nepremična kakor kip.
Tako je žc imela se'»oj Kue-Saint-Honor«', ko je na vi Tlise' de Crenelle naletela na malo četo vrlih prost o vol jerv. ki so se bili vpisali v mestni niši.
I'boga ženska je zavpiia iu sku-" :i :i ubežati sl:ozi Rue du Co«i
*	Ilola. občanka'* je zaklie.il \*dj'i pic^tovoljecv. "Kam hi tuš? '
\V.a časa irancoske revolucije so odpr.nvili vse nazive, kakor n:»-primer go&pod. ruadame itd. To jej dišalo po aristokratih. zalo so se' republikanci nazivljali z be-tdo olvčau občanka.^
Uegunka ni odgovorila iu jc l»c-žala dalje.
' Nabijte puške!" je velel vod-' ja 'To jc preoblečen moški, ari-1 »tokrat, ki hoče bežati/'
"Ne. ne!" je zaklicala ženska, l.i se je ustrašila nabijanja pušk,j se naglo vstavila ter s«* vrnila — "Ne, občan inot:š se: jaz ni>«:rti moški "
"Stopi torej sem ter odgavori na vsa vprašanja!" je govoril vodja ' Kani jjreš, ti divuu uučna
lepotica
"Nikamor, viačaui sc domov."
"A lako, ti se vračaš domov!"
1 l).i "
*	Za pošteno žensko j«- to nekoliko p<vna Uia. ob'anka
"Prihajmu od neke bolne sorod j 11 uri
"l"boi:a inačica" je odvrnil vodja in mignil * roko, pred katero se je ženska prestrašeno u-ntakuilji "Kje imaš lisičk?"
4 Listek? Kakšen listek, ob čan*"*
"Ali ne veš. da je danes občina razglasila svoj skle:», glasom katerega nc siuc po de*ti uri nihče na ulico brez občanskega listka? Ga li ima« s selioj?"
"Nisem vedela, da mora biti vsakdo opremljen s takim list-, kom."
"Potem nojdiva k najbližji stra-
I* . i ži Tam bos n. nala pred »tntni-
'Uom lepo izka/dti, in ako bo zalo voljen s teboj, te da odvesti po uveh vijakih v tvoje stanovanje^ • ako ne potem boš do daljnega njegova ujctnica l*evo vkup hitri k..rak, ti-prej. sopaj''
lz prestrašenega vztilika ki je i ušel ustom jetnu^ -, je votlja pro-stovoljccv »{loznal, da »e je uboga, i ženska zelo bala :c odredbe.
■ Oli oh'je re!;i-l. 'Mrdno sem| {ncpriJan. da smo ulovili iavrstnOj
URNI SET — s< stoj<-j« «.*- i« postbri«. pozlare-»H- ure. |mizLl< 4-n-Ku in»ža in jw>zla"'-fii»- v» -'"1 '-ii'«' v lifii žaiii«. lasti *k.«t'ji- To >• daril i, kj nim.i primere. Garantirano <ia Je prvovrstno iti vredno.	—
ZASTONJ
TTSAKDO dobi lahko ZASTONJ bodisi to krasno NAMIZNO OPRAVO, sestoječo iz 28 kosov, bodisi POZLAČENO URO, POZLAČEN NOŽ in POZLAČ. VERIŽICO
Redka prilika, da dobite kaj koristnega zase ali za svojo družino.
Taka prilika se vam nikdar več ne bo nudila, namreč, da dobite zastoni bodisi namizno opravo, bodisi POZLAČENO URO z nožem in POZLAČENO VERIŽICO. Nikdar prej se ni nudila taka prilika in ajbrže se nikdar več ne bo.
Vsak mpžki, ženska, hči ali sin, ki hoče imeti NAMIZNO OPRAVO ali pa URO, NOŽ in VERIŽICO zastonj, si lahko to nabavi, ne da bi potrošil en cent. Če hočete iti domov v Evropo, lahko vzamete seboj kot lepo darilo. Vse kar zahtevamo od vas je. da uvedete naš 24 strani obsegajoči "Dobiček Veselje in Darila" trgovski cenik, vsebujoč velike razprodaje, pri svojih prijatelj eh. To vsakdo lahko stori, nobene izvežbanosti ni potreba. Mi imamo na tisoče teh setov, da jih dtno zastonj. Bodite prvi v mestu, ki si ga zagotovite. Razdeli smo že na tisoče teh setov. Tudi vam hočemo enega
Home Supply Co. X^ Td
IlO Nassau St. New York: nam P°sijite.
namizna oprava — r-sti «»—It kil.^-l i	• i >:• /.! li «•-
Vruski v na-avmh barvah /. N |ijuii li	1/ *le<1«-«"ili
l.«>s«n : »eft Vflikili krožnikov ,.-t Julio, st vr'i' i' tu>-.«i>li ktožni-liitv. m'si k!"ozr>|kov za kon>t>oi. ^fst	. «■: veil! i<nižT)iU. m -
lika fkleila. |KWO«Ui za mlek" t. skle<l!«-a :•'. S|:»dkt.r. Ta namiz-"1.1 opravit lmi zadovoljila liajl'olj izl'j'i ;n ^ ■!•■ k;.>iov> ju zu-iiunj'wtt. T<i jf en., izmt-vl nabili iv.l ranih <ia.-
HOME SUP°LY CO. Dept. 51, 110 Nassau st. New York l'r<»Kim. pošljite mi . . 7*«»<Tr.V. : .st:. .!a -'iibim ta t^rt NASLOV ...................................................
IME ..................................... ............
MKHTo IN l,»nx.\\ A ....................................
BOLGARSKI KRVNI CAJ |
KAJ B« N.VPK.WII. ONIM. Kl SO	KAJ BO NAPRAVIL ONIM, KI SO
BOLNI?	ZDRAVI?
1 IZ«"'ISTll. Im> sistt'in struikiv. ki s>o od	VZDItŽAL ti« človeški fctroj v pravil-'
govorni za največ*bolezni-	nt-iu in <l«>hrviu retlu.
'oIUXIATIL in izčistil bo k»i	I'ltKPIJKi^IL bo prezgodnjo starost-
1 POMIKII. in uredil bv jetra.	"V-	^^ Protl bt>lezen-
skini bueilom v C-asu epiilemijo.
