"we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with li-berty and justice for all." M S ■ ■ ■ 5 a Biiinnmiiiiin » m S n m 9 ■ n ra m ■ 83 13 13 s:a THE ONLY SLO- g VENIAN DAILY J BETWEEN NEW j YORK & CHICAGO ■ THE BEST ME- ™ DIUM TO REACH 180.000 SLOVENI-ANS IN U. S., CA- ■ NADA AND SO. j AMERICA. wm 8 NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, P., PONDELJEK (MONDAY) APRIL 19. 1920 Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ŠT. 93. (NO.) Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General POLOŽAJ POROČILA PRAVIJO, DA SO SE ŠTRAJKARJI V BUFFALO VRNILI NA DELO. RAZVIDNO JE, MED ŽELEZNIČARJI MANJKA ENOTNEGA NASTOPA IN VODSTVA. NEKATERI CLEVELANDSKI STAVKARJI SE VRAČAJO NA DELO, MEDTEM KO DRUGI VZTRAJAJO. \ Novo bivališče bivšega kajzerja. Governer Rubio začel Eevolto v Mehiki. Glede opreme novega bivali- MexicQ ^ _ yk_ sča prejšnjega kajzerja Viljema in glede načina njegovega živ- lj'enja nam poroča posebni poročevalec Daily Mail iz Londona: "Kljub razpravam glede njegove izročitve v roke zaveznikom, nadaljuje prejšnji kajzer s svojim mirnim življenjem v Amerongen, kot da se ni nič agodilo in se ne more nič zgo- Njegovo zanimanje pa se je pričelo obračati bolj proti njegovemu novemu bivališču v Doorn ter ga je le še redkokdaj videti v okolici gradu grofa Bentinka, kjer je napravil nanj mučen utis pogled na prepravljeno reko Ren. Motni valovi reke so namreč obkrožali grad od treh strani ter dajali še bolj temno barvo že itak pustemu poslopju. Kajzer ne žaga več lesa kot je delal to dosedaj. Svoje žaganje je premestil v Doorn, a mesto da bi šel na jutranji izprehod kot prej, sede s svojim adjutan-tom že zgodaj v avtomobil ter se vozi po okolici do zajtrka. Ob drugih dneh pa zopet pride Kazellon, Ta., 17. aprila, prejšnjo cesarico ob enajstih v'-Danes so premogarji v 19 pre- Zmešnjava, ki je nastala vsled stavke premikačev sirom dežele, se glasom izjav železniških družb polagoma izboljšuje. Družbe poročajo, da se delavci vračajo diti ter bi motili njegov mir. na delo, posamezno kakor tudi v skupinah. V Clevelandu poročajo uradniki Nickel Plate železnice, da pričakujejo, da se z današnjim dnevom vsi stavkarji vrnejo na delo. Na collinwoodskem železniškem jardu N. Y. Centralne proge je tovorni promet skoro normalen. Na vseh drugih progah, ki vežejo Cleveland, je večina stavkarjev še vedno doma, toda po nekaj premikačev je še po vseh jardih na delu. Poročila iz Buffalo pravijo, da je stavka tamkaj že popolnoma zlomljena in da se celo ne bo priznalo nove organizacije, katero so stvorili uporni železničarji. (Mi opozarjamo naše čitatelje, da smo za dnevna poročila odvisni od meščanskih angleških listov in da torej ne moremo garantirati za njih absolutno resničnost. Op. ured.) S 792 proti 298 glasovi so včeraj stavkarji v Buffalo glasovali, da se povrnejo na delo. Uradniki Nickel Plate proge v Buffalo poročajo, da so se z malo izjemo skoro vsi premikači vrnili na delo. Prepoved za tovor je bila sinoči v Buffalo dvignjena in kot se izjavljajo družbini uradniki, se bo tovorni promet počasi zopet vrnil na normalno stopnjo tudi po drugih mestih. V New Yorku poroča J. J. Mantell, predsednik glavne železniške zveze, da se večina stavkarjev vrača na delo in da družbe mesto onih, ki se še niso vrnili izpolnjujejo, z drugimi delavci. Kurjači in strojevodje Erie in Lackawanna družbe v New Yorku so odglasovali sinoči, da se povrnejo na delo in družbe pričakujejo, da se danes zjutraj pripravijo za delo. V splošnem so uradniki starih železničarskih unij, železniških družb in trgovci prepričani in verujejo, da se bo stavka v teku tedna popolnoma izravnala. Toda navzlic prevladujočemu optimizmu poročajo uradniki clevelandske Metal Products tovarne, da bodo,vgej kar se vrg. na posestvu. prisiljeni prenehati z obratovanjem še tekom tega tednajpravi,j0i da bo zgrajen precej vi ako ne pride najhitrejša odpomoč. Druga industrijalna podjetja poročajo, da imajo za sedaj sicer še dovolj premoga in drugih surovin, toda izražajo bojazen, da se bode učinek stavke celo ostreje občutil potem, ko se možje vrnejo na delo, in železnice ne bodo v stanu naenkrat izpopolniti vrzel v zalogah, ki so nastale tekom stavke. • Dosedaj ni prišlo med novo uporno železniško organizacijo premikačev in staro železniško unijo do nikake-ga sporazuma. Družbe še niso tudi ničesar odgovorile na zahteve za zboljšanje plač, delavnih ur in priznanja njih organizacije. "Cleveland Yardmen's Association", kakor se zove organizacija stavkujočih železničarjev v Clevelandu, je najela Acme dvorano na E. 9th St. za dobo enega tedna Zdravnik ustreljen v cerkvi. da je podala danes svoj drugi buletin, v katerem naznanja re-volto v državi Mihoakan, katero vodi proti centralni mehikan-ski vladi general Pasqual Ortiz Rubio, državni governer in močan pripadnik Alvara Obrego-na. Vladno poročilo pravi, da je gen. Rubio v spremstvu 100 mož pobegnil iz Morelije, državnega kapitola ter da se mu je pridružil s petdesetimi možmi tudi major Jesus Millan. General De La Torre, ki je dospel v kapitol, da se pogaja j s predsednikom Carranzo, je dobil odredbo, da nemudoma o-dide v Acambro in se javi generalu Brunu Neiro, ki je zavzel mesto generala Jose Renta-re Luviana, ki je bil poslan, da zaduši nemire v Sonori. Glasom poročil je gov. Rubio ob begu v hribe vzel s seboj tudi državno blagajno. 