TB
rr
vsak i
v»k	trcdo	ia	ftfak. Velja a celo leto SO Kr, a pol Ida IS Ur,
S*T5^0abA, 'n KI Hri 80 ttoL Naročila ^sprejemajo to. ■ naroča naj se tako. 4« poW5e rok naročbeob koncu raeaeea. — ftuMiini mmOai 20 It — UredaUftro ta uprava: Tut, «U delle Zudecche Itv. 3. TaMoa IW0 in 588. - DopisQna| aenoBjejo na urednatvo. Nefrankirana pisma M m sprejemajo; rokopisi se ne vršijo. — Oglati se računajo v Sirokostl ene kolone 87 mm. Finančni oglasi po 1 Uro; osmrtnic«, zahvale, poslanke, vabfla po 80 stot; trgovski ta ofertnliki oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — kosbsses Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Dela'. =====
V TRSTU, v ponedeljek 8. novembra 1920.
Kapitalizem le spravil narode tekom vojne m rob propada. Proletartjat Ima težko nalogo, da te nerode reSl.
in Kili Jih
aiiASibo socialistične zveze v julijski Benečiji
PREDPRIPRAVE ZH STRANKIN KONGRES
Neka (brzojavka iz Berllina: zagotavlja, da je W«ran-
cdkruniene zastave, da hrabro cidlbšCe vse sovražne napade. Ne -smemo se dksllanaft, ne sunemo vzeiffi ped nrtee ak.rijie omega, ki streže ipo žuvljenijlu višem n«'
Leto I. - Štev. 69,
V temi trenutku nasio v» «wcijafeti veliko od-gavamost napram defafvskemiu razredu. Naša stranka ddftMl* mtufina krizo: v oje} se po^avija, •več at nuj. Iti t5J nasprotujejo da Ikv ovirajo pSotdno strairkioo dte-Jlovanje. V stracki vlada minagp mesporazumijenij in UufuSb nejasnosti, in Da desolriiientaci&a, katera sfili v dCi vsaikomiur, ki defliute in žnai v na&h vnstafe, zantare ptaatčJti faatglSčna.
Dfa zavzamejo z večijo Jasnostjo svoje stališče na-(»aan pofeičnemfi pc&ošalu, <kl Je dozorel v notna-atastfi stranke vsted dcigiiht in ostrit pedemik med «trujam!L, Baiiere tvorijo stranko, hočejo podpisani ,odkrito formmlVr.aitfi svoje mčs!i.
Predvsem .izjavljamo, dia soglašamo popolnoma z •d&natveno kottausnls.tčtčBO teao Serratr- Baratooovlo: »Za krmanjmzera!, proti narkota.«
Prati refotmizmn.
Mi smo nasprotniki iredbrmiizmia, kajti m5 smatramo delovanje socialistov v meščanskem družabnem redu ko* izdajstvo fcMarvsfcega razreda.
Socjjails^čna stranica ne sme "prejemati nikake odgovornosti, ki pripada tauribuaziji, in se ne sme trudit«, da rešE katpItafistSčtf* sistem, kafceri se hliž a oečacgšboa smrti'. Proletarjat uro prevzeti poetično ciAsst le v avnho, da rarbtfe meščanski režim in da prehodno k vršo;« Imto potom protetansfce diktature, katera nwa unitčliu poslednji kontr&rev©-Jisc'Conairii£ odpor tmrSuazSjte in maora z oidiočno silo vspostavirtB novo aad^ai:stnčno družbo.
Proti razkolu.
Mi srn 3 narprotni razkolu v stranki, kauti mi sma-tr-rimo za nedhhtidteo pdtrebno, da se ohrani enot-®ost naše stracJce s vsemi njenimi napadakemi in obKmhiKmj organi. Tisti, ki iz doktrinarnih razJogotv žel rje za vsako ceno rr£a&ni v reaSi stranki, so sužnji CDe IcgVke, ke-tera jah 3šra iiz realnosti on ijih dovapa do k:ihan;a m^e utrjene stranke v korist buržuazšji.