I USNAŽIL iu uredil Ih. jetra.	• I MOItlL l»o proliltulo ter vas ?U*itil
j OSNAŽIL in i«"istil 1k> leilice.	iuflueiieiK grim» in pljui-nici..
TO je najboljše splošno družinsko i ZA ELKKTlt IZIB AI. Ik> ves vlov.ški zdlavilo na svotu
stroJ'	"IN «V ^a skuliate ter ^a pijete vrole-
HAL b«» jasnost tni-in in svežost ko/.i.	sprejeiuate vase i>«>^ale ciste
To je vaš.-i uaj!>oljšu )^.ir»n<-ija. da s.»k«', kalere j«» pripravila mati naraste zdravi.	va svojim otr«»k«>m-Imejte šlutfljo Bolgarsketa Kr»ue«a taja vedno pri n>ki. Prodajajo sa vsi 'lekarnarji. Oe <te brez njesa- ^a Mol t ATI' tiik.ij imeti- ui||M»slall ^a bomo ! hitro zavarovano. Pošljite Sl-j*; za en velik družinski zavoj :ili trije zavoji za J.">.l"i ali šest zavojev za Naslov: Marvel Prothnts Co !» Marvel j lildjr.. Pittsbur^di. Pa-
ROJAKI - BERITE
Naznanjam cenje liim rojakom sirom Amerike, da sem povečal mojo slov. trgovino. linam ve liko zalogo najbolj šili gramofonov. Columbia rekorde in drugih izdelkov kov.
Velika zaloga 11111-1 sikiiličnih inštrumentov za godbe ali orkestre
Kadar kako društvo namerava k upi t i dobro bandero zastave, re galije, prekoramniee. kape itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za eeue vprašajte.
Moje blago jc garantirano in po ceni. jeden poskus samo in prepričani bodete.	#
Cenike za gramofone, Columbia slovenske plošče in društvenih potrebščin drage volje pošilja vsakemu brezplačno. Pišite še danes po cenike na :
VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET	CONEMAUGH, PA.
AU STE BOLNI?
Ako Imitt kako bolann. no ol*d« na to. kako dolgo In na oslraia ao na «o. katarl zdravnik vaa nI mooal ozdraviti, orldlta te mani. Vrnil vam b» vaia zdravja.
Oddaljen Ja ali pa pomanjkanja tfanarla nal vaa no zadrtuje. Vao zdravim onako: bogato In revne. Jaz aem v PltaOurg.iu najboljši Koocljallat sa molke In aem nastanjen it mnogo l«t- Imam najbolje opremljen urad. tudi atroj za X-larko. t katerimi morem videti akoz "at kakor akoxl oteklo. Imam avojo laatno lekarno v kateri ao nahajajo vao vrate domačih In Importlranlh zdravil. Na bodite boječi In pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem Jeziku. En oblak vaa bo proprl* čai kaj morem za vaa etorltl.
Imam Erllchov alovltl CM za krvna bolezni in ozdravim booznl v nekaj aneh. Ozdravil aem tl-aote eiu£a|ev oalaboloatl. kotno bolezni rovmatlzm. to>od«ne In Jetrne bo. loznl. arbonJa moaole In vaa kronično boleznL	_
ZMERNE CENE.	"*	—
Prof Dr. H. G. BAER 311 Smithfield St.	PiiUburght Pa.
naapratl peOfte
VA2NO. — ooratl ta In oronaol a aotooj.
ANGLEŠČINA
Pouk potom dopisovanja s pomočjo anglesko-slovenikih učnih rveikov.
Traja 6 mesecev. Vpišete se lahko vsak čas. feolnhm ra celi tečaj $10.
Če želite imeti več pojma o an^leškii slovnici in jeziku loh, pišite ie danes sa pojasnila.
SLOVENSKA KORESPONDENČNA SOLA (The Slovenian Corroapondanoo School) 611( ST. CLAIR AVE (BOX 10)	CLKVCuANO. OHIO
SLOVENSKA KORESPOXDEXČN*A ŠOLA. •119 ST. CLAIR AVE 'BOX 10). CLEVELAND, OHIO.
Izreite ta listek in ga pošljite s svojim naslovom:
IME .....................................................................
CESTA ALI P. O BOX...............................................—
j JJKSTO o o o o o o o o• o * o O O • O o •• • O • • O • O • O • O o o o o o o o o a • • • o o a'«* o o o o o • • • o « a • • • e -O*«
|	Maintenon.	|
— Ali veste, draga tela, zakaj1 jV Angliji ponavadi kraljiee lioljšo t vladajo kot pa kralji? — je vpra-( •.šala vojvod. Hour«iogue gospo ^la-,
iiilenon v navzočnosti kralja. |
I
| l*o kratkem pomisleku je sleil-j
nia odgovorila-
! , • i — Raditega. ker vladajo tekom j
vlade žensk možki in tekom vlade možkili ženske.
Pozor!
SLOVENCI, HRVATJE IN SRBI
i
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel' kjer dobite najboljša prenočišča in b<v rte najboljše postrežem. — Ciste sobe z eno ali dvema postelj ima
Prostora sa 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene
AUGUST BACH, 63 Greenwich St. New York, N. Y.
EN NASLOV VEČ.
London. Anglija. decembra. — Pravijo, da !>o dobi) prine Al-bert. drugi mii angleškega kralja Jurja. naslov škotskega princa.
Naročite si VaS	:-«rcrnva Alma-
nah;t c:\ Sloveut-e 10J1 od N u^ee t lekarnarja. ali p:> narovuoit od uas. Vsfpovac<J zastonj.
Kašelj
je neprijetna prikazen in povzroča mnogokrat mnogo bolečin, trpljenja in skrbi. Nekaj tacega ie. kar -.e . ne morete iznebiti tako hitro kakor bi radi. razen ako storite to. kar je
| storilo mnogo drugih: Vzemite
•
ISevera's Balsam for
(Severov Baizam za. pljuča) v zdravljenju kašlja. prehlada, hripavosti, v slučaju eteškočeneja dihanja, ran- j jenem vratu in enakomernem po- j kašljevanju. Poskusite ijteltlenico i danes. Dobite ga v Vasi Jekarni. j Dobro za otroke in oarasie. Cene ; 25cin ledavka, ali 50c in 2c davka. •
POEZIJE IVANA ZOR/VVAINA
PRVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI V AMERIKI
Cena $1.25
Pišite po to lepo knjigo na sledeči naslov:
IVAN ZORMAN 6820 Edna Avenue	Cleveland, O.