1 REMO SE NE BO New York, 18. aprila. — Dr. James Markoe, star 56 let, dobro poznan zdravnik, je bil danes zjutraj v protestantski epi-skopalni cerkvi sv. Jurija do smrti ustreljen, ko je med na- JUGOSLOVANI NE BODO ZASTOPANI NA KON-vzočimi pobiral darove. Cerkev FERENCI. PAŠlC JE BAJE RESNO BOLAN, se nahaja na 15th Street in Stuyvesant place v aristokratič-nem okraju New Yorka. 19 PREMOGOROVOV V PA. ZAPRTIH. Njegov napadalec je bil prijet po kratkem lovenju, katere-, ga so se vdeležili farani, katerim so načeljevali William Fellows Morgan, predsednik new-yorške trgovske zveze, Dr. E. Brewer in J. Morgan Jones. Na E. 22nd St. policijski postaji je napadalec najprej podal svoje ime kot Thomas S. Shelley, kasneje pa kot Thomas W. Simpkin. Policija pravi, da jim je povedal, da je pretečeni četrtek pobegnil iz vzhodnega državnega zavoda za umobolne v Willimsburg, Va. Ustreljeni Dr. Markoe je bil bogat cerkveni odbornik ter prijatelj in osebni zdravnik J. Pier po nt Morgana. Doorn ter žaga in seka les. Velike izpremembe so se tekom zadnjih treh mesecev završile v njegovem novem bivališču v Doorn. Stene so dobile nove tapete, vendar pa je treba izvršiti še dostj dela tako na hiši sami kot na verandi, ki je nanovo zgrajena. To poslopje, ki ni nič drugega, kot velika poletna hiša s mogorovih odšli z dela. Prizadetih je okrog 5700 mož. Vrtnarji so sedaj zaposljeni s tem, da opremijo seč iz žice z zimzelenom in drugimi ovijal-kami. Vsi načrti kažejo, da namerava kajzer trajno stanovati v tem novem poslopju. Pohištvo je zaenkrat spravljeno v veliki šupi za majhno približno dva in pol hektarjema gostilno v Doorn te ga bodo po-:zemlje, je v sedanjem času edi-lagoma prenesli v hišo. Delavci ni predmet, za katerega se biv-' trdijo, da ne more biti hiša do-ši kajzer zanima. Najrajši se vršena pred majem. Majhna pogovarja s stavbenikom in vas Doorn šteje nekako tritisoč delavci, ki so zaposljeni pri prebivalcev, ki ne govore nič BOJI MED JAPONCI IN KITAJCI. gradnji. Visoka ograja iz železne žice ki ima na vrhu tri vrste bodoče žice, obdaja celo posestvo in krog ograje vodi ozka steza ta- drugega kot o kajzer ju, katerega smatrajo že za vojnega so-vaščana. Vrednost zemlje je od časa naprej, ko si je kajzer omislil to hišo, poskočila za ce- Harbin, Mandžurija, 18. apri la. — Poroča se, da se zapadno od Harbina vršijo med japonskimi in kitajskimi četami res ni boji. Južno od tega mesta so Japonci zasedli več železniških postaj. Gen. Vijcehavski se je z majhnim ostankom Kol čakove armade pridružil Japoncem in gen. Semenovu ter se o-čividno prizadeva, da se ustano vi novo proti-boljševiško fron to. FRANCOZI V MALI AZIJI. ko da je lahko odzunaj videti lih 60 odstotkov in vsledtega je kajzer tudi opustil načrt, da postavi v vasi več hiš za zdravnika in za svoje spremstvo. Razen svoje hiše je kupil le še malo vilo. sok zid krog celega posestva, ki bo varoval kajzerja pred radovednimi pogledi. zastopa pred delavskim odborom. Mahaney bo odpotoval v Washington kakor hitro dobi iz Chicage obvestilo, da se je prišlo do zaključka, da vsaka krajevna organizacija pošle po enega zastopnika, mesto da bi vse skupaj poslale en komitej. Tudi železniške družbe v Clevelandu so izdale stavkarjem ultimatum, v katerem pravijo, da se morajo vrniti na delo do 10. ure danes zjutraj, ali pa se bode mesto njih stalno zaposlilo nove delavce. V Chicagi je včeraj A. F. Whitney, podpredsednik stare železničarske organizacije, objavil vest, da se danes zjutraj vrši seja glavnih eksekutivnih uradnikov, Carigrad, 18. aprila. — Kot pravi poročilo, katero je podal Mustafa Kemal Paša, vodja turškega nacionalističnega gibanja, je neka francoska križarka v Mersini, Mala Azija, 14. aprila izkrcala tri bataljone pehote, nekaj baterij topništva in nekaj kavalerije. Glasom istega poročila so pri izkrcanju pomagali armenski prostovoljci, toda so bili pobiti od Turkov in Francozi niso bili v stanu napredovati naprej. HOUGHESOVA HCl JE UMRLA. da se razpravlja glede preklica čarterjev vsem onim kra-in naznanja, da se bodo tamkaj vršile seje stavkarjev jevnim organizacijam, katerih člani so po večini na vsaka popoldne in večer. Zborovanja stavkarjev, ki se je vršilo v stari Moose dvorani na 633 Superior Ave. včeraj popoldne, se je vde-ležilo nad tisoč mož. F. J. O'Rourke, predsednik clevelandske "uporne" železničarske organizacije, je poslal na John Grunaua, stavkovnega voditelja v Chicagi, brzojavko, v kateri ga vprašuje, na kak način bo nova organizacija zastopana pred delavskim odborom, ki zboruje v Washing-tonu. Ne čakajoč na odgovor so stavkarji izvolili predsednika eksekutivnega odbora A. K. Mahaneyja, da jih stavki. Istočasno se naznanja iz Chicage, da se John Grunau in dva njegova tovariša, zopet aretirani, ker se jih dolži, da so kršili pogoje, pod katerimi so bili pod varščino izpuščeni na svobodo in sicer s tem, da so nadaljevali z agitacijo med stavkarji V Clevelandu je ena krajevna organizacija sinoči sprejela resolucijo, v kateri se izjavlja, da naj se vsi delavci vrnejo na delo, nakar se bodo vršila pogajanja glede njih zahtev. V tej organizaciji je skoro 600 članov, ki so zaposleni pri Baltimore and Ohio in Nickel Plate družbi. Glenn Falls, N. Y., 18. aprila. I —Miss Helen Houghes, stara 28 let, ki je bila najstarejša hči bivšega republikanskega predsedniškega kandidata Houghesa j,e danes tukaj umrla. Pred več meseci je zbolela za influenco, kateri se je pridružila še pljučnica, kateri je konečno podlegla. Nepovabljeni gostje.