Mi hočemo, da se eferani enotno pmoletaipsko 0-l»an*'e, posebno pa v Juiipkt Bemečsri, ,kjer poteg razredne borbe dirja naciicnain« bo;. V n'j\-ečie.m interesu delavskega razreda maramo z vsemi silami branili proletarsko1 emotnosr JdTHske Benečije, tokoir «Efi naša eedru^, ki so ,po z neterečnan: žrtvam dbfikovali in vzdrževali proti višem napadom, ptiodS vsem zahrbtnostim; braniti in ©hraniti rnjormno ptro-letars>ko enotnost naših sekcij, naših sindikatov, naših konzumnih zadrug in naših gocijailnih zctvnro-valnic. V tej temina uri zaroit in (agnega rovarjenja kapi-lrlističnega raareda ha povzircvčdJ raaikci naših organizmov usodopoino osiafc^enje naših proletarskih sli!.
Borbena sredstva.
Zvegti bolognskensu pncigr-amu, hočemo ikoiTajkati po poi.i, kaitero n:pn je začrtate Tretja iretemacjjo-naia.
Mi ne izkfTiuiouieuno nobenega borbenega sredstva; prriiznarvanrjo potrebo poulične afecSje, umestnost par-'JafflieiBtrtrniega delovanja in neizogibnost Mpoirafbijamja nas-^a kot natepesnejše orožje prdletanijaU proM 'burSnazjji. Na -ufficK hočemo prosvetljevarfa, vzgajild, pnprt&vjati dela vs kfl ratnred, da se ipoipolnoma zavodu naš h principov, naših metod, naših tkonžmh ‘clJev. V pEcCraimienitu aahtevJMmo brezobzirno sttroigo "a z večne akcijo. Ena.ko velja za naše delovanje v cihSn.cVih ''m prwttixta&Wh zasfiapnb, k^etr hočemo •zatiledovaij sleiieoo f.nKemico:	ne	»ajbotirania, ne
pt«<zn:h referm. .Ptatrlament, ob&šna, provindja, sšnda-fcert, a <;'i"U'ga, vise Ja§t::tac»je, Ikaitere smlo mi nstva-zavejva«, nam .marato skiž^iti k/t sredstva *r pripravjiarijie revfcSucije, 1cot iaim popioilnejše or-^eailz (erje mšetgja. raziredteega gliban^ Naša steaaka “mora zčoddblti	mar^strčrao	lice. Ona ne sme
clopust:'^ cu ;0 vciliio re:'offmfebj6ne zmešnjav'« alf ar ej^ »giivonr slndflc fetel^ni sistemi.
Soc 'jafetična sttsunka mor* UrsrtMafrtati v rnmožaoah več M oipoT-? ciih, ristvt' '.-'Sati nucim revolucijonamo jzaverit. — Zi rjris ne pomier-a ire\'o*i?or'ja 'odilcičnega, nrs ''nega aWa, ki 4sr£*£» režSm: revduc-iSa pomeni j^dbero pi^er.bre^bo gr^iptc|i wsiklfc 'emefev kajpšfa-fefiičae i^nur’:«, kafe-.a ri aaOasna, marveč katero se mo a ustvar;rt^, fircittrtn, a®-ffl«ni8#S z napoirom, s p>»-žrAvrJvctecsljo, z resri:’s'.i‘0, In pnj tem ne sanemo vor ai' ne &2*irj. -sebi, ne ckdgih.
Radm; tega cnvjraoiio cdw2ič-|tK zaiveznišh-o s san-■'•siučicisni i*n anarhi'B!tl?,ttima .eftemsn^, s kate-rlirri'	kliiib liemiu enotno najsidoprti v go-
rtdioc’.rj'h 'ireiadtkah.
Za Tret,lo intemacijonajo.
Z- ene strani to5emio os^alBi v Tretji čntermacifjanaJi, koe ‘me rilce se mora zsisJeidovaitj dfeoipKateirno La z flfcfooko .zaveslalo; z *d!nuige sttirani hioičemo, dia se prfzr ' vsrfci pnkra&ja?> in 4adeo dnudi našit .ono avto-n<m:A;-o, ko ffavcira 'z viriJaffciKh ok^ofečk* in $z sipteci'-'vf.Čreij* p0j0ža,;a, .fcaierega zamorejo pres»jevwtii Je lect, <ki živijo v njem  .................................. .	.