NaroČilu jO priložiti triMVk
ZASTONJ! F0NQ6RAF VSAKEMU ZASTONJ!)
2ARA2DELITI IMAMO 5 TISOČ F0N0GRAF0V. PIŠITE TAKOJ. IN Ml VAM 6A BOMO |
POSLALI ZASTONJ,;
Samo pomislite, kakšno veselje bo Imeti krasen fonograf v vaši hiši. Fonog-af i je močan in krasno izdelan. Brez stroi-; kov boste razveseljevali svojo družino in j svoje prijatelje. Zakaj bi troiili veliko ■ denarja za drag fonograf. ker je ravno-tako dober kot so dragi stroji. Te fono. grafe drago prodajajo, toda ml ga bo.
mo dali vsakemu CISTO ZASTONJ. Na-
ročite od nas spodaj opisano pozlačeno^ : uro. Ura je močna, krasno umetniško Iz E I delana In Ima pozlačeno pokrovje. Ko- I i lesje je Iz niklja in jekla. Ima 22 kani- I r nov in je tako urejena, da ne gre pre- I i hitro In ne prepočasi. Vsledtega uporai>-<3 : tjajo to uro profesionisti kot so napri-[ mer strojevodje in konduktorji kl so od-j vlsnl od točnega časa. Brez ozira na to, kfe ; kupite uro. je ne boste dobili boljfe za S30. j Te ure ponavadi prodajajo po $25.00 in draz-sje. toda mi jo bomo dali po tvornliki ceni n |jS12.95. Poleg tega damo tudi zgoraj omenie L ni fonograf, pet rekordov in sto Igel ČISTO [ZASTONJ.
| OPOMBA: Ta ponudba je veljavna le za kra-F tek čas, kajti mi imamo 5000 teh fonografov i za raadeliti, da seznanimo Javnost z nai<rni S urami. Na en naslov ne bomo poslali več kat p eno uro za $12.95. Fonograf In renorde dobili te ZASTONJ. Svetujemo vam, da hitite z r.a-[|ročilom. ker bo v kratkem času zaloga 'z-izpraznjena in se bodo ure podraiile. Pomltli-ijte. da jih prodamo na stotine dnevno in da r dobivamo zahvalna pisma. Ljudje vas boj^ [ zavidali. In uro lahko prodate svojim prija-i, teljem za več kot ste plačali zanjo. Fonograf £ In rekorde dobite ZASTONJ. Ml nočemo de-■; narja vnaprej. Samo pišite nam svoje ime In I; natančen naslov ter pridenite $2.00 za depo. i zlt. Ostanek boste plačali ko dobite na dom : goiiljatev. Vsakdo naj se Izkoristi ■ to'ponudbo, kot so se izkoristili drugi. Po- ] i, dobne prilike ne boste več Imeli v iivljenju.
!EUROPEAN WATCH CO., 1065 Milwaukee Aye,, Chicago, III,, Dept. 326 i
divjačino Naprej, le ?iapr«j. mo.ia KI Va ;il istvUl::t in j i: ' , Vodja ]»i ij I o1 doI/>-nko nod ■ r«;mo. se jc oklenil in jo tiral kljiil>! , njenemu krir-anju in njenim —j!-1 i/um na .-»tražnieo v pidačo Kir-i- j
I m..
Dospeli so /t bili skoraj na li.-e j ji»i ->ta. ko s»- j«* hip >ma. ravno v! tivnotku ko . je ujetnica skušala! lzpr>«.it i n'i svobodo, ]w> ia vil mlad | mož. \ ix»ke postave zavit v doli;! i plašč. NV da lii jo bil ]K>slnšal. jo .te vodja prostovoljcev tiral neusmiljeno daije 5£«n ki je kričala deloma vsled bolečin, deloma j vsled strahu.	j
Takoj >iai«> i«- skočil »ni mladi j nrti eez ulico in stopil pred malo čcio	j
" Ka.i godi tu in k ti j oo"-.'!(j:'.-! te s to žensko""" je vprašal.
'IJrisraj se raje 7a svoje za- j de ve.
*	Kdo ,i<- ta ženska olčan in kaj hočete od nj»* /j" ponavljal uiladi mož z glasom, ki jo zvenel
, se bolj •ji"»p<>d,.ijf:č<* nego nivj.
*	Kdo pa si t i. ki me izprašu-je; .' *
Mladi mož je razirrnil svoj plašč in na nje-»o v i uniform": sC je za-! svetila zlata naramnica.
*	Častnik <em kakor vi iit<-"" j.'! iek«l
V
' «'astnik Kje pa
*	Pri meščanski gardi."
'' No kaj nas to briira ' ' .it- ,»d-i vrnil nekdo iz č«»te. "Ali spl<>!i ob-| >t :jajo za nas častniki mes.'anske \ i pravde*"
"Kaj pravi." -c ;c ot/Ia-dl kdo drug.
'" Rekel je, da rablja pomole :;a-ramuiei ako ta 1»' more vzkudia spoštovanja pred nii\'n« .»e » tivrnil baladi mož in stopil korak nazaj: s«- bolj razgrnivš: sr, j«« pii luči . svet i ljke p..ka/;.l svoj svctii in fan t erij.sk i meč. Nato je s hitro kretnjo prijel za ovratnik vodjev--katmanjale. se dotaknil s k>ne«;m rueča njegovega goltama in rekel:
*	Kramlj.it: huču-a dva dobra prijatelja
*	A!:. s.bč:m . " .]*? odvrnil vedja prostovoljcev ter skušal k?v«bod»ii
' Ah pravim ti /.« vnaprej da ti porinem meč skozi telo. ako ti in tvoji ljudje ganete le z mezin-j fom."
M«'d tem čas« m sta dva vojaka trdno držala žensko.
(Dalje prihodnjič.)