— Včev-I ljarijo Antona Rožar na 6012 St. Clair Ave. so sinoči vdrli tatovi, toda odnesli niso drugega, kot 24 ducatov trakov za čevlje. So imeli menda slabo vest. PARIZ, 18. aprila. — Posebni korešpondent lista "Temps" brzojavi iz San Remo, da se je danes vršila pripravljena konferenca zavezniških ministrskih predsednikov. Millerand.se je oglasil pri Lloyd Georgu ob 9. uri in ob 11. uri sta oba prišla k Nittiju, da priredita za program konference. Odsotnost jugoslovanske delogacije je vzela konferenci velik kos važnosti z italijanskega stališča. Jugoslovani so v zadnjem trenotku naznanili, da. niso pripravljeni, da so navzoči. Dosedanja pol-uradna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo so ostala dosedaj še brezuspešna in vsledtega se tudi na konferenci ministrskih predsednikov ne bo razmotrivalo o odločitvi jadranskega vprašanja. V Pariz je prišla vest, da je Pašič, srbski delegat na mirovno konferenco resno bolan. SAN REMO, 18. aprila. — Danes je v tem lepem sredozemskem mestu že vse priprfvljeno za konferenco 'zavezniških ministrskih predsednikov, Ki se prične jutri. Konference ministrskih predsednikov z njih ministri in svetovalci, s katerimi je mesto prenapolnjeno, se bodo vršile v krasni vili De Vachan, iz katere je jako lep razgled na morje. Francozi se izjavljajo, da prvi predmet, ki bi se moral vzeti na dnevni red, so nemško-francoski odnošaji. Angleži pa pravijo, da pride na vrsto najprej turška pogodba. Millerand opozarja, da se v minorvnih pogojih nahajajo 400 posameznih obveznosti in da se bo pri vseh izjavah, podanih v javnost uporabljalo največjo skrbnost. Robert Underwood Johnson, novi ameriški poslanik v Rimu, je sinoči dospel v San Remo. Izjavil je, da je njegova navzočnost slučajna, in da nima nikake zveze z mirovnimi razmotrivanji: Prisiljen je bil baje ustaviti se tukaj vsled stavke na italijanskih železnicah. PARIZ, 17. aprila. — (Piše Pertinax, urednik "L* Echo de Paris".) — Na predvečer konference v San Remo, za katero se sedaj zbirajo državniki, je politično ob-nebje polno temnih oblakov. Pred sto leti je dunajskemu mirovnemu kongresu sledilo več manjših konferenc v Lettbachu, Troppu in Veroni, katerih vsaki se je naročilo izpolnitev kakih posebnih podrobnosti odločitev, do katerih je prišlo na glavnem kongresu, in isti proces se ponavlja tudi danes. Po konferencah v Versaillesu smo šli v London in sedaj pride na vrsto San Remo. Velika razlika, ki obstoja, je, da sedaj oblaki propasti izgledajo veliko bolj temni kot pa so izgledali pred enim stoletjem. Med problemi konference v San Remo bo zavzemala važno mesto turška pogodba. Možno je, da se bo razpravljalo tudi glede ruskih zadev, in sicer bo prišle najbrže do nesporazuma, kajti kakor se poroča, je Nitti prišel do zaključka, da naj bi se z Rusijo stopilo v uradne stike navzlic sovjetski vladi. Kdo more reči, do česa bo pripeljala ta diskuzija. Jadransko vprašanje s svojimi ekplozivnimi možnostmi seveda tudi ne bo pregledano, dasiravno jugoslovanska delegacija še ni dobila povabila, ker Trumbič še ni sprejel minimalne zaveznosti, kakor zahteva italijanska vlada. Toda glavna diskuzija se bo sukala okoli nemških zadev, ki še niso izgubile svoje pozicije v sredini odra. Navzlic ugodni poravnavi francoskega angleškega nesporazuma, da se dozdeva, da se stališča Francije in Anglije čimdalje bolj oddaljujejo. Angleški zastopniki v Nemčiji, gen. Malcolm Ging-han Masterman v Berlinu, Reginald Tower v Gdanskem in Rennie v AUsteinu, se zavzemojo za tako prijazno (Dalje r& 4. strani.) STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" APRIL 19th 1920. ;«-Oi/VISČN DHtVMK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA izhaja vsak dan izvzemži nedelj in PRAZNIKOV Issued every day except sundays and holidays Owned and Published by THE "EQUALITY" PRINTING AND PUBLISHING COMPANY, INC Bawainea Place of the Corporation: 6418 ST. CLAIR AVE. 6418 ST. CLAIR AVE._ SUBSCRIPTION RATES: By carrier............... > I year $4.50, 8 mo. $2.25, S mo. $1.25 Cleveland, Collinwood, Newburgh, by mail 1. y. $5.00, 6 m. $2.50, 3 m. $1.25 United States ........................ $4.00 per year 6 memths $2J9 Foreign Countries .; ..._................. $7.50 per year, G months $4.00 ~ ^^ADVERTISING RATES UPON APPLICATION Lastuje in izdaja g» KORPORACIJA TISKOVNE DRUŽBE "ENAKOPRAVNOST" 6118 ST. CLAIR AVE. 64f8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551 CENE LISTU: Po raznašatea ............. Mleto $4.50, pol leta $2.25, žetrt. $1.25 Cleveland, Coliiwood, Newburg, po pošti -. L $5.00, 6 m. $2.50, S m. $1.25 £ a Združene države ........................ na leto $4.00 pol leta $2.50 Za iBozemstvo ............................ na leto $7.50, pol leeta $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY Sc OGLASI PO DOGOVORU Za vsebino oglasov ni odgovorno ste uredmištvo, nt> upravmJStvo. CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) APRIL 19. 1920 PIŠE CLARK B. FIRESTONE. (To je izvanredno zanimiv članek, katerega priporočamo vsem v pazno čitanje.) Da najdemo pravi značaj sedanjega nemira ter u-gotovimo tudi njegov bodoči tek, nam je treba poseči daleč nazaj. Industrijalna družba ter delavske unije so v bivstvu izraz odpora ali reakcije proti naslednjima dvema glavnima ter tesno medsebojno spojenima dejstvoma v človeškem razvoju: 1. Človek je lena žival. 