M- vvdioTo v e) ivnf Sovfetnid 'R-usJ® najvišjo po-JUm»v kcnirnlzma, vodiidno «v«adb, kartera raz-•aveife.e \iseh in kaže vsemi pot A> tires.ni'ičen,jia sve-tovina revolucije. Najsvete^a na}qga vscike sacfiija-&'.i'č®e Etrarlke je, da bra®"' inusfco pevotoef^o vsadc dan, rv>;i?iko uro, d rt jo brani pired impesiSafetnčniimB Spfl2«<9m«, 4tH5tenW«lnSm« atwnt»)ti; pred’ vsem iz-rffefcitvi. Ravno najdls tega; ker nočennoi, da obsticrii « *o4vtc.|tJ 3’ai le v pwzn:h besedah, se iztrekamo proti aaelncJa v s4r-ic4(Q.
Strankina disciptina.
Sodru<gi, ikv hočejo pripadaiti naši stranki, morajo spretelO kiciiriu.rj:s^'6nai r-.oefri, kaliem je določila , Moskva in kaitera modfjo ; pcrabljaijo najvišje .in-. Stance naše franke, z cz.cctn oni posebne pogoje iteldi)anEkega (položajja. iRroti oinilmi, W so vpisani v etr?nkl, 'in :l® se ne držijo strogo nljeinfsih smerniic, prof P*’"'; "»s delajejo orveta stranke efe proffi njej, se bo »ajsinežje ph Statoslfh. In tiako se bo fe-čfettVo iz naše ci igainfeaciiSe vtge one, ki odkrito zahVHinb n;tffcefo k r-«'5nrtmtMi'ičnemiu sodelovanju •al k aniairfclsf.čnesrtu ekstiremfizmiu.
š:m ustanovam, ne smerno azpositajvijattt naših sil v neprenišltenlfh, fsCLTjllenih •gfTbemv'fti, kl> zajmiorejo dajl so vraiir.ii.ku pov.cd, dci ij.h zahrbtoo napade. Uve-Ijavljalti micramo veolno vse maše siUe, a pni tem: moramo pazVP, da jih ne precenjujemo, krljti s tem bi Jih spravili ob veFavio. Sm;o gotovi, da ičutiijo in da so soc&aCirtfčrae sedtc:'0e Juiodke Benečije z naunj. One hočejo fcoanjunzem, todia nlkcfkor razkola, .kaiieri ha bil ravcKf v sedemjena trenutku naiibolj Škodljiv in ttsodeipcin. Bo <ba nas mora naltii vedino bolj združene in koTTipEikvne.
Stirank.:« ns(j bo deiavskkn sl'tam ipnedsitraža, vo-dšteJjšca, luč In tako Ibotdci dosegle zmaigo .preko vseh ovir.
Za fccarju.n!t6am, sodirugi, in profi reform:|zmu!f Za jasmost dn preiti zmešnjaiva!
Za enotncat franke!
Menilo Benet ti, Allreds Calini, Orlando Invvinkel, Mario Malatesta, Giovami Oliva, Giuseppe Passigli, Lutgi Tonet, Vasco Visnicher.
• * *
Orii sodrng, ki pr.Viitajjaijo mrl gori navedeni program in :kf (ga hočefta .pcdpirai^n, z aktivno pticpa-gaiadb, na5 jaivila svW prll3isjp etodr. Mariju Madatestii pr' »La'v>ceia,’jD iju« za Trat :’n Istro, in sedr. Orlandu Inwfnklu p::r BofcrSki tia^ainl’ v Tažlču za FurS;aoččo.
FoSstl napadajo delavske Zbornice o Ital! !.
Splošne starke ▼ Bofcgni, Veroni, Anconi in v mestu Reggio Calabria.