TRINERJEV STENSKI KOLEDAR
za leto 1920 je presegel vsa pričakovanja. Triiierjevi stenski koledarji so vedno krasni, toda novi j kledar za let« 1920 je presedel vse svoje prednike. Snov je sledeča : j 4 * Civilizacija in higiena pozdravljata Ligo narodov". Novo. boljše življenje klije iz razvalin, v pestro barvnem obodu boste videli narodno zastavo dežele, kjer ste bili rojem vi ali vaši stariši. Petnajst malih lepili slik vam kaže ves proces izdelovanja Tri-nerjevega Ameriškega Kliksira Grenkega Vina ter drugih iz bornih Trinerjevih zdravil, od trganja zelišč pa do domaČega razpošiljanja Trinerjevih eksporta. — Pošjlite 10 centov za pokritje po-šiljalnih stroškov. Joseph Triner Company. 1333 - 43 S. Ashland Ave., Chicago. 111.	(Adv.)
fll.AS NAHODA 4. T>EC. 1010
GOZDNI ROMAR
■ ■ I	■ ■
^lAMOOflD IFHil OAMUML RUT. S* "(Um H&rtxU" prmdil a F*
(X«da)je>'iUije.)
'Ji
—	Novega urofu M ••duma seiu preti ljudmi obtožil tega zločina. Pet lei v Ccvti je bila nagrada za to mojo drznost. Danes, daleč <»d tribunala teh podkupljenih Hodnikov, vspričo l4o«ra. ki nas vidi. dolžini kot nekdaj. krivi.*-ii»-^a in tu navzočega nositelja imena Me diauu umora gjrofice. Ničesar drugega ne moren reči.
Vi ste čuli, - je rekel Kabijau. — Kaj morete odgovoriti v fcvojo obrambo?
V	trenutku, ko jt končal Fabijau to vprašanje, je bilo čuti bo le-ten krik s strani, kjer m* je nahajal vodopad. Vsi so se ozrli v ilotičuo smer iu za prozornim zajrrinjalom vinjopada j e bilo videti /a trenutek človeško po-tavo, ki j«' visela nad prepadom ter nato padla vanj.
( V bi opazovab i te«;a si rasnega prizora vedeli za obstoj zlate kepe, b» je j*j ne našli \ti'- ua prejšnem mestu. Izginila je iu z njo vred tudi on, ki jo j" nosit.
(ilolmk mir je sledil kriku, ki «ra je bilo ravnokar čuti.
IVjzorihč" je bilo {»ovseni primerno nastopajočim osebam. < r-ui kragulji so krožili nad njimi iu njih ostri kriki so kazali, da vohajo nov p!'*u.
Po prvem presenečenju vsled prizora, katerega priča so bili mvitokar. je ponovil Fabijau :
Kaj morete reet v svojo obrambo?
V	srt-u Mediana je vršil oster boj uied njegovo vestjo m rije (omilit poiKMum. Polt«»s je zmagal.
Ničesar, -- j«' odvrnil Don Antonio.
Ni« evil ? i * pomn il Fabijau. — Mogoče ne razumete sira ene naloge, katero moram izpolniti.'
—	Razumem jo.
In ,i.i/, j«1 ••kri Kabijuii.z dvignjenim glasom. — .laz jo bom /lial i/polniti « eprav kriči kri moje matere po os»veti, boni blagoslavljal vaše besede. če s«- boste znali opravičiti. Prisezite m> pri imenu Median«*. i aterejr« nosit«*, pri svoji časti. pri izvrličanju >vojc duše. <'n <te uedol/ni in jaz bom srečen, če vam bom mogel *. rj«»ti.
Natti j« eakal I a »ijaii / nepopisnim Ntrahoin na odjrovor Mr t un a \«	' 11 militi, kot padli arhangeij, j'* ostal Mediana
nem iu molči«,
V	! rtu ' 'iiutUii n,- j.- pri bi i/al Mjdiiikom iu obtožeiteii Diaz ter
/. ve! 'ko po/.'»: uo-tjo seui p1 tsltisa 1 obtožbe. dvignjene proti I ><»'i Štefanu de A reč i/a. katerega > -m tudi poznat pod imenom voj \imIh Armada. Ali suent prosto izgovoriti, kaj mislim "«i tem?
♦ invoiite. j- lekel Kabijaii.
Kita točka » mi zdi dvomljiva Ne vem. če je zločin, kate .'*. jit m dol/.ite tega )»l<-tio>uitega kavalirja. v resiiiei izvršil 011, A tu ^0■« lo pri/.iamo. .tli imate polinomu* soditi git Po postavali ob ua-^wr ut»'jab, kjer »i'»»orejo zborovati in poslovati sodišča, imajo 1« neposredni -orodutki timorjeioga pravieo zahtevati kri zločina. Se-njor I >01» T iuu « io j* preživel svojo mladost v tej deželi. Spoznal »••n t^a kot .jdopt lr;ui<"_a siiut ga ni In »si 11a Areljauosa. Kdo nam do ha/-*, •!.< 1 •' Tibureij Areljatios sin umorjene žene? Kako je mogel po tako številnih letdi sredi teli step prejšnji mornar iu sedanji lo
v	>»• spoznati \ tem uio/u dečka, katerega j'* videl le za trenutek a meglctti iitx;' *
(Klpovori, I »o.:. Kuh'i — je rekel Fabijau hladno.
Najprvo vuu) moram reči. — je pričel --tari lovce, — da ni iv dečka. kater*v:., gre. videl le za trenutek v megleni noči. Po I' l l ko -em ya iztrgal i/, rok gotove smrti, sem živel z njim skupa. ko/i the le 1 i tia kro»u ladje. Poteze sina niso globlje vtisnjene v snom i n očeta kof so bde poteze onega otroka v moj spomin.
Sedaj prihajala k vprašanju: — Kako sem ga zopet .spoznal'.
♦	e irrewte po stepal«, ali se ne ravnat«' po teku rek, po zunanjosti tne\es, po obliki njih debel, po kakovosti mahu. ki jih krije ter po <v«/d.ib na i"d»u ? < "•• '»reste po isli poli v naslednjem letu ali dvaj
t |» t pozneje ali \ drugi n«»« ni uri. ko je reka narasla \sled dežev ja, ali če j«» je soln<-e napol izsušilo, če je postalo drevje debelejše iu malt g«»st, al« n • boMe še vedno spoznali reke, zvezde ali po
Ure/ dvoma. jr odvrnil Diaz Mož. ki h«»di po stepah s« ne moti, a . .
