570
da se bode angleško kraljestvo v prihodnjosti zelo izpremenilo. Kanada, Avstralija, Novi Ze-land, Južna Afrika odpadejo od Anglije in bodo postale samostalne republike. Kaj se zgodi z majhnimi otoki, pisatelj ne ve, toda gotovo je — pravi Besant — da se severne ameriške države zvežejo z Anglijo v tesno prijateljstvo, kakor so zdaj tesno zvezane zedinjene ameriške države. To se sicer ne zgodi v enem dnevu niti v enem stoletju, ampak „it will come — it will come; it must come — trdi z vso odločnostjo pisatelj — Asia and Evrope may be-come Chinese or Cossack but our people shall rule over every other land and ali the islands and every sea." i) Kaj si vsega ne izmisli narodna prenapetost!
Joseph Conrad: Jouth, a navrative and two other stories. 8°, 376 p. 6 s. Blackwood, 1902. J. Conrad je že izdal celo vrsto povesti in knjig. V najnovejši knjigi se riše boj človeka z naravo brez vsake druge zapletke in vendar ima bravec pred očmi zelo zanimivo dramo. V sredi morja nekoliko mož vodi parnik, ki srečno premaga strašen orkan na morju; na eni strani je besen živelj, na drugi strani nekaj neustrašenih mož. Berite najnovejšo knjigo Con-radovo „Jouth" (mladost) ali pa njegove spise „Typhon", „The Nigger of the Narcissus" in dr. in povsod se vam slika prav živahno veličasten boj človeka s prirodo. Vzemite v roke druge knjige Conradove n. pr. „Lord Iim", „The Lagoon" in pisatelj vas pelje na malajske otoke in riše vam kraje s tako resničnostjo, da se vam zdi, da se tam nahajate. Iz drugih
0 To se zgodi, gotovo zgodi, to se mora zgoditi; Azija in Evropa moreta postati kitajske ali kozaške, toda naš narod bode vladal vsaki drugi deželi in vsem otokom in vsem morjem."
Naše slike.
P. Gruzinskij: Preseljevanje Gorcev, na str. 520. (Glej spis „Rusko slikarstvo" 240.) Ta slika je karakteristična v vseh posameznostih. Natančen opazovalec bo našel na njej mnogo globoko premišljenih in realističnih študij. Zato je pa slika res polna živ-
knjig zopet poznate skrivnostno Afriko in njene prebivalce, ki drugače žive, mislijo, in umirajo kakor mi. Znabiti, da ste že o takih rečeh čitali kje drugje, a Conrad vam zmirom še pove kaj novega. Pisatelj Kippling je angleškim bravcem odkril Indijo, Wells jih spremlja v zvezdnate prostore, kaže jim sedanje stoletje ali pa konec stoletij, Conrad pa jim riše otoke in morja s skrivnostnim obrežjem in z neznanimi kraji.
Lafcadio Hearn: Kotto, being Japa-nese curious with sundry cobwebs, with illu-strations by Genjiro Yeto. 8°, 351 p. 6 s. 1902. Macmilian.
Lafcadio Hearn spada k onim Evropejcem, ki poznajo zelo dobro Japonsko in njegove prebivalce, znabiti bolj nego svojo lastno domovino. Od 1. 1894. vsako leto izda eno knjigo, v kateri opisuje življenje Japoncev, njih misli, celo njihovo dušo. Hearn v svojih knjigah ne išče le samega sebe, ne opisuje samo svojih vtiskov, kakor navadno delajo pisatelji potopisov. Lafcadio natanko ve, kaj japonski prebivalci delajo, kaj govore, mislijo, kaj verujejo; on živi z njimi in kakor oni; on je postal popoln Japonec. Lafcadio Hearn pozna križ in težave Japoncev, njih upe, šege, navade in prazne vere; pozna življenje japonskih revežev ter bogatinov. V knjigi „Kotto" najprej opisuje stare japonske prazne vere, potem objavlja zanimiv dnevnik japonske proste ženske, ki ga je vsak dan pisala z neverjetno odkritosrčnostjo. Dnevnik je poln tragičnosti kakor kakšna drama polna zapletk. Knjiga je ozalj-šana s podobami, katere se tako dobro prilegajo k tekstu kakor v malokateri knjigi.
Fr. Štingl.
ljenja in dramatičnih včinkov. Kako naravno je tu naslikana tragedija v vseh, tudi najmanjših podrobnostih. Tužno usodo preseljujočih se Gorcev kaj značilno spremlja megleno, otožno, viharno nebo, iz katerega se v ozadju blešči bel snežnik. — Gozd je slika znamenitega ruskega pokrajinskega slikarja Julija Sergija