BOLOGNA, 5. D rraes zuiima^ igo nekaiteri fašisti! vdrli v tuka;šr.i;o Delavsko zfcomiJoo. Tu se je nahajalo kakih slo miladlh Ecic^distov. ki so odgovori na napad z revcJver^klmi' ctciefe, n:kar so fašisti ubežali. Kmelti zartem .'e prišel ipred Delavski dom cd^eleik ,kr. stražtrllktiv in teraibinje^jev, ki so ob-k-olv’-: poslcfte in zah le vrli vhod Posl. Buicoo, jim je odgetvot.1;!, da smejo priti <v poslopje v sgvilso preiskave, toda 'bnez a.rditov «n fašistov. .Kr. stražniki 6n ikara'bin'ar® so 'toi julb tetmlu vtdrlr v Delavski dom, v diaužbi arettov in f ' ©’^to\'. Zaisedfi 190 poslopje in začeli preiskavo. Medltens so fašist* iin ardSti1 po-čenjaSll wt>;i dbios;jna 'vandatetv^c trgali «01 zastave, razbAjaJi Šipe, pi^hiištvo, pislme ■stroje itd — Kr. straž-nki so araSlrali 90 sodrugov, ncirajaijočah se v De-la-vsikam dcmiu.
V odgovor na postopanje oblatsti in faisistolv so deSavci proglas't’i stavko, (ki se je v teku dneva stop-sjemr, razširila na deželo.
Ob 17. mri je bila Delaivskja zbornica spraznjena in 'vrnlena organiza)c'’iam. — Stavtkas pa traja dalje, dokler ni izpuščenih 90 aretiranih -sodrugciv.
Sotfr. poslanec Scarabello, ki je bil ranjen pri lašist&v-skem napadu na municipi) (občinsko hišo) v Veroni je takoj zatem umri. — Tudi Delavska zbornica v mestu
Reggio Calabria je bila napadena in opustošena.   V
Anconi je bil proglašen generalni štrajk vsled spopadov, do katerih je prišlo ob priliki sprevoda zastav, došlih s slavnosti 4. novembra v Rimu. — Proslava domovine in zmage na Vittorio Veneto, v Italiji, se je končaa torej ravnotako, kakor se je pričela.
Veličasten pogreb poslanca Scarabelloja v Veroni.
VERONA, 6. Danes c.b 15. uri se je vršil pogreb poei Scw«5»dl^a. Rctgreba se ,je .udeležilo vel'lko verc*3&k’Ci 'in .bratslah zastopstev socijrlliV.račnrlh tor-ganlzacij, zlasti Delavjikih zbojmic z vemeš in za-sta?v?iml. Sprevod se ie usitavč! pred amMjoipffjemi Krsta .je 4*2r< pcstsvJJena na stapnjiišou, kjer so go-vc iii razni govicrn kl. — Po poignebu se (je podala yku<t>ia& deiiciaslrEmtov v mesto, kjer je za'hievala zapretje trgovin.
Sklicanje poslanske zbornice.
RIM, 6. (T.) PosJ&Bskij zbclrnot?;, ki bo1 v kraitkem skiteana bo vlada predložila zaikonsike naičfite:	za-
konski n'(črt za zavarovanje pcolti bolezinto in za paspeševemje zaidirag, razne filnainčne .načrte, katerih n?ijg'ls.vne^i je cnj o zvišanju cene kruhu in o novem davku na vino.
Poraz generala (Dransela.
RDEČA ARMADA ZAVOJEVALA POSLEDNJE POSTOJANKE M£D KONTINENTOM IN POLOTOKOM KRIMOM.
DUNAJ, 7. (L. V.) Iz Moskve smo prejeli sledeče po ra Mo z dne 5. t. m.: Po srdMnh in krvah^ih bojih ptii PereCiopu smo otJbl'31 isoviražnlka, pro‘ji jugu. Naše čete zavleci uje.Jo govražni'iloa on so zavzefe po-st8'jo Nikavov 'n Novio Aleksjevsko. Po trdem in krviavem boju atmo zavojevali močno utrjene postojanke pri Išlin-lbutuku, severno pJctoka Išjcmgarta, Naša hrLibra, aranadla je v-s5tcipi'ia v mesto Ind:š'lCia-fcioskl. Vse sovražne posljojamke, .katere snuj zavzeK <v teh bojih, 90 hSte utirjene ,g čemeritom in tso bile zavarovane s težkte artlijeri^o.