Katiadee je prekinil ter nadaljeval:
<v si-e.-rtt«- v savanah kakega lu'ziiniii'a. ki izmenja z vam' krik ptice ali glas živali, ki služi vam ali vašim prijateljem kot •pcnavalno znamenje, uit ne rečete takoj: — Ta človek je naš?
—	Gotovo.
Dobr . SjMi/nal sem otroka v odraslem možu kot spoznate
vi	v veliki*m drevesu mladiko iu ko' bi spoznali v nekoč žuborečem pi.to' ku od dežja nar,.-»lo, divjo rrk«j. Spoznal sem dečka po geslu. 1 lero je v dvaj*«Miii letih le napol pozabil.
Al; ni to ^nid« *i.«e v re^niei čudovito? je rekel Diaz, ki je I .1 natančno pn pri. an o poštenosti Kaliadca.
Mi ne more llt^ - j«- rekel Hots-Ro»e slovesno. — ltog. ki ukaže vetru, ti j odnese oplojajoč evetni prah možke palme k žen .
palm«, k »to.ii «lale" pro«': ltog. ki ukazuje viharjem. Iiudourui-
I	«>m t'-r vt>«li potovat:;'- pti«- in s«*meii dreves in «• vrl lie. ki so poli (»if /n čl-iveiko življenje, ali ne more	zopet spraviti skupaj ifv el» U'tii. »i"«lvarj«'iitlt |x» njegovi potlobiT
l>iu/ .i«- o tremi'eL ni<»l«*al, ker tii mogel u»<"esar odgovoriti u« |» »1 • m t'ttVdif Kaliadea k«»jej^a l»»*e j«- kamin pečal resničnosti in
II	«lt«e*/M preprteanja.
\li >t. »pitzu.d v atlopt iv in-ijt sinu sfaHibusina Marka Art* l.i ut^sa "tna arwfiee M««ltane je vprašati.
I *»M.t kmt sem ' idel ujegovo mater, da sem mogel takoj M '/It«! I njenega sine. j«- rekel Pep«'. - Sploh pa naj me voj vti
•	hi Ar»oa«la j»«»stav 1 na laž. če more.
JVo» \ut 1*111 je l»il preveč imiioMU, da bi la^al ter ni ntoarel U uti t esin«- •. tje > 1 m oi p«>ni/_al v tnVh treh članov improv izirane trihnnala. n« da '»i i.nieil	edino obrambno sredstvo.
I!-*	J«' «'kel Ta i»t«i/ je moje ki vi. Ne mogel bi ta-
jiti tega, ue da bi omadeževal svoji'n ustni«- z lažjo. Laž j«> hčerke st rti hot N*l UO»* T
Dia^ je pore-.il 'rlavn. ihIm-I zopet na -voj-' mesto ter ui rekel nobene Ixmhle vee.
< till ste,	lekel Fabijau.	.laz	gotovo siu žeue
katero je umoril tu pričujoči •"|«v»,k .laz imam toraj pravieo osve-tlti jo. Kaj pravi postava stepe f
- Oko oko. p* <«dvrnil Bots-Kose
Zob n zob. je dobavil Pep<*.
K^i zm kri, . e končal Fabijau. SuiH za smrt! « (Dalje prihodnjič)
HENRY J. SCHNITZER STATE BANK
KHA NAJ8TAEEJSIH BANK, KI STOJI POD STALNO
• DR2AVN0 KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE 8 POLNO OA.
RANCUO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIOL
__NALNI CENI
IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAtfU
KI l«i« potovati v staro domovino. k| iele poslati denar aH katprl lr-a-I« opraviti katerokoli zadevo v stari domovJnl. naj se obrnejo na nafto banko, ki sluti svojim rojakom t« preko 25 let v popolno zadivolJ-
•tve. polteno In (Igurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN ROJASNIl.ft dobi vsakdo takoj V materinskem itlluu.
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Waakwcton Street	New York. K Y.
Konvencija J• R. Z.
(Nadaljevanje.)
En uaein uaeijonalizacije b: biif ta, da se določi gotova vrednost | a!i svota za enoto, do katere bi se \išila naeijonalizarija j)otom otl-kupa. 0<lkii]» naj bi bil terminski,! )«• se pravi: Odplačevalo naj bi .sej v letnih obrokih iz čistega i/110-j s,-< in sieer brez obresti. Kjer bij b.la vrednost te enote nad določe-i t«» svoto, bi ozemlje pripadlo ob-' čini ali občinam oziroma državi' b>ez vsakega odkupa.
Ce upoštevamo dejstvo, da jej b lo v starih avstrijskih razmerah , nad tri četrtine malih kmetij za-i -i' 1 ženili, kar je pomenjalo «roto vm propast za lastnika prej ali p. luulalje da je napredek kme-t'.istva in ]>ondia modernih ]>ol.jr-iblskih strojev mogoča le poti te-' mi poboji, ni postalo ljudstvu; i- ualo jasno, da 11111 naeijonaliza-' <■ ja konečutt opravi dolg in zasi-uM"a boljši ol>st;i!iek.
7. naeijonalizaeije zemlje, kar' pomeni, da bo zemlja postala la^t n iro«la na kateri živi. ur mislim "».'•ino nari jonaliz.arije površine 1 z iiilje, ampak v «»ega. to je; ze-'.eelj.ske zaklade. k«>t ; rutlo. goz--ve. vud'e in naravne sile. sploh v*e. kar pomeni beseda zemlja vj e tuioiuskem *Ulisln.
Ptileg naeijonalnega bogastva <1'i lastnino, pa naj bi bilo tudi pi rsonaluo. to je streha s primer-; rim kosom zemlje, ki naj služi za "••►m.