2. Človek je kanibal ali ljudožrec stvarstva. Oba ta stavka je mogoče skrčiti v en stavek. Glavni nagon primitivnega človeka je izkoriščati druge ljudi. Neomejen kapitalizem ter čisti sovjetizem sta napravi, ki sta zgrajeni edinole na tem človeškem nagonu. Politična država ima drug temelj ter je njen glavni posel blažiti, zadrževati ali iztrebljati ta primitivni na-gon. Sila, ki spravi uradnika k njegovi mizi ter strojnika k njegovemu stroju vsako jutro, je proizvod gospodarjevega biča, ki je neprestano na delu skozi sto in tisoč let. Človeško suženjstvo leži na dnu cele civilizacije, zgodovinsko suženjstvo kot prekletstvo in prazgodovinsko kot mogoče najbolj koristna izmed vseh naprav. To je mogoče tudi tajnost globokoumne bajke o stvarjenju, o nedolžnosti v paradižu ter brezkoristnosti in d koncu tega raja na temelju pravoreka božanstva, da mora človek v potu svojega obraza služiti svoj vsakdanji kruh. f Primitivni ali prvotni človek ni bil zmožen dela v smislu kot danes razumemo to besedo. Nato sledeče človeške reakcije napram nalogi ,katero je bilo treba izvršiti, so bile naslednje: 1. Tega ni treba storiti, jaštva. 2. Naj stori to Jože ali Pepe. — To je bilo stanje suženjstva. 3. Naj stori to Micka ali Neža. — To je bilo stanje mnogoženstva. 4. Dobro (kadar je pretila lakota), to bom storil sam. — To je stanje industrijalizma. Prosti mož od danes je suženj od včeraj. Vsi naši predniki so šli skozi ta jarem. Prvotno je vojni sledil kanibalizem ali ljudožrstvo. Nato je sledilo vojni suženjstvo, ko so ljudje spoznali, da se boljše izplača ohraniti ljudi kot pa jih požreti in potem ko se je lastnina razvila do točke, da se je izplačalo boriti se za njo. Na to je sledila vojni tatvina, ko se je namreč nabralo dosti blaga, da se je izplačalo vprizarjati plenilne bojne pohode in konečno so sledili vojni višji motivi. Zadnja stvar na svetu, katero bo primitivni ali naravni človek storil, je delo in vendar je delo prva stvar, ki je potrebna, da ni človek popolnoma brez vsake vrednosti. Primitivni človek je veliko rajše pil, igral, loVil in plesal — in to je bil glavni posel vseh takozvanih 'boljših razredov" v vseh časih. Na enem koncu črte stoji primitivni divjak, ki se hrani z orehi kokosove palme in na drugi izučen mehanik in veliki podjetniki. Vse, kar se nahaja v sredini, nam opisuje Lester Ward v svoji knjigi: — Čista sociologija" — na naslednji način: — Zmožnost to dela je tipično pridobljena zmožnost ali lastnost. Ta zmožnost se je sporočala od roda do roda, od generacije do generacije sužnjev, dokler se ni konečno rodilo veliko število ljudi z 'naravnim" nag-nenjem ali z' naravno močjo, da se posvetijo tekom celega svojega življenja enoličnim nalogam. Povsem logično je, da so v Evropi in Ameriki edini narod, ki v resnici dela tako trdo kot bi morali vsi, Belgijci in vzrok za to nam navaja Seward Prosser, predsednik Banker Trust Company, ki jih je videl na delu: — Potem ko se je sovražnik polastil Belgije, je moralo prebivalstvo delati ter se ga je obdržalo na delu vspričo zelo nizke plače. Navadil se je trdo delati pod pritiskom. Strokovne unije kot njih prednice, srednjeveške rokodelske zadruge ter še starejše unije klasičnega sveta, so odgovor na naravni nagon človeka, da izkorišča in ta nagon je bil nanovo prebujen vsled prihoda parnega stroja ter dobe strojev v splošnem. S pomočjo unije se je postavil delavec po robu indu-strijalnemu izkoriščanju in ta njegova sila je rasla, dokler ni postala skoro enaka sili izkoriščevalca. Bič je izginil, ponižnost njegovega obnašanja z bičem vred in istotako tudi izčrpanje dolgih ur dnevnega dela. V rovih Amerike ni čuti več kričanja otrok, ki je predstavlja-; i o nekoč najmočnješe orožje v rokah nezadovoljnežev. Druge sile so delovale v dosego istega cilja in presenetljive posledice vojne, ki so skrčile prebivalstvo, so dovedle do ravnotakega pomanjkanja dela ter povišanja plač kot je prišlo, ko je odnesla črna kuga polovico prebivalstva srednjeveške Evrope. Delavske unije pa so kljub temu ostale to, kar so bile, namreč zavestno zastopstvo v pohodu delavca navzgor in naprej. Ljudožrski nagon v odnošajih med ljudmi je bil popolnoma iztrebljen. Treba nam je vsledtega razmišlje-ti o človeku le še kot o leni živali. Preostaja pa tudi še To pomenja stanje cliv-j dejstvo, katero nam potrjuje vsaka stran zgodovine, da j je namreč ljuderžrstvo naprava, ki se izmenjava. Izkoriščani v enem veku so mogoče izkoriščevalci v naslednjem. Vsledtega je še vedno pravomočen rek: — Večna pozornost je cena prostosti. Človeške naprave služijo svojemu namenu ter izginejo. Ali je mogoče da se bo to zgodilo ali da se je to že zgodilo tudi z delavskimi unijami? — Najti je dosti znakov, ki kažejo, da je ideal sedanjega delavskega uni-onizma ali vsaj logični cilj njegove politiki zopetno vsto-ličneje človeka kot lene živali. Ure, ki bi bile tako dolge, da bi izčrpale človeka, so skoraj popolnoma izginile iz industrij, razven iz jeklarske, kjer je narava dela taka, da je bilo treba uveljaviti dvanajsturni delavnik ter ga tudi ohraniti. Temeljni osemurni delavnik, katerega je sprejela družba kot končni korak v izboljšanju delavskih razmer se je moral umakniti temeljnemu šesturnemu delavniku ter petdnevnemu tednu. Ena stroka dela pa celo zavzema za delavnik, ki naj bi trajal le štiri dni in pol. Sreča je ponavadi posledica trdega in poštenega dela. Prekanjeni banditje. — Trije 1361 E. 55th St. Z železnimi vi-banditje, izdajajoč se terim smo poslali brzojavno denar v domovino 31. januarja, da jej bil izplačan 15. februarja. Da čim bolj zadovoljimo naše rojake smo otvorili v starem kra-j iu svoj lasten urad. To nas ne omogoča samo. da pošiljamo denar ; v domovino po najnižjih cenah, temveč, da objavimo v najkrajšem času, kdaj je bil denar izplačan. Poslužite se te prilike torej, in noš liite denar v domovino potom naše banke, kjer boste dobili najboljšo; i Postrežbo do najnižji ceni. [ Pošljite vaš prihranek na banko v domovino. Cena kronam! dnevno narašča zato vložite naš denar, dokler ie cena še tako nizka J Mi vam preskrbimo hranilno knjižnico v najkrajšem času. Prodajamo "bankovne čeke" drafte, na vse večje banke v Juro- j elaviji. Oni naši rojaki, ki mislijo odpotovati v domovino, naj se obrnejo j na nas. Naš izvrstno urejeni "Parobrodni Oddelek" zastopa vse pa-robrodne družbe in je v stanu dati vam hitro in izvrstno vožnjo v t stari kraj. Mi vam dobimo vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Vsa Pojasnila in nasveti, se dajejo radovoljno in brezplačno. 