Dne 4. t. m. snso prsfloOTačill reko Savalč iin zavojevali most Išjongair, ki spaja konfmetnit s pcJotcikom Knlmom,
iDne 4. in 5. it m. smo zajela oefte pešatd!'|jske polke, 220 ■ftopov, 4 icik&cpne aivitomobčllie in 60. 000 aciMe-ifjsklh gr.?inat.
KLIC PO ANTANTNI POMOČL
CURIH, 6. R:dijobrze.javke, dcšlie .iz-Moskve potrjujejo, da so spravljene čele generala Wramgala v obupen položaj. ■Čete so se v umiku razcepile in so deloma zapustile anmttdo. Wirangel .je zgubil lepi" del sv»;3h moči. Or ne iup® več, d abi mogel povzeti ofenzivo. Ofcmil se je na antanto za nujno potmcič, ampak neverjetno .je, d.H bi se mogel cpflmctoi čz pre-trpelega poraza, akot udi dobi pcmoč od antante.
RUSI ZAJELI AMERIKANSKO KONTRAREVOLUCIONARNO ODPOSLANSTVO.
gel v 'bitki pri Alekssandrovsku zgubil polovico artf-Ij arije.
UMIKANJE VRANGELOVIH ČET.
CURIH, 4. Neka brzojavka dz Moskve poroča: V krimskem odseku pritiskajo še nadctlje boljševi^ke čete na sovražnika, ki se umika po hudih bojih proti ptolutcfku.
CURIH, 4. GHcJSom neke brzO'lavke iz Moskve, so haljševiSke čete zavzele ožltao pri Perekopu.
LONDON, 4. Lord Curzcm je poslal noto v Moskvo v odgovor na JCrasinova :poroičlLa. Čatsnlki so mnenja, da je ta tieff nav.dtihnjen natanko po ijstih nagibiih, kakor .prejšnji, da (je obnova nojnmalnilh odnošajev z Rusije podrejena pogoju, da neha od ruske strelni vsako protibritansko norvarenje.
MIR MED RUSIJO IN POLJSKO RATIFICIRAN.
HELSINGSFORST, 4. Dne 2. novembra so bije zmenOane listine, s (katerimi je bila ratificirema predhodna nrrovna pogodba med sovjetsko Rusijo in Poljsko.
RUSKI PROTEST PROTI POLJSKEMU D'AN-NUNZIU.
CURIH, 4. i^eka arada^abrzioiavka iiz Moskve pirr-tvi, da je izročil predsednik miirovne idete^adje poljski vladi neto, v kameri je proltestirail {»roti navzočnosti čet generale! ŽeHhovskega na ruskem ozemlju, ker pcmernii: to kršenje premimili ptoigoijev.
iz mmw mm
(»Rost:l — Wien«)
Vin. VSERUSKI SOVJETSKI KONGRES.
V Moskvi si bo vašil 20. decamlbra vsejrusSčf sOv-jetska kongres-. Dnevni redi (bodo tvorila vprašanja o obniavi industrije, prometa in prfjedieftsitva. »Iz-vesitja« pišejo, da mam’ sedanji uspehi adeiče .rfr,made proti Wrangeki nud&jo nsiivečje upainie in veliiko gotovost, da .bo dio 20. decembra fronta proti južno-ruski kcntrarevoJiKijjt fzgiinik) z dnevnega ireda.
GOSPODARSKA OBNOVITEV.
Zaloge žita v Ikidbamskem okraj« prekašajo vsako pričakovanje. Kubanski 'kotz: Iki priniašcijo na železniške pc®tane v držaivne svrhe več žllfia, kakor ga je moigciče neflcS^fi Nekatere v^ai so oddcBe nad 150 vagonov tega potrelbnega iprideSka.
ODPRAVA DENARJA.