Glede industrije omenjam, da Jugoslavija jako zaostala. Industrij«) naeijonalnega pomena j moramo šele ustvariti. Posamezne t. brikr v ugoslaviji nimajo tlanrs naeijoiialnega pomena, krr prina-j š jo koristi Ic mali skupini ljudi., i -iš taka pnuiredba agriknlturne-j vprašanja b postavila pogoje' industrijo, ker imartio po n«* kod velika naravna bogastva, po drugih krajih /opet velike nara\ n" sile. ki bi pomagale razvijati t.e hočemo ustvariti pravično "i zdravo podlago za človeško družbo, je potrebno, da se tudi vsa industrija naeijoiializira. S tem preprečimo izkoriščanje delavnih' n-oei. kapitalizem, iiadprotlukeijo, iii medsebojno konferenco na «lo-iračem trgu in uravuaiije pro- j dnkrijo. Preprečimo nadalje razredne boje kakor tudi vničevalnoj
[izkoriščanje naravnega bogastva, i Iz tega sletli popolnoma logičen zaključek, da moramo tudi naei-joualizirati vsa prometna sredstva. to je: železnice, paroplovbo. brzojav, telefon, pristanišča, skla dišea. i t * I.. kakor tudi bančni si steni iu domači in zunanji trg.
Naeijonalizaeija do'maeega trga bi prejjrečila profitarijo življen-skih potrebščin in potrebnih pro-, duktov industrije. Zdravo telo je odvisno od zdrave hrane iu če pu i si dno izkoriščanje ljudstva od tt i strani, bi nam vse drugo ne pomagalo dosti.
VobČe jaz sem mnenja, da je preti vsem varovati koristi cele I države in naroda ter vseh njego-v,Ji delov in da >.e v tem smislu n-raviia tndi ekonomski program naše države, kaeri drugo ne k;i-že kot t<», tla s" «>sv«ihodi starih, škodljivih sistemov in se oklene zdravili, izpeljivih iu za ves 11a-, roti koristnih reform. V tem ui prav nič boljševizma ali komunizma, ampak logika. Razmere, ki sedaj vladajo ne v .Jugoslaviji, ampak po celem svetu naravnost k a-ž jo na guiJost se« hi njega sistema. ki daje par ost ham kontrolo nad usodo ne sme samo nad eno skupino ljudi, ne sam onad enim tu«rodom, ampak nad vsem člove-š; voMi.
Kje .!«• 1!MV ni"/ .M III A FT. -TAX ' 'Ali ' Doma je Kresnic štev. P.>. o';raj Litija p.-ctl trem: leti1 mi je	i/. 1 ■;:>■:. ..•. Ka.wis.'
.•••r .]•• imel Uox l'}7. On j«* ve i li';e. š.'.ke postave, kostanjevih rumei.ih brk in :;ivih oči.j >tar 'Yy< 1« t in oče treli otrok. Za | n;egov naslov prosi njejova že i 11:1 llnrbara Jai.čar. Okolica I \ ojnik št. 107. pošta V ..inik pri! 1 Vlju. Slovenija, »fugoslnv:;> t 4 6-1-.M
ŽENITNA PONUDBA
F.iiit. star lei.. z lepit i pn-hrankoni iu stalnivi delom, se jo li.'ii *r» n:m 1 <!n\e! U j v -1*?: sli t 1 I'* «lo "^li !rt Kaf.u«? ima res-n« \< naj mi piš«- iu jtriloži sli-' kat'-rc ua zaht- vo vrnem — AuUmiiv Zoran. KrJ'Jl St. lair Ave <' >;iin\vo i«L C ieveln-d. C'iiio
rj)
I^H^VHVHIHI Uspem ■■■MM^Pi^M^U dneh se vu I a" rf^^C^^^^J M vrne kiar.
Proizvaja bogato rdečo kri, mo. čne stanovitne živce, življenja polne možke ln ženske.
t e *te slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam^
rj?!,\"LJ£raci -S vaAe te!o mrači-čc ite se '
't;.1 iSmmt' (""nirijiv* .n I.:.r-K..»ičn« »nnlftva i«t™ i.o-ku-
'»'-tin človeikih bolezni k..t *|afcTTi"'	0l"Ini' "t*"*"!, nevraisjjja.
, n«-r -UI.,	i^vrckw-M a. vrt rovi „ kolcani«- zwhtiL \\
'nerKij'	živahnosti.	"	\
iHuw'	Ž,Vi"e	"-odenei. krvi |
boI,-e,r? »X'l'-ini! Vm-TOM	čudovit it,-k
< ' '^.vil l,t 1 -t' Nujta-Tone ne	omamlji ih .r«l-tev
-	ksssL s
Ta«« dvajaet (20)dni. Ce	J«J*rjcv. Jrmajte Nu„.
•> mi vrnWao	vrrnm d««/ ^ V^i.- "apebo^ vrnite prmtuck »cm « iUatljo
pr,v„	Vl4,te- ^ »« ...... «ffuWti niti ^aij*. _ M°
—-—--KO NAROČATE. SE POSLU±ITE TEGA KUPONA —_
N stična! Laboratory. S. ."t 537 Siwth Dearborn St.. Chicago 111.
l>«Ktrfxljr: Prosim, dobite priloženo	,_ i	.....
• teklenic Koxa-Tone.	............... Liir mi P®«lj»te..............
lm* ...............#..............
t>"U in »t*, ali R. 1'. 1j................
I,<!*1®................................Država...............................
Kako so vladali j komunisti na Ogrskem
(Nadaljevanje s 4. strani.)
I
j: vstopnic v gledališča in vstop-' nice so prodajale za nizke eeue j krajevne unije.
Postava za zavarovanje proletar ske mladine, druge se ni priznavalo, — je določala zdravniško preiskavo, da. se tem potom mlade ljudi porazdeli med delavnice. Važen del vzgojevnega načrta je bila takozvaui pa Laški načrt Lu kaesa. Država naj bi zpremenila vse palače, kraljevske iu privat ne, v luksurijozne šole, ki pa naj bi bile bolj slične reformatorijem. , Vsakega otroka naj bi se vzelo jstarišem ter držalo v teh šolali do j 2-1 let. Šolski otroci naj bi bili deležni proste zobozdravniške po moči.
■
V pričetku maja so komunist) nabili po ^eli Budimpešti lepake, publiksf^sovjeta dela za vas in jdi"\ Bile so naslednje:
1. — Branite moč proletarijata. ki vas je povedla iz dežele suženjstva in zatiranja od strani gro tov, bankirjev, lastnikov tvornic iu generalov.