1000 KRON ......................$8.00 Nemeth State Bank John Nomoth pres. Glavnica i rezerva Drcko $2.000.000.00. v bančnem poslopju 1597 Second Ave. 10 E. 22nd St. NEW YORK CITY Zavetišče padlih deklet. ni predmet pogovora deklic. \ ustvarili oni, ki bi ne mogli ži-V novi lepi vili je na vsak na i veti brez vas. Sramoto nam pri-čin boljše kot pa v stoletja sta- j digujejo, da lahko žnjo kupuje-rem zaduhlem poslopju so govo jo lepe hiše. Pustimo torej to f NAJVEČJI IN NAJMODERNEJŠE UREJEN SLOVENSKI POGREBNI | " ZAVOD V AMERIKI. II ■ i =1= m ^U5i!!lSll UMI! uai!liai!!iSiliiai!!lBU!lSi! ^^ iT5T( ataTri iTEti rnSTi iTSTt iTSTi rTETi liSTl iT«Ti iT5m iTST« iTSTI iTSTI irilTi iTETi fTSTi «TEEri IT55T» »rBT« iTHTi iTebT i eTDTi iTiETi iTSu iTSTi rr3 fe F»ROŠN.JA. CENJENI ROJAKI! Solze me oblivajo in žalost mi polni srce, ko me P že tako dolgo muči mučna bolezen, sušica. Umreti ne || morem, živim teško in sem v resnici zelo slab. Gotovo b ste že culi o moji dolgi bolezni, kako dolgo se siromak M že mučim in v kako revnem stanu se nahajam. Štiri P leta že nisem mogel prijeti za nobeno delo. Lahko ste p že večkrat čitali moje nesrečne prošnje v enem ali dru-|l gem listu. Sedaj mi je zelo hudo pri srcu, ko vas molj ram zopet nadlegovati. Prosim vas, da mi oprostite, s| kajti ni dovolj, da sem jaz sam bolan temveč mi hira | tudi žena. Umrla sta mi dva otroka in eden štiri leta H star, trpi revščino poleg naju. Poglejte torej, rojaki, kako v žalostnem stanju se nahajamo siromaki. Mraz je tukaj, zebe nas po dnevi in ponoči. V hi-H ši ni niti kepice premoga. Drago je vse tako, da si sili romaki ne moremo ničesar kupiti. Kam se naj sedaj jit obrnemo ako se nas ne usmilite vi. Zadnjikrat vas ll| prav lepo prosim, priskočite mi na pomoč. Imejte u-iij smiljenje do mene nesrečnega siromaka in do mojega If štiriletnega otročiča, ki vedno steguje roki in prosi za kruha. Prosim usmiljenja in se vam že naprej prav iskreno zahvaljujem za vsak najmanjši dar. Nesrečni siromk JOSEPH MEHLE, 1017 E. 61st St. (Prosim, da izročite vse darove v uredništvu tega list.) ■la sp i m miilBIj liliilBli H H Ei njo SLOVANSKA DELAVSKA Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. . USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in Polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—.16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n to'čno. Nova društva se ustanavljajo z oseiji ali vdč novimi člani v starosti od 18—55 let. Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-sec, v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za Pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. J- 1'ROSTOR, preds. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. BLAŽ NOVAK, tajnik 634 Main Street, Johnstown, Pa. (Kulturna slika iz Italije.) "Nova stoji spodaj — je naznanila usmiljena sestra. — I-rena Dolci iz Rima. "Naj pride gori" je rekla prednica. — Deklice je izgledala manj preplašena kot so bile ponavadi dekleta, kadar so bile prvikrat predstavljene prednici. — "Kako se imenujete?" se je pričelo zaslišanje. — "Irena Dolci. Prihajam iz . . "Počakajte, da vas vprašam." Prednica se je strogo ozrla v deklico, in Irena je molčala. — "Terej prihajate iz...... "Iz Rima." "Kdaj je rojena?" "Dne 6. maja 1894." Prednica je to zapisala ter pričela motriti telo novodošle deklice. "V katerom mesecu?" "Petem." "Ali ste že izvedali za red, ki vlada v tem zavodu?" "Ne." "Potem posvetite ostali del dneva čitanju pravil, katerih se mora je držati vsi. V plošnem vam hočem reči, da vlada v našem zavodu najstrožji red in da se mora vsaka pokoriti vsem poveljem. Dobila boste prosto stanovanje hrano, ter sto lir po odpustu iz zavoda. Zato pa mora te držati s svojimi tovarišicami vred prostore strogo snažne ter izvršiti vsa dela, katera vam bomo dali. Dan se prične zjutraj ob osmih. Opoldne je odmor dveh ur. Zvečer ob sedmih se konča delo, a lahko delate še naprej zase do devitih zvečer. V sredo se konča delo že ob petih in v nedeljo ob dvanajstih. Ta dva dni avečer je služba bož ja ter skupna molitev." Nato pa se je prednica strogo ozrla v deklico in vprašala: "in kdo vas je spravil v to sramoto? "Nekdo v trgovini, kjer sem bila zaposljena." Prednica se je kislo nasmehni la rekoč: "Bodite vesela, da vas naš zavod zavasuje pred vsemi porogljivimi in zaničljivimi pogledi, ki bi vas le še bolj spominjali na vašo sramoto. Potrudite se ter strogo izpolnujte! vsa pravila, da popravite storjeni greh." — Deklica je molčala. —-"Sedaj lahko greste" rekla prednica ter ukazala usmiljenki, naj nastani novo v sobi št. 8 Teden pozneje je bila Irena seznanjena z vsemi določili hišnega reda. Dekleta so imela ved no dosti 'dela ter so bila pod neprestano kontrolo. Nikdar niso mogle splesti rl n />'r\An ri o o a ay> a at*q iT pritoževalo nad kako drugo j stvarjo kot pa nad preveliko pri dnostjo svoje matere. To je Ireno tako razkacilo, da je skočila kvišku ter pričela tresti prednico za rame semin-tja ter kričati: "Copernica, co-pernica !" vorile med seboj, da so one prav njenega mnenija in da jim je go vorila iz srca. Rekle so, da je vsaka beseda resnična, da živi starka od dela njdh rok, da pa je treba, potrpeti do konce. Oni 'dan, ko bodo proste vsega ter imele po sto lir v rokah, Nato jo je izpustila ter omah- bodo starki že Povedale svoje nila na stol. Prednica je bila vsa mnenje. iz sebe, kajti kaj takega se ni! Dva dni pozneje pa je molelo še nikdar zgodile v zavodu, in kvišku le še počrnelo ogrodje nobena deklica si dosedaj še ni hiše, katero si je zgradila pred-drznila nasprotovati njeni ab-!nica z delom (zapeljanih deklet, solti r.i ■ -ioritei: in to celo vspri; V istem času pa so oblivali čo drugih deklic. valovi reke truplo Irene ter jo Prednica je bila tako raz j ar i e nesli naprej v naročje prostrana, da ni mogla izpregovoriti no1 nega morja, bene besede, Večkrat je pričela, j Njene roke so še vedno krče-a vedno so ji besede obtičale v • vito držale v naročju mrtvo de-grlu. Končno pa je vendar re-J te. kla: "Odpuščeni ste. Takoj za-j pustite zvod. Taka. sodrga ne! PIKA—POKA sme onečaščati teh prostorov, j Italija je proglasila Albanijo Takoj zapustite hišo, ali pa vas, kot neodvisno državo. Če je to bom dala s silo iztirati ven. j storila hote ali nehote, je seve> Irena je skočila na noge in!da drugo vprašanje. divji ogenj ji je zablestel v o-| -- čeh. Vzkliknila je: "Kaj ste re-j Neki angleški inženir je izu-kli? — Sodrga? — Vi živite od j mil pripravo, s pomočjo katere te sodrge in od takih otrok gre-j zamorejo zrakoplovci pristati na ha. Naše delo vas prehranja in j katerikoli, ladji. Ta naprava je naše delo vam je postavilo lepo ■ električna in baje zelo kompli-hišo na drugi strani ceste. Kaj cirana. bi pa bilo iz v&s, če bi ne bilo j Ce bi bili mi zrakoplovci, bi več otrok greha? — Ljudje va-'ne dali dosti za take naprave, še baže hočejo, da je prav dosti Nam bi se varnejša zdela mre-takih otrok. — Tudi hočete, da ža ali pa prav debela tuhna. iiiiiiS AVTOMOBILI ZA KRSTE, POROKE IN POGREBE. | Posebnost je naš bolniški voz, ki je eden najlepše opremljenih, j Nas lahko pokličete ponoči ali podnevi. Za one, ki nimajo prostora za mrtvaški oder, imamo nalašč za to Dripi-avljeno kapelico. 2£ales?ajšelc & Ksrnselk pocrebniki in embalmerii 1105 Norwood Rd.. N. E. Cleveland. O. Nasproti slovenske cerkve sv. Vida. Telefon: O. S. Princeton 1735 Bell Eosedaje 4983 i H> ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK DR. A. J. BAILEY 538S ST. CLAIR AVE. Pulimo zobe brez bolečine.-----Preiščemo zobe brezplačno Uradna ure: od 9. dopoldne do 9. ure zvečer. ■ sramote. Rezko se je nasmehnila ter nadaljevala: "Koga pa se pravzaprav sramujemo? Zakaj se zapiramo v to ttemno zdovje? Ali se sramujemo pred možkimi, ki so nas pripravili do tega? Ali se sramujemo pred ženskemi, kojih vsaka je čutila to kot čutimo me Zakaj se torej sramujemo? Za to, da lehko gradi prednica vilo in da živi od dela naših rok? Ra ditega se sramujemo in to sramoto so si izmislili oni, ki jo hočejo izkoristiti. To sramoto so MI RABIMO sledeče izučene in neizučene delavce: LATHE HANDS BENCH HANDS NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in N^JgpLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare THE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Lake Shore Banka izdaje bančne Menice (For. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih zavodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI IMETEK presega svoto $26,000.000.00. Mi plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-majo inozemski oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojcem v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Collinvvoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in Ivanhoe Rd. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. E. 55th St. & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave. & Huron Rd. Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. Sa vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših rojakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja Ino:-.eaiskcga Oddelka g. J. 3. Mihaljevič, ki vam je vedno pripravljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— brezplačno. — Pridite osebno ali pišite na m8 S!« 9 E. 55th St. & St. Clair Avenue. Sveže Peciv©! Svež Kruh! CITAJTE! Cenjenemu občinstvu naznanjam otvoritev moje "National System Bakery" -NA- DELO ZNOTRAJ. GRANT LEES EAST 69th & QUINCY. 93- -98 lig IN PODRUŽNICE NA #4 E. 156th Street Vem, da ne ljubite ničesar bolj nego svež in okusen kruh in razno drugo pecivo. Zato vam priporočam moji izvrstni pekarni, katera otvarjam z današnjim dnem, in kjer boste dobili sveže pecivo vsako uro. F« I Dr. Ray R. Smith ZOBOZDRAVNIK. E. 67. in St. Clair Ave. Jaz ne oglašujem samo dobro zobozdravniško delo temveč izvršim vse delo dobro in ga vam jamčimlO LET. Vprašajte vaše prijatelje, oni vam bodo povedali. Moj slavni PERIDONTO za ruvanje zob brez • vsakih bolečin. o Vstavite z o v naši pekarni in ponesite domov pecivo, kakršnega bo vest ^ c;.a vaša družina! SNAŽNOST "N TOČNA POSTREŽBA, JE NAŠ CILJ! Se vam priporočam Anton KLoss SLOVENSKA PEKARNA DVE TRGOVINI 16305 Waterloo Rd. - -- 404 E. 156th St. fftiu^ifiifclsfrifiitii^ STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST* APRIL 19th 1920. (Nadaljevanje s 1. strani) vsiljen je mirovne pogodbe, da pomeni to- isto, kot da se mora smisel določb glede varnosti narodov popolnoma predelati. Vsej Franciji je to angleško stališče popolna zago-netka in se pripisuje angleški