»Kramlja; Gazeta« javOlj«, da se uspešno mda3juje odprava denarja v Sovjetski!) JRrjslfJi. V ietu 1919. so ■dobivaJi vsi šcuski cljraci brer^čslfeo hnarioi. V tem Letu se je -od^cavilo med dnttglm itudj viozn^no na tramvrfekih pnagalh. Sovijeitsilfd .uradln:ikii in deftavoi dOfcivaja fcreziptačno kcsiilo. V letu 1921. .se bodo vo®2i> luractoik?, dela/vej lin šitudentje (brezplačno po žefezaulcah. Eleklnlko, plin lan 'kurjavo se icddaja ^udi bresapillaično.
ltn!llini.-iB$0!l9vonsKfl pogtildnla
Italijanski pogoji.
RIM, 5. Po poluradnih vesteh se .d‘a isfldepati, da bo stavila iialrjaassifcf defflegacija pri sestanku z jugoslovansko sledeče glavne pogoje:	1.	(Nedeljivost
Istre ih’ nedeljivost julijskih meja- 2. NeiodrvSsnost Reke, ki naj ibo zvezana z Italšjjo nri kopnem. 3. Italijanska suverenltielta nad Zadrom in Šiibenlifcom. 4. Strateška jrmstva ob dalmatinski' ■cbafli. 5. Ljudsika glasovamja v Cimi gori, . 6. Nedotakljivost albanskih meja čz iletffl 1918.
D’Annunzio proglaša svoj vhod v Rim.
iREKA, 5. Na inicijativo iitf Ciijanske pomorske zveze iin društva. Mlada Itaiirja se 'je vršila v gledališču Femloe proslava 'obletniioe .prihods) prvčh ita-llf^tnskrh ladii, GorvOril je D’Annun!zio, ki 'je rekel, da se more samo v Reki resnično praznovaiif 'itali-jamsttdot zmago, ker v Rimu se prc 'znuje 3 e mrtvo zmago. Svoj govor je ziaM)u)č'iJ z (besedami, da bo prišel tanaitt dan, na katerega ‘bcldlo legi jen rt :05 vko-irdtsfi z razvitima zastavam® v Rim. — Go vernikove beied^e so žele žlviihen eptevz.
V današnji Italiji je že mogoče, da spremeni DIAnnun-zio svoje besede v drzen poizskus. — Na »jugoslovanska izzivanja« je odgovoril že z dejanji. Njegove čete so zasedle rt sv. Marka pri Bakru in ga utrdile za obrambo. Lepa predigra jugoslovanskim-italijanskim pogajanjem. Diplomati se gotovo ne bodo mogli izogniti senci pesnika D’Annunzia pri reš«rvanju jadranskega vprašanja, ker so za to prešibki. — V Italiji bo tudi še kaj drugega mogoče.
Miflli IHSilllR
Wrangelova smola. V Parnim izdaja zagrizeni ru-iki korjir.ar.evdjuc.il;onanec Buroev ruslko pisano igla-sio »Obče'e Dela«. Ta lisit pravi:	Wirangek»vega
nesrečnega položaja na Knimiu ne smemo prikrivati, kajti tako .početje ‘bil e Škodilio stvari, zoi katero se ■bori Winange8. Mi m!omamo odkinitioi priznavati: V zadn.ilh tednih izgineva zatupanje ido Wrilnigela in d!o njegove vlade v južna Rossiji čiim bollj. N ajda zapaidne Evrope in posebno Fir'amc:j}e pad)'4 danzadbevom.
Wrangel se pripravlja na beg. iKomcem meseca septembra je dcspelo v neko framaosko pristenišče 50 mililCcTJOV frarfcov. To Wn: bgelovo .deniaimio sveto se 'je po<ji!isj.*io v .pariške (banke. V teh dneh je dospela v Pariz enaka svota zlalta. RuvmicItako je odpostel slavni gere.nel naji 150 milijonov Wmgelc'vih iruiblijev iin Keremik h 'bankovcev iz Knlma v Frcfacijo. V Parizu kroži govorica, da pomena to ad^poišilljanije de-nar.ja m Krimia skorajišnnš beg geSnierala Wirr|nge!a im njegovih prijateljev čz južne Rusije. Slavni vojskovodja ho najprej pepotooma izroprll sviotjo Ijiublijeno jiužno Rusijo in potem šele odide v kako razkošno francosko tetovišče, da zapravi' pokradene millljone.
