St. 34. Trst, sobota dne 3. februarja 1912. Ljubljana Leto I. T NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Pricam07na ct A. uin »JutroIi vsakdan —tildi ob nedeljah in praz- I UoCliflC£.i!Cl 01. 1 Vlil* nikih — zjutraj. Rokopisi .se ne vračajo, netranlci- rana pisma se ue sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulkm S. Francesco d Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „MaIič“ v Ljubljani — Po pošti sprejemano stane Jutro" mesečno K 1.30. četrtletno K 4.50. celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi • 1 min. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust.’ Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Povodom včerajšnje zaplembe. Včeraj zjutraj smo imeli nenavaden obisk, ali kakor vse kaže, vtegnejo postati taki in slični obiski pri nas nekaj vsakdanjega, ker v Trst se je preselil duh ljubljanskega državnega pravdnika in kakor smo nekdaj rekli, da bi bilo najboljše, ako bi napravila kranjska deželna vlada svojo podružnico v ^Učiteljski tiskarni", — to sedaj več ni potrebno, ker se v ,,UciL tiskarni1* tiska mesto odločnega in neustrašenega ,Jutraa le Dimnik-Ribnikarjeva meglena „Megla“, — tako rečemo sedaj lahko, da bi c. kr. polieijsko ravnateljstvo v Trstu lahko napravilo svojo podružnico v ulici S. Francesco d’Assisi, kje v bližini h. št. 20., da ne bi bilo treba ubogim policijskim stražnikom — tako daleč nositi zaplenjenih izvodov , Jutra “. Pa vrnimo se k našemu včerajšnjemu „nenavadnemu“ obisku. Prišel je g. pol. komisar dr. Senekovič v spremstvu polic, stražnika, stopil k našemu glavnemu uredniku, ki je ob enem tudi oblastem odgovorni urednik in mu izročil naslednji ,slovenski “ spis,- »Otvorjcni nalog. Ukazujem gospodu c. kr. red. kom. dr. Ivanu Senekoviču, da zaseže po zakonitih propisih vse izvode časopisa . Jutro* z današnjega dne štev. 33., katere najde v prostorih uredništva, upravništva in poslovništva, kakor tudi v tiskarni Dolenc (Fr. Polič). V tej zadnjej bode mu zaseči tudi odnosno stavitev, ter jo uradoma zapečatiti, ali pa soglašanjem tiskarja razstaviti že 1 zložene črke. Povzročil je to naredbo članek pod naslovom »Korupcija1* in sicer vrste 1.) od Ali da vlada, — do — ki več da! 2.) od kaj naj si misli — do ozirov! 3.) od če pa misli — do — bolj ugaja. »Demoralizirana stranka*. 1.) Od Ti kršitelji zakona — do — kateregakoli zakona. 2.) od da so duhov niki — do druge postave, rsprijet v omenjeni časopis; pridržujem si pa prečesavanje dragih sestavkov. V Trstu, dne 2. II. 1912. G. kr. državni pravdnik. Dr. Zencovich.“ Malo hudo nam je bilo, ko smo čitali spakedrano c. kr. slovenščino v tem fermanu, ali kaj smo hoteli? Mislili smo si pač marsikaj, največ o razmerah na Turškem, v Rusiji in posebno na Hrvatskem, ker razmere in dogodki na Hrvatskem so sedaj aktualni, govorili smo pa malo in smilil se nam je ubogi policijski stražnik, ki je moral nositi na svojem hrbtu tako težko breme, toliko tisočev izvodov „Jutra“, smilila sta se nam — ker smo pri ,Jutru* zelo usmiljenega srca — tudi gg. dr. Senekovič in drž. prav-inik dr. Zencovich, ki radi nas niti ponoči nimata miru — samo nJutrow se nam ai smlilo čisto nič. čemu neki? Res je, malo ostriženo bo šlo v lepi slovenski svet, ali bel prostor na ne njem so rane, zadobljene v hudem in težkam bojn, ki ga ono vodi že 24. mesec od ločno in nsustraseno za pravice zatiranega slovenskega naroda. V tern neenakem boju z raznimi in številnimi svojimi sovražniki je zadobilo „Jutro* že marsikatero rano, ali tilnika ni upognilo nikdar, premagati se ne da in vese- LISTEK. Nostradamus. Sedmo poglavje. R»yal sim Beaurevtrs, V. Hči velikega profosa. „Pho !* je zarohnel profos ,ali mar sanjam ? . . . In še sam mi pride pravit takšno »•fico! Meni! In semkaj ! ...“ „Ne sanja se vam, gospod veliki profos,* je nadaljeval Royal z isto osornostjo. „Usta-vil sera torej gospodično in jo izročil gospodu, od katerega sem bil za to opravilo sprejel’ dvestoinpetdeset tolarjev s podobo našega kralja.a „Ohe, stražniki 1“ je zagrmel veliki profos. „Oče!“ je zaprosila Floriza, trepetaje od razburjenosti, ki ji sama ni vedela pojasnila „Toda,“ je nadaljeval Royal, „vidite. obraz tistega gospoda mi ni bil povšeei. Zato sem mu vrnil njegovih dvestoinpetnajst tolarjev, posadil sem gospodično nazaj v ko- lo stopa iz boja v boj. oprto na simpatije slovenskega ljudstva, ki ima svoje „Jutro“ tem rajše, čem bolj je ono preganjano. Mi vemo dobro, da nam je pridobiia tudi včerajšnja zaplemba več novih prijate! e v več novih naročnikov, ker vemo, da bo slovensko občinstvo tem rajše podpiralo Jutro, čem večkrat bo ono zaplenjeno in ako bi bila gg. dr. Senekovič in dr. Zencovich količkaj psihologa, bi s konfiskacijami naravnost skoparila, ne samo varčevala. Pri nas mislijo funkcionarji, ki jim je poverjena cenzura časopisov, da morajo čem večkrat — konfiscirati. Luschanov duh vsepovsod, cela naša ljuba Avstrija je polna raznih Luschanov, sličnih eden dragemu kot jajce jajcu, Luschan ima v Trstu kolego Zencovicha, Trnovec Senekoviča, v Zagrebu prvi Accurtija, drugi Sporčiča itd itd. Mi smo pa čudni ljudje. Prirejamo protestne shode radi razmer na Hrvatskem, pri tem pa popolnoma pozabljamo na naše .hrvatske razmere", ali si pa morda domišljamo. da vživamo Slovenci vse pravice in vso zlato prostost. Seveda, saj tudi na Hrvatskem vživajo vse pravice in vso zlato prostost — madžaroni in naši oportunisti se tudi ne morejo v tem oziru čisto nič pritoževati, ali zakaj in čemu izražajo ofieielni reprezentanti našega naroda, naši oportunisti, svoje simpatije hrvatskim in srbskim ..revoluci-onarjam“, ko so pa ti naši oportunisti tako podobni — madžaronom, ki tudi niso nič drugo, kot navadni oportunisti? Naiobe svet! Neve se več, kdo je komu v sorodu! Iz Voloske-Opatije. Slovensko izobraževalno in podporno društvo v Opatiji. Konečno se je predsedništvu posrečilo dobiti društvene prostore za društveni urad, za čitalnico in za knjižnico. Prostori so kaj lepi in se nahajajo v vili ,Geres“ (pension Kubenj tik državne ceste v Škrbičih. Uradne ure so do nadaljne odredbe vsak delavni dan od 5.-7. zvečer ob nedeljah in praznikih so društveni prostori od 9. ure zjutraj do 10 ure zvečer odprti in stoje na razpolago društvenikom. Člane, kateri so se dosedaj vpisali, 9e 'prosi, da na pravila in sploh članske knjižice samo še par dni počakajo — ker se nahajajo še v tisku. Slovence in Slovenke, kateri se do sedaj še niso vpisali, morejo to storiti sedaj In to vsak dan od 5.