-— Ne imejte nikakih tujih itiealov. Borite se vedno za rdečo Ogrsko, da bo tako močna in popolna kot mogoče.
3. Spoštujte republiko sovjetov ter sledite njenim poveljem. Republika sovjetav dela za vas in vi se morate boriti za rejjibliko.
■t. — Xe izgubite poguma. Nf-thtn. ko boste izgubili pogum, bo tio vaši prejšni zatiralci tlobili na z.;j svojti moč.
•"». — Ne motitf reda. Ce stopi ,t" iz vrst. ste le kapljica vode. | \*aš sovražnik vas lahko uniči z i d verna prstoma svoje roke. Oe o-1 stanete s svojimi tovariši, boste zmagoslavno morje, ki bo požrlo stari svet ter prineslo nov svet.
— Vzržajte disciplino.
7. - Ne pozabite, da ste obdani od sovražnikov od znotraj i:t zunaj.
S. — Ne dovolite, du bi vas kdo zavajal na upor, kajti dotični go vori so govor sovražnika.
9.	— ne trpite v svojih vrstah itikakega kršilca reda ali provo-k;;terja.
10.	Ne jemljite bogatemu človeku hiše, vola, zemlje ali draguljev. Prepustite to delo sovjetu. Le na ta način bo vse vaše in vaših bratov.
Neka gosodiena je prišla na ma-ekerado oblečena v obleko, ki je predstavljala zemljevid.
Ko se je nek gospod preveč pečal z njeno toaleto, mu je rekla:
—	Kaj iščete neprestano na mojem zemljevidu?
—	Moj rojstni kraj — je od \ rnil.
naznanilo.
j Johnstown, Pa
Jeni i f'iiu v. nazuaii.tn vsein članom društva Mirni Dom št. 1T> SDPZ. v Johmtovvnu. da sr: vrši v oetleljo 7 t!eccin'«r;i ••!» uri popoldne glavna letna seja in v<>-1 tev novih uradnikov za b->doče leto 11*20. Zat<i se prosi vse člane, da se vdel-že te sc;e. kajti važ no-t t«- seje je velika. Na ttradni-t:ih )e ležeče, h a ko dmšfo o>s:o-Kdor ^e pa te seje ne vdeleži.l oi i -:>ev;i v dmštve?\o blagajno 'Oj eeiitov z.i pol: rit je d rust vet'ili stroškov Izv/eti s»- samo !>oIn;ki •n odda'jeni člani.
fJregor llreščak. tajnik.
naznanilo
Coktton, W Va.
< lanom društva Slnven*ki Rra-j t> št i>3 SDPZ v < "oketomi se na ' .nanja «la se vrši letno zb*»rova-i •»."•' društva t!ne g. deet-mbra t. 1. . ••' 1" uri dopoldne v unv.iduili : ]ir »*«jrih. Nr du« v nem n-du .i-' vohtev «': vetieva odh-.r i /..•. • vil«odn]e let«» Obein-m ie^ru • i vt e \,:žnil.' t«nr!; /a reš 4 Vsled n-ijiie iu polnoštevilne vtb-leŽitvc » '. iiistVii nam jt nemogo*" rediti v s.ph-šu«» ze I vidjnost vse točke lia-li tega se opozarja članstvo, di -e v' i: omenjenega dne ob določenem času gotovo vtleleži 'bo/o-van.iii V nasprotnem "lučaj*t s«.* b»« p- stopah» po pravilih
S -ohm ? si* i m pozdravom J
1	Frank Kocian.
Gosulich Line {
Direktna pol na Grško in 1 i Trst
Hitri In vehkl as. 'Belvedere' flr« i
3. dec. ob 1. popoldne • pomola 7. ob vznožju 41. ulic« South Brooklyn. V PATRAS ALI TRST
i 3. raz. HJO vštevši vojni davek ! I 2. raz. J1S5 vfttev&i vujnl davek ! I 1. rax. $233 všteval vojni davek |
I Pres. Wilson početkom januarja I
| Argentina sredi januarja
| PHELPS BROTHERS & GO. (
Glavni zastopniki I 17 BATTERY PL. NEW YORK j
POZOR ROJAKI!
Nojtupefeaj* mirilo sa Censkf laae kakor tndi m molk« brke Is
brado. Od t*c> mazila arastejo v 6tb tednlb krma nL, gosti ln dolg) lasje kakor tod) moSklm krasni br ki ln brada ln nt bodo odpadali Ib omvelL Bennatt eem, koetlbol aH trganje ▼ rokah, nogab ln t krilo, t osmin «!neh popolnoma oedrartm, rm oe, opekUne, bole, ture, kraste la grlnte. potne noge, kurja očem, oeeb line ▼ par dnevih popolnotL* odstre Dim. Kdor bi moje sdravUo brea oe peha rabil, mo Jamčim sa 95.00. Plfll te takoj po cenik, ki ga takoj poflljeai sastonj.
Barva zn alve lane. [><1 kater« pontati« jo lm«Je kakonin* nto Imeli v mladoetl 9teklenU-a 11.75 a poštnino.
JACOB WAHClC
<7QS loui Ava. n. OlaralikmA. •
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
POZOR DOGARJI
V Ker.tucky sem kupil 50.000 hrastovih dreves ter potrebujem 250 dogarjev in 25 formanov, da mi pomagajo izvršiti delo na tem j lesu. Drevesa so v gorah, kjer ni | ne blata, ne mrzlice, ne moskitov. Za delo plačam toliko, da si boste prištedili več denarja, kot si ga zamorete prištediti, kjer delate sedaj, ne oziraje se, kje ste. Vi lahko delate vsak dan v dežju ali solncu v kentuških gorah, dočim ; zamorete v južnih gozdih delati samo polovico časa. Če ostanete pri meni štiri mesece, vam bom povrnil vožnjo na železnici. Če | pa ne najdete vse tako kot pravim, [ vam bom povrnil vse stroške, če pridete sem ter preiščete mojo ponudbo. Pridite v Hazard« Kentucky in tam me boste našli pripravljenega, da vam dam delo.
H. KRAMER.
HAZARD, KENTUCKY.