Ogrska justica. Horth^evii sodniki hočejo odstraniti pri procesu proti deiseSanu bivšim ljudskim komisarjem vsakršni poliični asnzjSa&, da 'bi zamioglr olb-sodSK' navedene ■stodruge kot navadne hudodelce in teroriste. Svetovni preletarijat (bo že pravočasno cbračunfe s krvoločnih Horthyjem take lumparije.
Minister Meda demisijoniral. -Minister italsjan-skega zaMadia Meda je prediožii ostavko, katero opravičuje s svojo dolgo trajajočo nevarno bolean^ioi. Bolezen manastra Mede je najbrž povzrc oiljoi 14 milijard državnega defkaitai zal telkoče (leto, 'katere 'bodo davile že itak t/bubožan italsjanaki protletamijeit.
IZ STRftNKE
Dnevni red kongresa o Florenci
Na turinskem zborovanju so bila določena pravila za udeležitev na narodnem kongresu naznanjenem v. Florenco za dneve: 29., 36., 31. decembra in 1.; 2. in 3, januarja 1921. i. Pravila so navadna, s sledečo spremembo: en zastopnik na vsakih 200 članov ali na frakcijo; obveznost predstavništva manjšin. Znesek za pristop 10 lir za sekcijo in delegate.
Dnuvni red je bil utrjen kakor sledi:
1. Imenovanje predsedništva.
2. Imenovanje komisij, a) overovljenje pooblastil, b) razni predlogi.
3. Finančno in upravno poročilo:
a) strankinega vodstva, b) založne družbe „Avan'i“.
4. Politično poročilo stranke 1 a) \ odstvo, b) parlamentarna skupina^ c) „Avanti“.
5. Poročilo o Drugem Kongresu Tretje Internacionale, teza za tezo. Poročevalci Bom-bacci, Graziad i in Serrati, ki so predstavljali na kongresu v Moskvi P. S. S.
6. Adresa stranke: odnošaji z Internaeijonalo (pozvane bodo frakcije stranke, da imenujejo poročevalce).
7. Program za socijalizacijo:
a) socijalizacija; (poročevalci: Umberto, Bianchi in Bordiga; b) agrarni program; (poročevalci Piemonte, Vittore, Angeli, Gra-ziadei in en delavec imenovan od Zveze poljedel kih delavcev); c) sindikalno gibanje:'tovarniški odi or, delavska kontrola; (poročeva cl Giuseppe Bianchi, Gabrinski in Colombrno); d) nacijonalr.i in koioni-jalni p oblemi- (poročevalci Serrati, Treves in Riboldi).
8. Delovanj1 stranke v javnih upravah: občine, provincije, Zve/a občin (poročevalci Campanozzi, Filippeti, Pastore).
9. Modifikacije s atuta. (Vodstvo stranke).
10. Tisk v stranki (poročevalec Serrati).
11. Vol tev vodstva.
12. Razn terosti.
Tretjo obletnica ruske revolucije!
Včeraj je preteklo tri leta odkar je zmagala prva socijalna proletarska revolucija. Dne 7 novembra 25. oktobra starega stil ) 1917. leta si je ruski proletarijat kot prvi osvojil politično oblast. Na ta dan so ruski boljševiki z dobro prpravljenim in previdno izvršenim prevratom iztrgali obiast iz rok meščansko-demokratične vlade Kerenskega in jo prenedi na delavske, kmečke in vojaš e sovjete. Nad polumeščinom, sentimentalnim Kerenskim je zmagal predstavnik revolucionarnega proletarijata Lenin. Nad buržoazijsko demokracijo je zmagala prol tarska demokracija. Državna rbiast je prešla iz rok koalicije menjše-vikov, socijalnih revolucionarjev, kadetov in drugih meščanskth strank na sovjete, ustvarjene in načelovane od proletarske avantgarde, boljševikov-komunistov. Zmagali so sovleti.