-7. ure zvečer. Vstop v društvene prostore dozvoljen je samo članom in pa gostom >peljanim po članih društva. Knjižnica „Slor. izobr. in podpornega društva v Opatiji11 počela bode v bodočem tednu delovati Knjige isposojevale se bodo vsak delavni dan od 5.-7. ure zvečer ob nedeljah in praznikih pa od li.—ig! ure dopoldne. Knjige dobivajo na posodo samo člani ^društva. Čitalnica ,Slov. izobr. in podp. društva v Opatiji8 odprta je vsak dan od 9. ure zjutraj pa do 10. ure zvečer. Vstop dozvo-Ijen je samo članom in po Članih vpeljanim slovanskim letoviščarjem. Slovenci in Slovenke stanujoči v Voloski-Opatiji. Toli zaželjeno naše društvo je oživo-tvorjeno in počelo je delovati. Na delu društva so osebe, katere so znane kakor dobri čijo ter jo pripeljal domov. Tako se je zgodilo. Z bogom, gospod veliki profos!“ .Stražniki, primite tega človeka!" je zagrmel veliki profos. Slišavši klic svojega mogočnega poveljnika, je planilo kakih dvanajst lokostrelcev nad Royala, dooim je par drugih zapiralo hotelov glavni vhod, da bi mu prestregli umikanje. „Tristo hudičev in Satan sam!“ je zagodrnjal Royal. „Kaj, če bi se dal aretirati, da morem gledati še par trenotkov gospodično Florlzo, cvet čistosti in ponosa ? Toda ne! Videla bi tudi ona mene, in sicer obešenega. Ne maram tega ! Proč, s poti, psi, rafijam, obešenjaki!“ Njegov meč se je zabliskal široko ; nato se je zaletel, z ostjo naprej. .Primite ga! Na vislice z njim! Primite ga!“ je kričal veliki profos. .Milost mu, oče!4 je zajecljala Floriza. „Po njem ! Po razbojniku ! Udri !• so rjuli stražniki. Nastal je besen vrtinec ljutih krikov in jeklenega rožljanja. Človek, ki se zdel zraš-čen s svojim rapirjem v eno, je skakal, sklanjal se in se obdajal s strahovitimi sunki in udarci; Floriza pa je gledala s svojimi mehkimi rjavimi očmi, ne da bi se zavedala, Slovenci, in katere osebe so vedno delovale v korist in dobrobit slovenskega življa v Opatiji-Voloski. Osebe, katerim, kar se tiče napredka društva, morete popolnoma zaupati in zanesti se nanje, da bodo delale z vsemi svojimi močmi v blagor in dobrobit Slovencev sploh. Društveni naslov že sam dosti jasno govori, da bode društvo zares nekaj koristnega za naš živelj tu ob solčni avstrijski Rivieri. Zato pa naj se ne najde ni enega nevrednega sina niti ene nevredne hčerke matere Slovenije, ki stanuje v Opatiji ali Voloski in okolici, da ne bi bil član te naše velike opatijske slovenske družine. Včlanite se vsi do zadnjega in pokažite s tem, da se zavedate svojih dolžnosti in da znate še ceniti svoj slovenski ponos. Pokažite s tem, da še ni zamrla popolnoma v Vas ljubezen do svojega lepega jezika in do domovine. Poslušajte ta glas rojakov, ki vam hočejo dobro in ki se bodo ob vsaki > priliki zavzemali za vas in vas bodo obvarovali pred nasilstvi. Združimo se v tem našem društvu vsi kakor eden brez razlike stanu, ker združeni koristili bodemo naši stvari mnogo, a raztreseni pa prav nič. Na svidenje v dru štvenih prostorih. Pravice in dolžnosti članov Slov. izobr. in podp. društva v Opatiji. Vsak, ki se za-člani v društvo plača takoj 1 krono vstopnine, potem pa vsak mesec 1 krono članarine. Zato ima pa pravico v slučaju bolezni, po preteku 4 mesečnega članstva, na 1 krono dnevne podpore, v slučaju smrti pa dobe 100 kron za pogreb njegovi dediči, če pa teh ni, mu pa_ društvo samo preskrbi dostojen pogreb. Član itna nadalje pravico prihajati ob določenem času v društvene prostore, kjer se čita, poje, deklamuje in predava. Društvo bode imelo tudi bogato založeno knjižnico, iz katere si bojo lahko člani izposojevali knjige in jih čitali tudi doma. Član ima pravico voliti in voljen biti. Druge pravice in dolžnosti so navedene natanko v pravilih, katera dobi tsaki član, ko pristopi k društvu. Čudna slovenska obitelj v Opatiji. V Opatiji, med drugimi krasnimi in nekrasnimi stvarmi se nahaja tudi neka obitelj, ki sliši na slovensko ime in je prišla pred več leti iz naše lepe Ilirske Bistrice. Ta obitelj ob stoji iz treh oseb: oče, mati In hčerka. Ime bodem za danes še zamolčal, čeprav mi sili na papir. Ta obitelj živi izključivo le od slovanskih žuljev. Gospod oče, ki se drži vedno precej modro in ki je po navadi zelo grob, Če se pride k njemu in se mu reče, da mora svoj glas oddati za domačo hrvat-sko ali slovensko stvar, zelo mrzi menda vse, kar diši po njegovi stari domovini; gospe mami je pa menda že vse prenizko, kar ne diši po visokem rodu; gospodična hčerka gre najraje na take zabave, katere se vrše v lokalih, ki so čisto obviti s frankfurtar-skimi zastavami in še celo ona se jo ne bi sramovala obesiti. Jezik je pa pri njej seveda najbolj „nobri nemški, ker jezik, katerega sta jo oče in mati učila je „pre ajnt'ah“. Ta gospod oče je (najbrže v družbi mame in hčerke) na nekem slovenskem dopisu, ki ga je sprejel, v katerem dopisu se ga je samo spomnilo na dolžnost, katero bi moral kakor rojen Slovenec storiti, nekatere besede prečrtal in majestetično pritisnil svoj čisto nemški pečat in spis poslal dotični korporaciji nazaj. Gospod oče, gospa mama in gospo- da veljajo tihe želje njenega srca razbojniku, ki jo je uplenil na cesti!. .. „S poti, v imenu presladkega Jezusa !“ je zaklical nekdo z medenim glasom. ,Ja, sakramenl !# je zagrmel drug glas. „S poti, Donnervvetter 1* »Počaj malo, golobček!" je zatrobental tretji glas. /frippe del papa !“ Po .. . dio . . . madona .. .!