BILI SO MED NAMI
Boris Makovec
. Naše skupno upanje, da bo' premagal svojo bolezen, tako kot je premagal doslej vse težave,- se je razblinilc). V naših vrstah ni več komunista in prijatelja, ki je znal ceniti, spoštovati in razvijati vrednote naše preteklosti in sedanjosti. Vsi, ki so ga poz-• nali, ga bod6 pogrešali, saj je bilo družbe-nopolitično delo njegovo življenje, ljubi-teljska kultura pa smisel tega življenja.
Pogrešajo ga stari tovariši, kameradi iz štiriletnega vojnega zaporništva, pogrešali ga bodo.v krajevni skupnosti, kjer je bil aktiven član ZK, SZDL, Zveze borcev in rezervnih oficirjev, pogrešali ga bodo v kulturni skupnosti mesta Ljubljane, Slove-nije, občine — povsod je izpolnjeval odgo-vorne naloge. Najbolj pa ga bodo pogrešali pevci, igralci, plesalci v društvih, saj v sedemindvajsetih letih, odkar je organizi-ral ljubiteljsko dejavnost v Zvezo kultur-nih organizacij, skorajda ni bilo prireditve, ki si je ne bi ogledal, je ne bi ocenil,
presodil. Duša ljubiteljskega gibanja v me-stu Ljubljana in občini Vič-Rudnik, je znal biti dragocen kulturni mentor, ki je znal vedno spodbuditi in pohvaliti, z odkrito in prepričljivo besedo pa tudi kritizirati, kar je bilo kritike vredno. Kot predsednik zve-ze kulturnih organizacij je deloval sedem-najst let. Tu je široko razvil svoje organiza-cijske sposobnosti, z enako zavzetostjo si je prizadeval za razvoj knjižničarstva, gle-dališke dejavnosti, vokalnoglasbene, ba-letne, folklorne in likovne. Znal je prido-bivati sodelavce in jih spodbuditi k uresni-čevanju zamisli, pofojenih iz svoje široke Tazgledanosti na vseh področjih umetni-škega ustvarjanja. Sposobnost povezova-nja teorije s prekso mu je omogočila, da je znal ljudem približati kulturne vrednote, jih opozarjati na njihove idejne, estetske, etičnevrednosti. Na njegovo pobudo je bil. izdelan sanacijski- program za obnovo kul-turnih domov, sam si je ogledal stanje VSEH kiilturnih dortiov v petih ljubljan-skih občinah. Verjel je, da bo ljudetn po-stala kulturna osnova življenjska potreba, ki bo ljudem pomagala osmišljati življenje.
Ta njegova vera bo naša dediščina. Saj je neštetokrat poudarjal, da mora življenje imeti smisel. Ko je pisal nekrolog za gleda-liško igralko iz Horjula je dal svojemu sestavku naslov »Zastor je padel«, v njem piše: »Mar ne bi bilo lepo, da bi zavoženo življenje, pokopane iluzije, zmaličene ide-ale, duševne stiske, telesne tegobe, bolez-ni in smrt, trobentač odtrobil in vse bi lahko začeli znova?« Knjižničarji, igralci, pevci, plesalci, likovniki, lutkarji, folklori-sti in tihi in skromni literarni ustvarjalci, na katere je opozarjal na našem zadnjem skupnem sestanku izvršnega odbora občin-ske zveze zagotavljajo, da bodo nenehno in zmeraj vse začenjali znova.
JAŠ
Rade Petek
Namesto, da bi ti danes veselo segli v roki in ti čestitali za uspešno opravljeno maturo, molče stojimo.ob tvoji krsti, da se še zadnjič poslovimo od tebe.
Res, le zakaj je življenje lahko tako kruto?!
Ko si v soboto odhajal od doma, si na mizi pustil urnik učenja in za delo pripravljene knji-ge. Nekje v sebi pa si nosil urnik svojega življe-nja, želje in cilje, ki si jih hotel doseči. A je bil samo trenutek nepazljivosti dovolj, da je ugasni-lo tvoje miado življenje. Tvoj korak je ostal le na pol poti.
Decembra 1965 si se rodil med nami ha Barju. Kmalu potem si se preselil na Vič. Pred letom dni pa si se s starši in sestro vrnil v svoj rojstni kraj. Spominjam se, da je tvoj prihod vnesel nek prijeten nemir med nas, mlade Barjane. Kdo si? Kakšen si? Se bomo razumeli? Res... združila nas je mladost, čeprav so bile morda tvoje želje in navade nekoliko drugačne od naših.
Rade, kljub temu, da si bil med nami komaj leto dni, ti lahko vsak zase iskreno pove, da te je imel rad, kot da bi bil že od malega med nami. Bili smo prijatelji. Tvoja navezanost na Vič in izkušnje, kt si jih nabral v tistem okolju, so bile dragocene tudi za nas. Nevsiljivo si nas povezal s svojimi prijatelji, ki so postali tudi naši.
Tvoja prerana smrt, ki te je iztrgala iz naše sredine, je s teboj iztrgala tudi delček vsakega od nas in zasejala bolečo izkušnjo. Mnogi šele sedaj prav razumemo zaskrbljene besede naših staršev: PAZI SE! BODI PREVIDEN!
Naše iskanje zabave je bilo precejšnje tvega-nje, ki pa bi bilo nepotrebno z malce več poslu-ha starejših. Morebiti nam je vsem skupaj šele tvoja smrt odprla oči.
V spominu nas vseh, ki smo te poznali, boš za vedno ostal kpt človek, za katerega srao lahko s ponosom rekii: TO JE NAŠ PRIJATELJ!
Rade, naj se že zadnjič poslovim od tebe in hkrati izrečem iskreno sožalje tvojim najdraž-jim, v imenu prijateljev z Barja.
Radi smo te imeli!!!!!
OO ZSMS BARJE