VAŽNO NAZNANILO.
| Tempo t oni se opoza-ja vse po-jdanilce državo Srbov, fcfrvatbv in' i Slovencev, naj vprihodnje ne lai-I pujejo pri konipamjab sifkart preko Trsta. It.djonski konzulati I u>* vi/ rajo potiri!« li.-tov ui i»* j o-! tovan,,e \ domovin«* pr» ko Trsta j nemogoče. Srbi. Hrvati iu Ploven Ji-i /aniore.,<i potovali z:isvd:ij «•<); j noje preko M.'ii>e ja i dtans pa pn»-! l:o Dubrovui'.a ali pre!;o Sjduna iv tioinovino
v
>."ih«"e naj ne kupi kane preko! j Trsta, ampak saiito »io Marseia. Vi -dai'.eju daje nv!i.Š konzul;:t navo id;!a z;i r.r.daljuo polovau/e.
To na/naniio iia! vpoŠteva vsak. I';tlor ve hoee jKxlati v i kraj. I M. J ITP1X generalni ken/ul Sll?>
X.'vv York. 1. dee 1911»
_rj.ni—
Is'-eiu svoje prijatel.'e. s katei uni smo delali skupaj v Ouoville, N Itili mu , skupaj v k.tinpi. 1^-em jih, ker jim želuu dobro, /.at) naj ne zamude, «la sr. ui; ogbs jo — Ji-cob '/. i-jtr Sker-janc. l»ox 1. x Libert v T<iva>. <4-5—12'
Ifau i i i - ve it I. k j t- se uali-t.ia moj prijatelj ,J<»S1P H!; \STAIf._ I>>uiia je iz Ilarinje vasi n St Peter pri Vovem mestu Sli-šal sem tla se je nahajal pied i
leti v ShelM>y«ranu. \V>s. Tu li bi rad izvedel /a naslove TER. MvJA .10SII'\ in AI.aiZJ.IA <«<>KKN'<', vsi doma \/ -.».ori inn -io.vane-a kraja. Zatorej vljud no prosim vse njene rojake, ce k Jo ve za nj:h naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bom jako hvaležen, če pa kateri ?on imenovanih sam eita ta oclas, naj se mi sam prijavi na ta le naslov Alike Jožef. 10G "Mer -ha n t St., Ainbrid^e, Pii f!5—12)
Kad bi izvetlel z.t svojega !»ruia I' »II N A JAMŠKK. Pot,rt i - i/ '>uev . M in pri Mel'.il i. P' • i t. lei i m- uith'jj i! liek.ie \ I '». Prosim e i njene rojake, «>e ;>• t<o :'«u /nano. kj^- nnhija. naj mi n i/u.ini, za kar b .ni <r.elo hvale žen. Ve pa saui eita ta 04!.»•.-. • ij se mi pa sam ot^asi, ker mu-110 --<»»• nekaj važneifa s|« j- .'-i i. -AM'« r*. Jaui.<«'k. „•„•; 1 >;!■;■ m a čil . Vt ungsfown. Olii'» • 'I ,*»-'. ,
I	-	- .
j I.se.ew sinove ;i!i	h«':ere .IA\K/A
KOT, ki L-a jo	tukaj ubilo me-
m ca o*.rubra.,	pa nihee ne ve
odkod <!;. je bil doma Slišal sei<: fn!:rat via je imel salun v \Vau-ke^anu. Ill . in da se naha ja t i f!. tam njej»t.v dn .lože*' K'>r Z'jlas; naj se 011. ker mu imam nek'.' v;i;.iU'L':; poročati n njeirti vem očetu. —- Matli". Kerne, li »x 15. McMillan. Mich (:M6—12)
Kje je moj ,in JA\KZ JKR^INll. Vir ({..ma i/ Zazida. Utra. Jaz /.» pet-let iie v« >11 :ii.l e uieni. z.*.-to pro>ini, ila se uii .javi. ker nam tioma ne gre prav d »brj. —-Matija Jeršinovič, Z a/i d št. 1*2. p (v'ernikal; Istrij, via Trieste. Italia.	('{-:")—! 2^
IŠČEM DOBRE DOGARJE
za delati v Texas. Imam les, ki se doljiK kolje iu raste visoko, brez močvirja in povodnji. stalil j delo :u visoke cene. — Max Reisclicr, 2-"»8 I.cwis St., Memphis" Teiin. (29 11—27-12J
POZOR, MLADENIČI!
.Mladi .Jugoslovani, Slovenci, Ur vat jo 111 Srbi, kateri ste ameriški državljani ter imate veselje do mornarskega življenja stopite v I mornariško službo Združenih dt-/m- ! Vpišete se lahko za dve ali pa s4.iri lota. A.k<"> to storite, boste lahko še enkrat koristili naredu. katerega potomci ste. potem, ko enkrat dovršite službo Združenih držav, kjer so bo»te naučili zelo veliko koristnega. '24 11-24 12.i
Kje je JOHN ŽlUOVNIK! I>"tna je iz ^leu«^sa na Oorenjsken'. l.eta 1M13 je b'I zaporen pri Kjilroad Car Sh-jp v-Chieaai. I!! I>če i;a njegova žena i 11 si novi J'ro-i se cenjene rojake, ce kdo ve za njc/ov naslov, da gi na/liani njegovi ženi M 2ir«u-uik, Mengeš, Kranjsko, Jugoslavia ali pa na: Peter Bizjak, coCj Vinevaid Ave., Cleveland. Ohio. * _ (2-4—12)
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŽP ECU AL I ST MO&KIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa-
.......................i ■■ i miiumlriihlhinim
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato morete'popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite eimpreje.	'
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje In lis« po t«l«su, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni* v mehurju, ledcah, jetrah In želodcu, rmenico, revmatllzem, katar, zlato žilo, naduha itd.
Uradne ure so: V pondeljek. sredah In petkih od 9. ure zjutraj do S. popoldne. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure pipoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN
NASLOV.	- * - - -
Dr. LORENZ ***LPeM Ave- pnrsroitcH. pa.
Nekateri drupl zdravniki rabijo tolmače, d*a vas razumajo. Jaz znam hrvatsko še Iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, kar va« razumem.