« je zatulil četrti. Četvero krikov, četvero sunkov z bodalom v sredo med stražnike ! Trinquemaille, Bouracan, Strapafar in Gorpodibale so bili šilom odrinili velika vrata iu naskočili s povešenimi glavami. Strašen trušč je nastal na dvorišču. Vsa vrata hotela, kar jih je vodilo na notranje dvorišče, so bljuvala oborožence, kakor bljujejo kanali hudourno vodo. Hrup se je dvigal in padal ter se raznašal v sunkih bojnega rjovenja. Petdeset stražnikov je obdajalo čudoviščno skupino, štrlečo od jekla Royala, Bouracana, Strapafarja, Trinquemail-leja in Gorpodibala, krvave in peneče se od ljute borbe; videlo se je samo dviganje in padanje njihovih rok; široki rdeči bliski so švigali po tem metežu — kroginkrog pa je mrgolelo stražnikov; bilo je kakor prizor iz epopeje . . . dična hčerka, za danes se vama samo pove, da tako delo ne bi storili olikani ljudje. Če pa teh vaših protislovenskih orgij, katere trajajo že okoli 20 let ne bode konec, bodemo počeli pa tako jasno govoriti, da se vam bode počelo delati kar črno pred očmi. Smo se razumeli! Iz slovenskih krajev. Iz Lese c Memento mori! Župan Žark stopil je na bojnem polju v ofenzivo, a s prazno puško v roki. Ker mu na zaželje-nem mestu ni bila sreča mila, tožil je pri polit, oblasti g. |. Gogalo, radi pismenega žaljenja na časti, ne podlagi pisma ki ga je poslednji pisal svojemu izven občine bivajočemu sosedu, v katerem je pojasnjeval stališče v zadevi obč. volitev. V pismu bilo' je navedeno, da bo plačevala pivovarna v Lescah, kakor se je župan svoječasno izrazil v seji obč. odbora, letno lo.ooo kron dir. davka, vsled česar bi od njenega obstanka skozi tri leta občina prejela na njenih dokladah 75°° kron. V volilnem imeniku pa je razvidno, da je pivovarni še danes predpisano celih 67 vinarjev dir. davka. Ako bi bila trditev o navedenih to.ooo kron resnična, bila bi sveta dolžnost župana delovati na to, da bi se zadeva čimpreje vresničila, ako pa ni resnica, tedaj Gogala ni odgovoren za vsestransko raztresene županove čenčarije, kakor Holl-weg za svojega Vilkota. V. vprizoritvijo te nesmiselne tožbe, ki zadene le njega, izposloval je proti sebi „ultimatum* ki se bode dosledno izvajal, in to tembolj ker je župan polit, oblasti uradno poročal, da so računi o cerkvenem popravilu od obč. odbora podpisani in potrjeni, kaj' on sam dobro ve, da ni istina. S tem pa je končno prišel v konflikt s kazenskim zakonom ; zlasti se je zapredel med §§ ioi, r8i in 197, ki mu nobeden izmed njih nič prida ne obeta. Zupan sedaj kaže neki listič, ki naj baje predstavlja cerkvene račune, na katerem je postavljena svota stroškov okoli 3700 kron, a o proračunu se ne da ničesar dognati le toliko se da domnevati, ker je cerkveni patron prispeval 636 kron, to je petinka, da se je moral proračun glasiti na 3180 kron in patron 636 kron, skupaj 4436 kron; kje pa je tedaj prebitek čez 700 kren, katerega župan šiloma zatajuje? Po tem nastane vprašanje, kako se je postopalo, da stroški za več stotakov presegajo proračun, da je cerkveni patron plačal 636 kron, me6to 950 kron po razmerju faranov, in potem še pardonirana železnica. Te številke jasno govore, v kako vzornih rokah se je nahajala in izpeljevala ta zadeva. Premeteni župan si je zmislil dež. revizorja, da ga reši ob smrtni uri ter sta v lastni navzočnosti prerevidirala obč. račune, katere je kakor je župan poročal na okr. glavarstvo našel v popolnem redu (?) To pa to! Cela ta zadeva se tedaj prepušča javnosti, katera naj blagovoli o tem razmotrivati in soditi ; onim pohlepnim in zaslepljenim vo-lilcem pa, kateri so šli za firmo Žark v volilni boj, naj služi v trajen spomin! Vseh tedanjih ter novoizvoljenih odbornikov častna naloga je, proti krivični obdolžitvi, da so dotične račune odobrili, na kompetentnem mestu najodločneje nastopiti, ako bo- S silnim in ljubečim prijemom svojih rok je Roncherolles objel Florizo, vzdignil jo in jo prinesel že do hotelovega stopnjišia, hoteč jo potegniti v notranjost hiše. Toda deklica se je ubranila ter stopila na tla. „Videti hočem !e je dejala. »Dobro, pa glej! Na vešala s temi razbojniki, vseh pet!“ „Lilija naprej!“ je zagrmel Royal de Beaurevers. „Naprej!“ je zarjula četvorica demo- nov. In njih besna, stisnjena gruča, podobna fantastični zveri s petimi glavami in desetimi šapami, se je zaletela, predrla obroč napadalcev in planila naravnost proti vratom . . . Zaprta! Velika vrata so bila zaprta ! Trepetaje v razbrzdani bojaželjnosti, z razširjenem! nosnicami se je ozrl Royal tja v kot dvorišča, kjer so zijala majhna gotska vrata. Z zamahom rapirja jih je pokazal tovarišem in prebodel z isto gesto prsi naj-jližjegi’ napadalca. Med treskanjem želeja, jliski, jeki in gnevnimi kriki je udrla peklenska četa proti tem botskim vratom in izginila vanje, krvava od glave do pete do nog, nudeča apokaliptično vizijo, ki jo je čejo ohraniti njih dostojnost, sicer se morajo smatrati, kot sokrivci tega dejanja, s katerim so škodili občini in sebi, ter jim ne pristoja druzega kot gromovita nezaupnica, katera jih sili k odstopu iz odbora. Da žrtvuje zasebnik in polaga na tehtnico svojo prostost in premnoženje, tedaj tudi pripada njemu, v slučaju zmage, sporna stvar, za katero gre. Capito! Tedaj na svidenje na prvem mestu! DNEVNE VESTI. Radi včerajšnje zaplembe več kot polovica čitateljev ni dobila Jutra", ker nam niti pri najboljši volji ni bilo mogoče prirediti druge izdaje v zadostnem številu izvodov. Radi tega priobčujemo v današnji številki tudi nekatere sestavke iz včerajšnje Številke, posebno listek, da ga morejo v celoti imeti vsi čitatelji. Naši cenj. naročniki nam gotovo oprostijo, da so dobili eno številko manj, ker vedo, da tega nismo zakrivili mi, temveč — službena gorečnost gg. N. Senekoviča in N. Zencovicha. ,.Napredek“ »Slovenca". Klerikalni organ se prodaja sedaj v podrobni razprodaji po ft vinarjev izvod in imenuje to napredek — iz bogsigavedi kakega vzroka. Do tega napredka* je nagnalo BSlovenca-‘ „Jutro*, prvi ljubljanski dnevnik, ki se ni oziral na dotedanje ljubljanske tradicije in se je prodajal najprej po 4, potem po 6 in sedaj v Trstu zopet po 4 vinarje. „Jutrovemu" zgledu je sledila najprej nZarja", potem „Dan“ in končno, tudi „Slovenec“. G. Plut ima torej to veliko zaslugo, da je postalo slovensko dnevno časopisje cenejše in torej tudi dostopnejše najširšim ljudskim slojem, kar gotovo tudi ni brez pomena za nadaljni razvoj našega javnega življenja, v katerem bodo sodelovale vedno večje množice, ki se niti zmenile niso za časopisje, dokler se ni pojavilo „Jutro*, ki je tudi poklicalo k Živ-ljenu dva nova slovenska dnevnika („Zarjo“ in ,Dan<), tako, da so sedaj v Ljubljani kar štirje slovenski dnevniki in v Trstu dva in vsi tekmujejo med sabo, kateri bo boljše urejevan. Dokler ni g. Plut ustanovil v Ljubljani ,Jutra“, smo imeli Slovenci na našem kompaktnem ozemlju samo tri dnevnike, sedaj po nepolnih dveh letih, odkar je začelo izhajati v Ljubljani „Jutro“, jih imamo pa šest! Res, sedaj se šele vidi, kako velikanski upliv je imelo „Jutro“ na razvoj slov. Žurnalistike — pokazal se bo ta upliv še bolj In vse to je provzročil en sam človek, ki so ga imenovali zato nekateri »pametni« ljudje — pustolovca in cestnega vagabunda, ne sramujejo se pa žeti onega, kar je ta človek