sovražnosti do nove uporabe vojaške sile ali pa, — kar bi bilo manj ugodno — tradicijonalnemu mnenju, da se mora vzdržati ravnotežje sil kontinenta in da se francoski sili ne sme dopustiti, da se razvije preko gotovih mej. KOOPERATIVNE PRODAJALNE. (Iz Glavnega urada J. R. Z.) Po raznih slovenskih oziroma jugoslovanskih naselbinah so že ustanovljene zadružne prodajalne, ki so skoro pod izključno kon trolo Jugoslovanov. Koliko je teh zadružnih prodajalen v A-meriki nimamo nobenega smisla, če ravno jih je precejšnje število. Ali ne bi bilo dobro in za narod koristno, ako bi se vedelo, koliko je takih podjetij v Ame- ekonomskem oziru. Bili smo vse Avstrijans in Hunki, samo to nismo bili kar smo v resnici. Kolikor bolj pomišljamo o stvari, toliko bolj smo prepričani, da potrebujemo organizacije ki bi združila vse ameriške Jugoslovane v močno politično in ekonomsko organizacijo. Vse večje podporne in politične organizacije, ki jih imamo, so nam poznane, nimamo pa sko ro prav nobenega smisla kako močni so Jugoslovani v gospodarskem oziru, kaj imamo koli- riki, ki so pod narodno kontro- ko smo vredni in ka.i^bi lahko lo? Do sedaj se ni nikdo brigal zanje in prav malo se o njih sliši, če vspevajo ali ne, če zadovoljujejo konzumente v naselbini, če pomagajo rojakom pri nakupu potrebščin, in kako bodočnost imajo. Priznati moramo, da je bila izanikernost v tem oziru prav velika, da se ni nikdo brigal za naša ekonomska vprašanja in da smo to zelo zanemarili. Naša dolžnost kot naroda pa je, da poznamo svoje sile in moči, da sej organiziramo, ker le v močni organizacije, ki sama sebe pozna, ki pozna svojo ekonomsko in politično moč, je mogoče napredovati in doseči svoj cilj. Ameriški narod nas ni poznal do vojne, ker nismo bili organizirani, ker so naši sovražniki, da so nas držali pocepljene v razne tabore. In narod, ki je po-cepljen, je slab v političnem in S tem ni v zvezi prav nobena obveznost, pač pa, ako kooperativne organizacije pokažejo svojo dobro voljo, imele bodo lahko velikanske koristi. Gre namreč za zbližanje teh koperativnih prodajalen, ki so raztresene po raznih naselbinah, gre za boljše zveze in boljši način nakupovanja blaga, kar bi eventuelno znižalo nakupno ceno in prihranilo odjemalcem o-ziroma delničarjem ogromne svote. Članstvo raznih podpornih organizacij je že zdavnaj uvidelo potrebo, da se podporne organizacije združijo. Ali ne bi bilo pa metno, da tudi razne kooperativne družbe povzamejo iste korake? Pomislite na to — potem nam pa pošljite svoj naslov. Ali ste naveličani vedno preme-njavati delo pri čemur zgubljate čas in denar. GOODYEAR storili. Za danes bi bilo skoro! yam nudj gtatao de]o gk(>zi celo potrebno vedeti m kaj zadruz- ]etQ Dobra plača. Rabimo 2000 nih prodajalen imamo Jugosjo-j NEIZUEJENIH MOŠKIH ZA vani v Amerik!, ker te bi sko- gumijagto stroko> ro tvorile jedro, iz katerega bi. DOBRE DELAVNE RAZ-se razvilo močno jugoslovansko. MERE, PRILOŽNOST ZA gospodarsko drevo v Ameriki | IZ0BRAZB0 dqbRA PLA Želeli bi, da tajniki in pošlo- Ca med uCenjbm vodje teh koopertivnih ali za- Morajj govorjt. angleški jezik; družnih prodajalen pišejo na^^. U5 ^ zdravniška glavni urad American Jugoslav Commercial Board, Itd., 3639 West 26th Street, Chicago, 111. in nam sporočijo naslov družbe, člani delničarji, ki čitajo ta .članek naj opozore svojega tajnika; ali poslovodjo na ta članek, ali i pa sami pošljejo naslov korpo-j racije.. preiskava. Zglasite se osebno ali pišite na najemevalni urad The Goodyear Tire AND RUBBER CO. AKRON, OHIO Mesto bodočnosti. DR. J. A. CONLEY ZDRAVI MOŠKE. — Med Euclid & Superior Uradne ure: — Od 10—12 dopolden; 1—4 popoldne; 6—8 zvčer. — Telefon Main 1469. OB NEDELJAH: Od 10 dopoldne do 1. popoldne. Pošljite v staro domovino i TISKOVNA DRUŽBA ENAKOPRAVNOST — LAST 200 DELAVCEV - DELNIČARJEV _ je ustanovila JUGOSLOVAN SKI PROMETNI URAD ali Jugoslav Foreign Exchange and Steamship Agency, Inc., da bodo zamogli rojaki dobiti potom tega delavskega podjetja vse potrebne informacije glede pošiljanja denarja in prodaje prekmorskih voznih listkov ali šifkart. JUGOSLOVANSKI PROMETNI URAD je inkorporiran po postavah države Ohio, torej je pod državnim nadzorstvom, je pod bondom ter je v zvezi z enim najmočnejših denarnih zavodov, AMERICAN EXPRESS CO., katera družba ima po vsem svetu svoje filijalke ali podružnice. Ima $18,000.000 kapitala, s katerim JAMČI VSEM ODPOŠILJATELJEM DENARJA ZA SIGURNO DOSTAVO ROJAKOM V STARI DOMOVINI. Ustanovila bo tudi 65 bančnih zavodov v Evropi, kakor tudi v Ljubljani, Zagrebu in sploh v Jugoslaviji. Zato je denar poslan po posredovanju našega podjetja jamčen 1. PO AMERICAN EXPRESS CO. 2. PO JUGOSLOVANSKEM PROMETNEM URADU KOT KORPORACIJI IN 3. PO TISKOVNI DRUŽBI ENAKOPRAVNOST, ki je last ameriških slovenskih delavcev. Zato, če nameravate poslati denar svojcem, smo vam vedno na razpolago ter vam bomo postregli, kakor delavec delavcu. ZA NADALJNE INFORMACIJE PRIDITE ALI PA PIŠITE NA ) JUGOSLAV FOREIGN EXCHANGE Incor. 6418 St. Clair Ave. Cleveland, O. MESNICA NAPRODAJ. Proda se dobro idoča mesnica v sredini Collinwoodske naselbine. Katerega Slovenca veseli te vrste trgovina naj se zglasi pri FRANK MARINČIČ 542 E. 152nd St. _Collinwood, O._ IŠČEM , DVA MESARSKA POMOČNIKA, izvežbana in zmožna angleščine. Zglasite se pismeno ali osebno pri ANT. BOLDAN, GENEVA MARKET 93-105 Geneva, Ohio. SLOVENSKI DELAVSKI DOM V COLLINWOOD, O. Izvrševalni odbor. Predsednik: — John Ivančič, 1280 E. 168th St. Tajnik: — Andrew Zupane, 385 E. 162nd St. Zapisnikar: — John Prudič, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — Frank Fende, 1225 E. 168th St. Nadzorni odbor: Predsednik: — John Bohinc, 1296 E. 173rd St. Frank Hajny in John Pavlin. Stavbinski odbor: John Ivančič, Frank Fende, John Bohinc, Paul Česnik, Paul Žela. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani. POSEBNOST V NOTING-HAMU. 7 sob in kopališče, velika podstreha — klet, fornez na plin in premog; električna razsvetljava in plin; spalna veranda. Veliko zemljišče; najboljše poslopje v okolici blizu šole, kare in trgovin. Za hitro prodajo $6500.00. Zglasite se pri lastniku, 1263 E. 169 St. Telefon Wood 473-L._ ____ 6x ZAHVALNO PISMO iz starega kraja za sprejeto blago. Srednja Vas, 42|3 1920. Gosp. F. Meusser, 81 Thomas St. New York, N.Y. Preljuba moja hči in moj zet! V začetku mojega pisma prisrčno pozdravim tebe lj&ba Loj-za, in preljubega Fritza, in Vama z veseljem naznanim, da sem Vajino kišto dobila. Bilo je vse notri in še veliko več, kakor sta mi pisala. Srčno lepo Vaju zahvalim za vse kar sta mi poslala, Bog Vam vse povrni, kako strašno veliko veselje sta mi napravila. Lepa moja zlata hči in zlati moj Fritz tisočkrat Vaju pozdravim ; strašno sem vesela, ker sta mi toliko poslala, da Vama ne morem popisat vsega, ki mi je vse tako.prav prišlo. Ljuba moja, kar sta mi poslala je vse dobro; nikar se ne bojta zame, zdaj bom že, samo, da me vidva' nista pozabila. Ljuba moja hči, srečna je bila tista ura, ko si se ti rodila,da si mi v podporo na moje stare dni in srečna je bila tista ura, ko je moj ljubi Fritz na svet prišel, kaj bi jaz zdaj počela, da nimam vaju. Ljuba moja prisrčna hči, ti ne veš, kako je bi- lo meni hudo, ko sem ljudi prosila za stare cunje, da sem si zavila noge. Tako sem bila grda, da so se me ljudje bali, zdaj si me pa tako lepo oblekla in o-bula in mislim si, da sem tako lepa, kot bi bila dvajset let stara. Zdaj se mi je pa tako spreobrnilo, da mi vsi ljudje blagre delijo, ker si ti tako strašno pridna in si svojo mater tako lepo opravila. Bog nebeški oče ve, kako sta si vidva vse tako domislila in skupaj znesla poštenemu in prid nemu človeku Štruklu in Hora-ku 88—9 Ave. New York City, kateremu ste kišto izročila in je vse tako lepo prišlo. Zdaj Vaju še enkrat prisrčno pozdravim in vaju prosim, da mi hitro odgovorita. Nešteto srčnih pozdravov Vama pošilja Vaša mati GERTRUDA GRAIS, Opomba: Prihodnja pošiljatev gre v Jugoslavijo početkom Maja. Vse kište morajo biti pri nas do 1. maja. Štrukel & HORAK. 88 Ninth Ave., New York, N.Y. Pismo. — V našem uradu ima pismo rojak Avguštin Ru-.iaivec, naslovljeno na 1095 Addison Rd. od Marije Hvala iz Trnova pri Gorici. Dvorska vas pri Velikih Laščah pogorela. — Kakor smo že včeraj naznanili, nam je Mr. Jos. Milavec sporočil, da je skoro popolnoma pogorela Dvorska vas pri Velikih Laščah. Iz pisma, ki ga je prejel Mr. Milavec, je razvidno, da je ogenj po polnoma uničil hiše in drugo gospodarsko poslopje pri Mihaj-lovih ,Maričkinih, Lenovčovih, Andrejčevih, Turkovih, Kajžar-jevih in Tišlerjih. V pismu se nesrečni pogorelci obračajo na usmiljena srca vseh tukajšnjih rojakov in še posebno onih, ki so doma iz te vasi in okolice, da jim priskočijo na pomoč in jim pomagajo iz velike bede, v katero jih je pahnil požar. Prostovoljni prispevki za nesrečne rojake, ki so v resnici vredni podpore, se sprejemajo v našem u-radu ali pa pri Frances Lausche 6121 St. Clair Ave. Dosedai so darovali: J. Milavec $10.00, Louis Kres $2.00, John Zupane $2.00. ■■ill.......................1___________ POSTREŽBA Z AVTOMOBILOM. Kadar potrebujete avtomobil najsibode ZA KRSTE, POROKE, POGREBE in druge izlete ga naročite vedno pri meni, ker je točna postrežba noč in dan. Cena nizka za domače ljudi. — Najlepši in najboljši avtomobil za vse slučaje. JOS. VOVK, Sedaj stanujoč na 1123 Addison Road., kjer me dobite vsak čas. RAD BI ZVEDEL za družino KERMIL, stanujočo nekje v Newburghu. Pred nekaj leti je stanovala na 3536 E. 80th St. Kdor ve za naslov družine, naj sporoči JOS. ZELETU 6502 St. Clair Ave. ali pa naj se javi sam in to v najkrajšem času, ker mu imam nekaj zelo važnega za sporočati. 91—98 *--—--* KABIMO Dobro izvežbanega Mehanika za popravljanje avtomobilov Zglasite se pri DANA AUTO SHOP 1109 E. 61st St. 91-93-95 MOTORNO KOLO NAPRODAJ Proda se po nizki ceni motorno kolo s stransko karo 1919 izdelka. Zglasite se pri G. GALOVICH, 1089 E. 68th St. LIBERTY BONDI IN VOJ M O VARČEVALNE ZNAMKE. ČLANOM DRAM. DRUŠTVA "LILIJA". Vse člane se opozarja na iz-vanredno društveno sejo, ki se bo vršila dne 19. aprila, točno ob 7 uri zvečer v Slovenskem Domu. Na tej seji se bodo raz-motrivale nadvse važne točke in ste prošeni, da ste prav gotovo navzoči. Na svidenje! 92—93 v Cleveland, O. Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropje. Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odprto do 6. ure zvečer. BARVE, LAKI IN OLJE. Pozor rojaki! Imate priliko naročiti vsakovrstne barve za hišo, znotraj in zunaj, po tovarniških ceni) Družba, katero jaz zastopam, izdela je že mnogo let različne barve,katere potrebujete za vašo hišo. (Dobite mešane barve, ali pa lead in olje). Ako hočete naročiti, pišite ali pa pridite osebno k meni. PURITAN OIL & PAINT CO. FRANK GLAVICH, 1531 E. 70th St. zastopnik. Pisma naslovite di rektno na mene, ali pa na družbo ®®®@®®®® 91—94 m Nenavadna prilika SE NUDI DEKLETOM PRI AMERICAN EVER READY WORKS ZA TOVARNIŠKO DELO. VSE MODERNE NAPRAV^ Izvrstno razsvetljeno poslopj® in prijazna okolica. Izvrstn" priložnost, da si zaslužite vel1' ko denarja. Pridite takoj ter si oglejte VT