z velikim trudom in trdim delom posejal. Kako je večina kranjskega deželnega zbora vneta za javno zdravstvo, kaže jasno to dejstvo, da je v četrtek črtala prispevek 5400 K za žensko bolnico v Novem mestu. Ta bolnica je velika dobrota za celo Dolenjsko. V tem spoznanju je tudi doslej dobivala od dežele na leto po 5400 K kot prispevek k poplačilu obresti. Letos pa je naenkrat finančni odsek prišel do zaključka, da se mora varčevati in je to podporo podporo — črtal Prav je, da se varčuje, posebno še, ker je deželno gospodarstvo tako zavoženo, da bolj biti ne more, toda tam, kjer je to umestno. Naj se varčuje pri mlinih, jjri deželni klavnici, pri zdravstvu pa varčevanje ni na mestu, posebno ne, če gre za tako neznaten znesek, kakor je 5400 K. Večina kranjskega deželnepa zbora ima seveda čisto svojo finančno politiko : pri krajcarjih hoče varčevati, milijone pa meče skozi okno. Taka finančna politika je nezdrava in se bo kaj kmalu bridko maščevala na celi deželi! Milijoni jim diše! Komu neki V Komu drugemu kot našim klerikalcem ! Zdaj gre za milijone, ki jih ima kamniška ,Meščanska korporacija". Ta korporacija upravlja svoje premoženje sama, in sicer tako, da ni nobenega povoda za pritožbe. Ali ta korporacija je v naprednih rokah in ni nobenega upanja, da bi dobili njo in seveda tudi njene milijone v roke klerikalci. To je pa za klerikalce silno hudo, kajti glavno, česar jim manjka, je denar, denar in spet denar. Znani tehant Lavrenčič je pogruntal, da ima pravico to premoženje upravljati pravzaprav kamniška mestna občina, in je to v četrtek povedal v kranjskem deželnem zboru. Stavimo, da bi tehant Lavrenčič tega nikdar ne bil pogruntal, če bi slučajno kamniški občinski svet ne bil — v klerikalnih rokah. S to sila prozorno zvijačo se nameravajo klerikalci torej kratkomalo polastiti milijonov kamniške ^Meščanske korporacije", da jih potem morda kot „brezobrestno posojilo* do svetega Nikola .posodijo" kakemu svo* jemu falitnemu podjetju. Ali pa morda nameravajo s pomočjo teh milijonov v nameravani deželni klavnici kluti deželne prešiče, vole, bike, krave in teleta F Vse je mogoče. Ampak od pobožne želje tehanta Lavrenčiča in klerikalcev pa do izpolnitve te želje je še daleč, silno daleč ! Samo to naj imajo gospodje pred očmi, pa naj se nikar spet enkrat — ne blamirajo! Nov atentat na občinsko avtonomijo je napravil v četrtkovi seji kranjskega dež. zbora dr. Lampe, ko je zahteval, da se veterinama policija vzame občinam in da v roke deželi, češ da ne bo nameravana deželna klavnica izpostavljena šikanam kakega ljubljanskega tržnega nadzornika Dr. Lampe hoče torej kratkomalo občine kar oropati ene njih pravic, samo zato, ker ima za svojo deželno I klavnico — slabo vest. Tako slabo vest ima dr. Lampe, da je izjavil, da bo kar odnehal od deželne klavnice, če ne dobi tržnega nadzorstva v roke dežela! Ali bo vlada dopustila tako kršenje občinske avtonomije? V sedanjih razmerah smo lahko pripravljeni na vse! Nujno potrebno je, da se vsi kompetentni faktorji, posebno pa zastopniki naj-večje kranjske občine Ljubljane v deželnem zboru in pa ljubljanski občinski svet kar najodločneje in o pravem času oglasijo proti nameravanemu oškodovanju občinske avtonomije ! Kje so številke ? Dr. Lampe se je pri debati o deželni klavnici in mesnici opeto-vano skliceval na to, da je že vse preštudirano" in da ima v rokah že natančne številke. Ali vkljub pozivom, naj tiste številke vendar tudi pove, dr. Lampe tega ni hotel storiti — prav kakor bi teh pozivov ne slišal. Kako naj si človek to razlaga ? Samo na dva načina : ali dr. Lampč tistih številk ni imel, ali pa so, če jih je res imel take, da si jih ni upal povedati. Y obeh slučajih pa je jasno, da se deželna klavnica in mesnica dela čisto brez vsakega pomisleka. Delo brez glave. „Stranka dela" v kranjskem deželnem zboru je v zadnji deželno-zborski seji sprejela — kakor smo že včeraj poročali — predlog, naj se ustanovi deželna klavnica in mesnica in naj deželni odbor za to preskrbi potrebna sredstva. Stvar je spravil na dnevni red zadnjič dr. Lampe, potem je romala v odsek, kjer so jo gospodje par dni „študirali‘, v četrtek pa so jo spet spravili pred plenum in seveda meni nič tebi nič tudi sprejeli. Če nobena druga stvar, zadeva dešelne klavnice in mesnice eklatantno kaže, kako brez glave dela „stranka dela". Brez vseh potrebnih predštudij in poizvedovanj se sprejme tako važna zadeva! Vsi pomisleki, važni in tehtni pomisleki dr. Tavčarja, dr. Novaka in barona Borna so ostali glas vpijočega v puščavi. Zaman je svaril dr. Tavčar deželnozborsko večino, naj se ne spušča v nevarne špekulacije, ki utegnejo deželi napraviti nedogledno škodo, zaman je apeliral na večino naj nikar ne uničuje obrtnikov-mesarjev na deželi in posebno v Ljubljani, zaman je dr. Novak svaril ve- gledala Floriza z vrha stopnic, oči široko odprte sredi bledega obraza. Royal de Beaurevers je vstopil zadnji. V trenotku, ko je pred nosom saleputnil stražnikom vrata, se je nehote ozrl tja dol proti stopnjicara — in ta pogled se je srečal s pogledom Florize ! Royal je čutil, kako mu je prebledel obraz. V istem trenotku ga je zadel udarec s piko, ki mu je razparal ramo. Od močnega sunka je padel vznak po tleh. Zaoril je strašen krik radosti; Floriza je zaprla oči ... Ko jih je zopet odprla, je videla vrata zaprta; tolpa vojščakov se je gnetla pred njim, in nekateri so segali že po žrdeh, da bi jih vlomili. „Pustite I* je kriknil Ronherolles, „Saj so itak v mišji pasti!" Odzval se mu je trušč veselja in gromovit smeh. Stražniki so rjuli kakor stekle zveri in tresli pesti proti vratom. Roucherolles je postavil pred vrata stražo, dal ji natančna navodila ter se vrnil v svoje stanovanje, spremljan od Florize, ki je bila vsa zamišljena. Tista vrata so vodila v popolnoma osamljen stolp. Izhoda v resnici ni bilo : Royal de Beaurevers in njego- vi tovariši so se bili ujeli v mišjo past I Za vrati so se začeli šteti in otipavati. Bili so raztrgani, vsi 'v cunjah, vsi krvavi, a drugače še dokaj živi. „Zdaj,“ je dejal Royal, „zabarikadirajmo to reč. In potem, golobčki, bomo izkušali uiti odtod, kajti žeja me tare". „Le zabarikadirajmo, če bo kaj poma galo,* je menil Trinquemaille. Začeli so vabiti zaboje in ormare drugo vrh druge. Royal je bil izginil po stopnjieah, ki so se vile v zgornja nadstropja, .Pijače išče, siromak," je dejal Strapa- far. „Ja!'1 je pritrdil Bouracan, ki je rinil sam velikansko omaro pred vrata. „Nepotrebno je!" se je začul nenadoma Roayalov glas. »Kar odprite jim.4 „Kaj pa je?“ je vprašal Trinquemaille in prebledel pod krvjo, ki mu je barvala lice. Kajti Royal de Beaurevers ni govoril nikdar praznih besed, in njegov nasvet, da naj odpro vrata, je pomenil gotovo nekaj strašnega. „Kaj da je?“ je zarenčal Roval z zloveščo hladnokrvnostjo. „To je, da znašajo stražniki velikega profosa dračje na kup in nas hočejo speči kakor prasce in zakaditi kakor lisice". ..Bežimo ! .. .“ cino, nai ne dela domačin mesarjem, ki so že zdaj skoro vsi zadolženi, nepotrebne kon kurence, katere delati dežela nima pravice-še manj pa dolžnost. — Vsi pomisleki so bili bob ob steno. Govornikom večine se niti vredno ni zdelo zavrniti te tehtne pomisleke, ki so jih manjšinski govorniki izrekli z najboljšo voljo deželo in obrtništvo obvarovati težke škode. Večina je sklenila deželno klavnico in mesnico, ne da bi imela le najmanjše stvarno zagotovilo, da se bo ta reč rentirala. Za tako delo brez glave naj „stranka dela" sama nosi odgovornost. Tako delo brez glave pelje k neizogibnemu polomu, ki ga bo bridko čutila cela dežela. Kam je romalo 1200 kron. Iz Šmihela pri Novem mestu nam poročajo: Tisti nad vse imenitni imenik volilcev je izpustil — čudno! le napredne davkoplačevalce iz vseh vasi cele občine in ki je bil, kakor izvemo, izdelan v novomeški davkariji, bo prišel našo občino veljat nič manj kot 1200 K. Tako zatrjuje po vaseh neki človek, ki je dobro podučen glede davčnih poslov. Pa tudi če je nekaj manj kot 1200 K zastonj se tako delo ne dela, mi bi pa vseeno radi vedeli, kam je romal ta denar, v katere knjige ga je davkarija vpisala kot prejemek. Pri nas je nekaj takih revežev, ki si morajo od lačnih ust odtrgati grižljaj, da zainorejo plačati .štibro" ali „fronke* kakor pravijo. Ali bi ne kazalo tistih 1200 K za pisavo imenika nakloniti tem revežem in jim na ta način privoščiti, da se namesto „fronkov* vsaj enkrat pošteno nasitijo. Gospodje davčni uradniki, ki so ta imenik delali, so že tako in tako plačani, če so opravljali svoj posel, ali pa so se zabavali pri sestavi volilnega imenika. Slovenkam! Zensko gibanje je postalo dandanes eminenten činitelj v modernem socialnem, gospodarskem in političnem življenju In tudi naša slovenska žena ne more le oddaleč gledati tega mogočnega valovanja in gibanja. Če noče zaostati, tedaj mora aktivno poseči vmes. Če se pa naj slovenske žene udeležujejo tega gibanja, tedaj morajo imeti vez, ki jih bo spajala med seboj, obenem pa seznanjala z gibanjem zunaj. V to svrho naj služi .Slovenska žena", list, brez katerega bi ne smela biti nobena slovenska žena, ker le tako more izpolnjevati ta list svojo nalogo in more postati glasilo slovenskih žen. »Slovenska Žena-* hoče ustrezati vsem željam in zahtevam sloveuskih žen. Razen kratkih leposlovnih spisov izpod peres slovenskih pisateljic bo objavljala Članke ki se tičejo vseh strok ženskega dela in mišljenja. „Slovenska Žena" se bo pečala socialnimi, gospodarskimi, higijeničnimi, pedagoškimi, juridičnimi vprašanji, prinašala bo pa tudi praktične nasvete Iz gospodinjstva vsakdanjega življenja itd. in tupatam ‘udi originalna modna poročila. S tein ho ustreženo vsem Da pa bo „Sovcnska Žena* mogla vršiti svojo nalogo je predvsem potrebno, da jo podpira slovensko ženstvo ne le materijalno, temveč tudi duševno Dolžnostvsakeslovenske ž e n e j e , da naroči list „S 1 o v e n -sko Ženo" in delaz vsemi in očmi na to, d a'se list razširi kolikor mogoče. List stane za celo leto 8 kron, za učiteljice in dijakinje 6 kron, za izvenav- strijske dežele 10 kron. Uredništvo in uprav-ništvo je v Spodnji Šiški št 208. Katoliška duhovščina naj ne služi proti narodni vladi, ako ne noče, da je doleti sovraštvo in maščevanje naroda. Ta točka se nahaja v\ resoluciji, katero je sprejelo združeno hrvaško dijaštvo na svojem shodu v zagrebškem vseučilišču. Značilno je, da je to točko predlagal ravno predsednik katoliškega akademičnega društva „Doina-goja'*! Duhovščina je pač povsod enaka in se zna političnemu položaju vedno tako akomodirati da ne trpi nikdar žep. Kaj je ,,Nemogoče. V stolpovem zidovju ni druge odprtine kakor ozke strehice.' Napravimo izpad ! . ..' Vrata so že zasuta z butarami," je odgovoril Royal in se zakrohotal. »Brabajid je imel prav, ovčice moje: danes ta, jutri drugi. Na koncu slehernega življenja se odpira grob, pa naj bo papeško, kakor je naše. No, glejte, veselica se začenja ..." Parižam, Nemec, Lab in Gaskouee so zarjuli sleherni svojo kletev. Z dvorišča se je dvignit grozovit krik. Obenem je začel oster dim valiti dim valiti svoje črne vrtinec v stolpovo pritličje. OSMO POGLAVJE. Magijee. Katarina Mediois. V neki prostorni spalnici louTerskega gradu sta sedela dva nenavadna človeka dve strašni bitji: Katarina de Medicis, žena vladajočega kralja Henrika II., in Ignacij de Loyola, ustanovnik reda, ki je štel šele dvajset let Življenja, a je bil že razširjen po vsem svetu in je računalo z njim kraljestvo in papeška stolica. Bilo je v sobi legitimne kraljice; soba illegitimne kraljice, Diane de Poitiers, je ležala v drugem krilu Louvra. Prostor je bil ogromen, po okusu Katarine, duhovščini mar, če pogine narod, kaj ii je mar, če se narod šiloma potujči. Katoliška cerkev tako ne pripoznava nobene narodnosti in se postavlja v narodnostnem boju vedno na stran močnejšega. Gorje narodu, kjer ima duhovščina uplivno besedo. Ta je gotovo pogubljen, ako se še v pravem času ne spametuje. Memento hrvaških dijakov katoliški duhovščini na Hrvatskem pomeni zelo veliko, kajti iz njega je razvidno, kake pojme ima hrvaški dijak brez razlike strank o duhovščini. In pri nas ? Pri nas ima duhovščina v politiki odločen vpliv, njenim željam in zahtevam se klanjajo celo inteligenti brezpogojno. — Duhovščina je dandanes že popolnoma zastrupila srce našega kmeta in ga otrovala z neizmernim sovraštvom do političnega nasprotnika. Zato pa je vsa naša politika tako malenkostna, tako ničova, odtod naše nazadovanje na vseh poljih, odtod neprestane napredovanje najhujšega nasprotnika slovenskega naroda, Nemcev. Nezavednost ^zavednih". Poročajo nam: Boj. ki ga bije slovenski narod ob jadranski obali za svoj obstanek, postaja vedno hujši, ali med nami še ni toliko zavednosti, da bi brat podpiral brata. Po časopisju se vedno poziva slovensko občinstvo, naj se poslužuje vedno in povsod, v uradih in trgovinah svojega maternega jezika, ali kaj to pomaga, ko ima ljudstvo tako slab zgled ravno pri voditeljih, ki se poslužujejo povsod prav radi italijanskega ali nemškega jezika. V neko tržaško trgovino je n. pr. prišel slovenski tržaški odvetnik, deželni poslanec, član Sokola itd. in četudi ga je pozdravil trg. pomočnik, ki je tudi član .Sokola", v hrvatskem jeziku, je govoril ..zavedni rodoljub’ vendar samo italijansko. Neka tržaška tvrdka je vzela v siužbo edinega Slovenca galanterijske stroke v Trstu, ki je zmožen vseh štirih jezikov, ker je hotela zadovoljiti različne narodnosti, ali kar se Slovenci sramujejo svojega jezika in so blebetali v trgovini vedno samo italijanski, je tvrdka primorana imeti samo laško osobje, ker je to cenejše in zadovolji popolnoma tudi „zavedne" Slovane. Tvrdka sicer ne odstavi dotičnega Slovenca, ker je zelo zmožen, ali premestila ga bo v eno svojih podružnie v slovenskem kraju in radi naše nezavednosti, bo v Trsfu — manj en zaveden Slovenec, Član „Sokola“ in drugih narodnih društev. Res žalostno in tukaj bi „Edinost‘ lahko potočila nekoliko svojih solz — radi n zavednosti t. zv. ^zavednih*. Seveda, zaveden naj bo samo revež, delavec, magnati iz .Narodnega doma* so pa lahko kakršni le hočejo. Oderuška afera v Sežani. Neki kmet iz Naklega na Krasu je rabil nujno 200 K in se obrnil na Rebca vodit, pisar, notarja Rumerja v Sežani, ki mu je tudi preskrbel teh 200 K ali kmet je moral podpisati menico za 400 kron, plačljivo že po 24 urah 1 Ker kmet po preteku 24 ur ni mogel plačati menice, je bila ta protestirana, ali takrat je kmetu prišla v glavo pametna misel: ovadil je Re-beca radi oderuštva in posledica tega je bila: aretacija imenovanega Rebca, notarja Bu-merja in Edvarda Štolfa, ali ta dva poslednja sta bila izpuščena iz zapora, Rebec se bo moral pa zagovarjati pred sodiščem radi oderuštva in dobro bi bilo, da se ga eksemplarično kaznu e, ker samo na ta način izgine enkrat grdo oderuštvo, ki še tako bujno cvete v mnogih naših krajih posebno na Krasu. Nasproti takim ljudem se ne bi smelo poznati nobenega usmiljenja, kakor je tudi on hotel brez ustniij nja odreti ubogega kmeta. Afera vzbuja veliko zanim .»nja v Sežani in okolici. Obr na zadruga na Bludu. Dne 3. marca t. I. ob 9. uri dopoldne prireli obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadr. bolniške blagajne na Bledu Mlino 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobro ki je ljubila grandioznost, tako t palačah, kakor v krvoprelitju. Ta soba je bila opremljena in okrašena v prelestnem okusu renesanse. Franc I. je nekdaj spal v njej in sanjal o zmagah in o ljubezni. Simbolični močerad seje razvijal po ornamentnih preprogah-. Pariz je spal, kakor je spaval tiste čase. Ogromno molčanje je plavalo nad staro kraljevsko palačo; prekinjalo ga je samo skovikanje nočnih ptičev, ki so strašili po podstrešjih, in klici straž, ki so stražile po dvoriščih. „Messire,“ je dejala Katarina, „zdi se mi, čas je, da odidevn." Vstala je in se začela odevati s Srnim pajčolanom, ki ga je lahko razpustila svobodno po plečih ali pa si zagrnila * njim obraz. Sloviti materi Karla 1IX. in Henrika III. je bilo takrat nekaj ‘na 1 štirideset let. Blesteča krasota njenih mladih let je bila privzela tisti mračni in zlovešči značaj, ki ga domišlija rada podeljuje lepoti slovečih čarodejk. — S štiridesetimi leti postanejo ženske težke po duhu in po telesu. Katarina pa je postajala, nasprotno, finejša in drobnejša. Bila je bolj suha, bolj vitka. Prej mehke črte so postajale trde. Njeni obrisi s« že nekako spominjali bronastih siluet. dovršili ln nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je koleka prosta. Prošnjo ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 24. februarja t. 1. doposlati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu vplačajo ob enem s prošnjo znesek od 5 kron, kot pristojbino ; vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa imajo vposlati 12 kron kot pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri še nimajo te preizkušnje in imajo že učno spričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju so pristojbine enake ter se ima učno spričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca zaradi tega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtni list za samostojnost mojstra brez ozira na to, ali se je učenec učil v takem kraju, kjer obstoji obrtna zadruga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obi skovati obrtno šolo priložiti se ima prošnji tudi izpričevalo obrtne šole. Kdo ima prav ? V eetrkovi seji kranjskega deželnega zbora je podal glavar dr. Šušteršič izjavo, da neverificiranje mandatov posl. Reisnerja in Ribnikarja nikakor ni v protislovju z neko njegovo obljubo v ustavnem odseku 1. 1908, kakor sta očitala dr. Tavčar ln dr. Triller. On nikdar nobene take ob ljube ni dal, in so torej vsi tozadevni očitki brez podloge. Obljuba se ni mogla prelomiti — ker je ni bilo. Dr. Tavčar in dr. Triller pa sta pnslala v „Slov. Narod“ znano izjavo, katere vsebina je taka, da ona obljuba sicer obstoja, da pa jo je večina dež. zbora prelomila, pa le „v dobri veri*. Kdo ima prav ? Ali dr. Tavčar in dr. Triller ? Ali dr. Šušteršič ? Ali obstoja taka obljuba ali ne ? Stvar postaja čimdalje bolj meglena, in neizogibna dolžnost prizadetih je, da jo temeljito pojasnijo. Mi nikakor ne moremo verjeti, da bi dr. Tavčar in dr. Triller s takim poudarkom govorila o prelomljeni obljubi, katere — nikdar ni bilo! „Adria“ delniška pivovarna v Trstu Jadranska banka v Trstu in gospoda Peter in Jurij Liebman dobili so vladno dovoljenje za ustanovitev imenovane družbe, katera prevzame od leta 1820 eksistirajoče in sedaj moderno urejeno eksportno pivovarno in sla-dovno v Senožečah Delniška glavnica znaša K 1,000.000 od katerih je z aportom in potom privatne subskripcije že K 700.000 pokritih, ostalih K 300.000 bode izloženo te dni na javno subskripcijo. Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ne-dello 4. svečana 1912. ob pol 10. uri dopoldne v restaraeijskih prostorih hotela „Južni kolodvor“ (Stelzer) kolodvorska ulica v Ljubljani s sledečim dnevnim redom : 1. poročilo načelnika, tajnika in blagajnika; 2. volitev novega odbora; 3. določitev višine podpore in mesečnih prispevkov ; 4. raznoterosti. Novo konsumno društvo pri Sv. Jakobu. Pripravijalni odbor „ Novega konsumnega druUva* pri Sv Jakobu vabi vse g. člane, ki so se že vpisali oziroma se še mislijo vpisati v dr>ištvo na skupno zborovanje, ki s« bo vršilo v soboto, dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer v zgornjih prostorih gostilne Kosič, ul. Sv. Marka št. 21. Delavci! Pridite na to zborovanje polnoštevilno. Agitirajte, dit bo udeležba častna, kajti v najkrajšem času bo društvena gostilna odprta v ponos in slavo šentjakobskega delaš!va. Janko Petrič šentpeterski župnik. Šent-peterskim župnikom v Ljubljani po pokojnem župniku Pavliču, je sedaj imenovan kaplan Petrič. Na mestu nekdanjega splošno priljubljenega župnika Malenška bo sedel prononsiran klerikalni hujskač. Tako so pač hoteli oče Bonaventura in to se je tudi zgodilo. Privoščimo Petriču iz srca mastno službo kot plačilo za njegovo klerikalno požrtvovalnost, kajti njegova politična misija se mu tako ne bo posrečilo. Glasbeno društvo v Novem Mestu. Dne 17. februarja 1912 ob 6. uri zvečer vrši se v pisarni Dr. J. Schegule izredni občni xbor .Glasbenega društva14 v Novemmestu. Dnevni red: tajniško in blagajniško poročilo in sklepanje o razdružitvi. Za slučaj nesklepčnosti bo ta občni zbor dne 24 tebruarja “ V Savinjo skočila. V torek ob sedmi uri zvečer je skočila v Savinjo zasebnica Elvira Schmid, katero sta pa še v pravem času rešila dva moška. Schmid je bolehala dalje časa na živcih. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je 31. jan. umrla. Avto kraljevine Hrvaške. Ker je hrvaškemu opoziojonalnemu časopisju odvzeta vsaka možnost resne kritike glede sedanjega političnega položaja na Hrvaškem, sedaj listi običajno ironizirajo vsak banov pojav v javnosti odnosno ga komentirajo s pritajenim sarkazmom v nedolžnih noticah Tako je te dni krožila po hrvaških listih naslednja „dnevna‘: „Včeraj (v torek) je novi ban v deželnem avtomobilu prvikrat debutiral po Iliči. Imel je srečo in ni pogazil niti mačka. Zanimivo je, da ni več na avtomobilu hr-vatskih trobojnic, s katerimi se je tako giz-davo ponašal dr. Tomašič, ki je istega dne z dr. pl. Ctiavrakom peš promeniral po Iliči. Tempora mutantur! Umor. V Kotu pri Konjicah je umrl koncem pretečenega meseca neki sedem mesecev stari otrok zelo sumljive smrti. Vse kaže, da je bilo dete umorjeno. Zadevo ima sedaj v rokah sodnija, ki ho ves slučaj natančno preiskala. Pretep. Preteklo nedeljo je v gostilni Poharc v Šmartnem pri Rožni, dolini popivalo več gostov, med njimi tudi Marija Jovan in posestnik Martin Kolar. Radi malenkostnega spora sta se Marija Jovan in Martin Kolar stepla. Tekom pretepa je Marija Jovan vrgla Kolarja na tla, kar je vzbudilo med gosti splošen smeh. To je Kolarja tako vjezilo, da se je divje vrgel na Jovanovo in jo s tako silo potisnil na tla, da je bila Jovanova na več krajih nevarno ranjeno in si vrh tega še zlomila roko. Kolar je ovaden sodišču. Strah pred Browning-revolverjem. (Resnična zgodba). Browning-revolver je moderno iu nevarno orožje. Praktičen je tak-le revolver v vsakem oziru: hitro se nabaše in prazne pa-trone zletijo iz njega same takoj, ko se izstreli krogla, zaprt je pa revolver dvakrat in sicer tako temeljito, da ni nobene bojazni, da bi se sam sprožil v žepu ali v roki, temveč ga more izprožiti in sicer prav hitro samo roka človeka, ki dobrb pozna sestavo Browning-revolverja. Tak revolver imam jaz — in orožni list tudi, prosim — in svo’ečasno sem ga nosil vedno v žepu — ne zato, da bi vzel komu življenje, ker sem zelo miroljuben človek, temveč samo zato, ker mi je revolver ugajal Sedaj ga že zdavnaj ne nosim sabo, moj Brotvning leži, lepo v škatljici zaprt, doma. ali tega ni vedel 25. decembra lanskega leta — moj ljubeznivi Dolfek Ribnikar, on je takrat mislil da nosim revolver še vedno pri sebi in da hočem napraviti na vsak način iz njega, Dolfka Ribnikarja — kadaver, t. j. da imam krvoločen namen vzeti mu njegovo dragoceno življenje in ga poslati v pekel. To je resnica, Ribnikar je trepetal na sam sveti dan preteklega leta, t. 'j. pred enim dobrim mesecem, pred mojim revolverjem kot šiba na vodi. Bilo je to tako le: Ravno dan poprej, t. j. 24. decembra lanskega leta. so mi gg. iz „U5it. tiskarne" rekli, da prenehajo z 31. decembrom tiskati „Jutro“, ako jim ne dam 30.000 kron. Na sam božični dan sem torej sedel takoj popoldan v kavarni „Evropiu in mislil na razne reči, samo na to ‘seveda ne, kako bi prišel do tridesetih tisoč kron, ker toliko pameten sem bi! vedno, da aisem upal doseči — nemogočega. K meni je prisedel prijatelj V. M. Zalar in mi je začel praviti, da mu je rekel Ribnikar, da jaz gotovo sumim na njega na provzročitelja onega sklepa gg. nadzornikov in upravnih svetnikov „UČit. tiskarne" kar pa nikakor ni res, ker on, Ribnikar, je pri tem popolnoma nedolžen, ob enem je pa Ribnikar rekel Zalarju : ,Vem, Plut je jezen in morda me še ustreli, ali zadel bo nedolžnega". Da dokaže svojo nedolžnost, mi je poslal Ribnikar po Zalarju neko pismo g. Jelenca, predsednika Učit. tiskarne", v katerem ga ta roti, naj vzamejo mladini „Jutro“ v zakup, ker Plutu ga „Učit. tiskarna" na noben način noče več tiskati, tako je sklenilo nadzorstvo, t. j. Jaka Dimnik. V tem pismu je dokazoval g Jelenc Ribnikarju, da mladini na noben način ne morejo biti dolgo brez svojega organa in zato mu toplo polaga na srce, naj sprejme predlog »Učit. tiskarne". In vendar je on, Ribnikar — kakor je rekel prijatelju Zalarju — to vabilo odklonil, ker ni hotel meni delati krivice . . . Težko mi je bilo takrat pri duši in ni mi bilo do smeha, ali ko sem vse to slišal in prečital Jelenčevo pismo, sem se nasmejal prav od srca, ker sta mi bila smešna oba .junaka", Ribnikar in — Jelenc. Cela stvar s tem pismom — ki je nosilo na sebi veliko starejši datum — je bila namreč dogovorjena komedija dveh strahopetcev, ki sta se bala, da ne bi bila za svoje čedno postopanje z mano, oz. z »Jutrom", kaznovana z mojim Bro\vning-revolverjem. Omenili moram namreč naslednje : Pismo je bilo napisano v imenu ,Učit. tiskarne", ki je zadfuga, torej M morala biti podpisana na njem dva člana načelstva, kot je to bilo v resnici na vsakem dopisu, ki sem ga jaz prejel od tiskarne. Na tem pismu je bil pa podpisan samo g. Jelenc, kar sem takoj zapazil. Še bolj me je pa utrdilo v prepričanju, da je to pismo dogovorjena komedija med Ribnikarjem in Jelencem, dejstvo, da je Jelenc v pismu izrečno naglašal, da je dalo inicijativo za te korake „Učit. tiskarne" proti meni — nadzorstvo. Stvar je bila jasna: Jelenc-je hotel s pismom oprati sebe in pomagati Ribnikarju, t. j. hotel je zvaliti vso krivdo na Dimnika, Žirovnika in Škulja — ne vem, ako je v nadzorstvu še kdo — češ, naj Plut te po-strelja mene in Ribnikarja naj pa pusti na miru, naj naju pusti živeti . . . In „daroval" sem jima življenje. Moža sta mi storila veliko dobroto : ni mala reč pripraviti človeka do tega, da se v tako težkih trenotkih, kot sem jih preživljal takrat jaz, — prav od srca nasmeje. In smejal sera se, smejal nevstrašenemu ,ievu“ Ribnikarju in „odločnemu", .pogumnemu" pred* sedniku — ,, Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", Jelencu, ki menda ne bo več dolgo predsedoval tej ugledni korporaciji . . . Smejal sem se strahopetcema in smejem se še danes, saj se imam zakaj . . . Naj nihče ne misli, da je to izmišljen roman. Ne, gola resnica je vse; prijatelj Zalar je priča, ki mi je pismo prinesel in Ribni- karjevo opravičenje. Žalostno, ali resnično je vse to ! —ut. Prosto po „Mihcu in Jakcu“ Smer slovenskih dnevnikov. Tone: „Povej mi, prijatelj, zakaj vendar izhajajo slovenski dnevniki ? France: „Za probujo narodne zavesti in v obrambo naroda slovenskega!1 Tone: „Eh, kaj še! „Slovenec“ izhaja za ,Slov. Narod", „Dan“ za ,Jutro" in , Zarja-1 za »Slovenca". M a k s o: „Kaj pa , Edinost1* nima nobenega pomena ? Iblanska srajca: „Pej na u 1’ ft ti pa toja „Edinust“, k ja bere sama gunala frakarija u tržašk kofe-hiš „Bolkan‘. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Belgrad. 2. feb. Včeraj popoldne je mi-nisterski predsednik dr. Milovanovič predložil kralju razpust narodne skupščine z ozirom na sedanji neugodni parlamentarni položaj. Za slučaj, da ne bi kralj sprejel njegovega predloga, namerava Milovanovič podati svojo demisijo. Belgrad, 2 leb. Srbski generalni konzul v Budimpešti Jovan Krstič, je upokojen. Moskva, 2. feb. Po sem iz Kavkaza doš-lih poročilih je bil zavratno med spanjem umorjen glavar kavkaških roparjev Selim kan, ki je bil med priprostim narodom pra- vi junak in bog. Ruska vlada mu dolgo ni mogla priti do živega, pobil je vsako, proti njemu poslano vojaško ekspedicijo. Moril in ropal je samo bogatine in je pridobljeni plen potem razdeljeval med ubogi kavkaški narod. (O Selim kanovih činih je nedavno .Jutro, prineslo obširno poročilo.) Berlin, 2. reb. Tukajšnji bankir Wilschek se je ustrelil z revolverjem. V borzni igri je zgubil te dni precejšnje vsote. Njegove pa-sive znašajo nad en miljon mark. Poneveril je tudi mnogo depozitov svojih klijentov. Peterburg. 2. teb. Med Anglijo in Rusijo se sedaj vrše obsežna pogajanja zaradi perzijskih homatij in glede ureditve interesnih sfer obeh držav v Perziji, o*56 državi tudi obravnavate pogoje posojila, ki bi ga dovolile Perziji. Obe državi uradno izjavljate, da nimate nikakega povoda okupirati perzijsko ozemlje. New-York, 2. feb, Kampanja za predsedniške volitve je že v polnem teku. Ameriški trusti že organizirajo močnO agitacijo proti kandidaturi sedanjega predsednika Tafta, ki pa noče odstopiti od kandidature, niti odnehati od boja proti trustom, kakor tudi ne preklicali trustovri a luijcboicit uu. »umovanje, ctbh• P J c tualno tudi hrano. Natanfnej?* pri upravništvu „Jutra11 v Ljubljani. ELEGANTEN PALMA kaučukov podpetnik. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plat. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran PoliiS) v Trato. v Ljuoijani — Prešernova ulica štev. 3 Nr ijvečja slovenska hranilnica, Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Obrestuje po ipff** 4yio brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.— Poslovanje nadzoruje o. ki*, deželna, vlada Izključena je vsaka spekulacija in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj V**/# amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. BBI Posoja tudi na menioe in vrednostne papirje. Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31 — Telefon. 14-02 Največja edina slovenska t»i*4ka ulloa INTuova 87 — TH8T ulico Xuova 3*7 == priporoča slavnemu občinstvu svojo ogromno zalogo manufikt. blaga Najzmerneje cono. Točna postrežba, — Pravzama po nm*>očbl. Stvari, ki no ugajajo se zamenjajo takoj. Angieftko volneno blago za ženske obleke, alpaga« im različne štofe za Mu*« in vsakovrstne tkanine volnene v nuj večjem izboru. Perkali, zeflrji, panama, satln, oksford in ni^razllčuejo bembaSasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in postelno perilo. Blago za moške obleke: volneno in boinbažustn. Oiej« bombaža« in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in Uma. Vsaka drobnarija za šivilje in krojača. ........................... Kmetska posojilnica ljubljanske okolice <§€) obrestuje hranilne vloge po /GL li 0| w Ljubljani 2 0 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. -?ff Popolnoma varno naložen denar. ^ Rezervni zaklad: nad pol milijona. ... Priporoča s« za vsa t stojo streko ^ spadajoča dela | |J. ZAMLJEN | ; čevljarski mojster I ===== v LJUBLJANI ===& S Sodnijska ulica št. 3. * Oebe se tudi izgotovljena ofctval*. v Izdeluje prav« gorske in telev. ievlje. | • X»XXXXXXXX>COOOi0< Vekoslav Plesničar THBT uliCA Ghiulia 2» TH8T Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene. 2 močna učenca, pridna, se sprejmeta pod lagodnimi pogoji v pekovsko obrt. — Naslov pove uprava «jutra» v Trstu. NAROČAJTE NOVI j 11 "bil e j sii oenik s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno ženine in nevesta naj večja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj. Najboljše ure „UNION“. — Največja izbira zlatnine in srebrnine. Za obilni obisk se priporoča Fran Čuden v Ljubljani nasproti Frančiškanske cerkve. Novo pogrebno podjetje Prevoz mrličev na vse krajo TRST — Oox*so štv. 47 (vogal Plazsaa O. G-oldOnl) - Telefon 1-4-052. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovošftenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno FR. P. ZAJEC Ljubljana, Sieri *»*8 41. 6* Senik« n»5Hjam zastani in presta- Naprodaj so Poli in ▼ okolici v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo m8 je cena i m-A K i‘5°- 2elo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda. Konrada Karola Esner, Trst Piazza. Caserma št. i, ali pa pri gosp. Karl Čermak v Poli Via Dignano štev. 34