Triktnl obstoj Sovjetske Rusije pomeni tri leta proletarske samovlade, tri leta trdf* borbe za proletarsko državo in proti kontrarevoluciji, proti vesoljni buržuaziji. Ruski boljševiki so se morali pri izvrševanju diktature proletarijata vedno — v no-notranjosti in zunanjosti države — posluževati svoje rdeče armade in čestokrat najhujšega terorja, da so si mogli ohraniti pridobitve proletarske re-volucje. V tej nedolgi dobi svojega obstoja je Sovjetska Rusija Imela britke izkušnje s sovražniki delavskega razreda. Kolčak, Judenič, Denikin, nazadnje Wrangel in Semenov, Finska, Poljska itd., to niso samo imena generalov in držav, ampak ta imena so predstavljala in nekatera še predstavljajo močne, bogato opremljene in zahrbtne armade vesoljne kontrarevolucije, ki se je zaklela, da v kali uduši mlado proletarsko državo, borečo se s pomarjkanjem še najprimitivnejših potrebščin. Ta kontrarevolucija zadobiva ravnokar zadnje udarce na Krimu. Toda Wrangel ni niti zadnji sovražnik Sovjetske Rusije. Njen najmočnejši sovražnik je svetovni kapital. Svetovni kapital je viden sovražnik proletarijatu celega sveta. Borba Sovjetske Rusije je torej borba za osvoboditev dela od kapitala, boj zaosvobojenje vesoljnegaproletarija-ta. Obstoj Sovjetske Rusije je obča stvar delavskega in kmečkega razreda, katerega dolžnost je ravno zatega delj, da stoji na strani Sovjetske Rusije. Rusija je, prva pokazala delavskemu narodu in sploh stlačenim narodom celega sveta pot osvo-bojenja. Ona je orva, ki je postavila na tehnico ce o svoje življenje za delavsko stvar. Ruski delavni narod je velika žrtvev na oltar osvobojenja vesoljnega proletarijata*
III. obletnico ruske soc jalne revolucije ni praznoval proletarijat tako kakor zahteva hvaležnost do junaškega ruskega proletarijata. Zapadno evropski proletarijat ne zua niti še dobro precenit dalekosejnosti borbe, On stoji še preodaijeno, da bi se mogel uživeti v trpljenje in požrtvovanje ruskega revolucionarnega proletarijata. — Vsled belega terorja ki vlada v Jujijski Benečiji niti mi nismo bili v stanu, da bi dostojno praznovali ta največji praznik komunističnega proletarija. Oddol žimo se spominu na 7. november, na dan posrečene november.-ke revolucije stem, da postanemo dobri bojevniki ob boku Sovjetske Rusije, pod neomadeževano zastavo Komunistične Intenaciio-nale.
* *
*
Na dan te‘obletnice zmagovite ruske proletarske revolucije so izdali višji organi delavskih organizacij na proletarijat prigodne manifeste, ki pokezujejo na važnost dneva. Zdolaj objavljamo manifest Delavske zbornice v Trstu.
Deluvci!
Pred tremi leti, ko je divjala pošast-vojna, medtem^ ko je bilo na tisoče in tisoče človeških življenj pokošenih na bojnih poljanah, začul se je metalni zvok strganih verig, ki je preglasil za trenutek vsa drug šum.
Zvok je prihajal iz vshoda: ruski pro-letarijat je z enim samim udarcem zdrobil
verige svojega dolgega hlapčevstva in se vrgel naprej na pot svoje osamosvojitve * nasproti novemu življenskemu načinu.
Na oni zvok so obstali vojaki in poslušali: vzklik solidarnosti in vere je šel po blatnih in ubojskih strelskih jarkih, šel je za fronto in razlil se je v ražne dežele, dvignil je potrti duh proletarcev in odprl njih srca novemu svetlemu upu.
Meščanstvo celega sveta je bilo prepadeno. Oprijela se ga je samo ena volja, samo ena namera. Vočigled nove nevarnosti je pozabilo svoja sovraštva, pozabilo na svoja nasprotstva in se odločilo, da zopet pričvrsti verige na roke ruskega velikana, ki se je drznil upreti in osvoboditi se!
Ampak njegovo nizkotno početje, četudi vstrajno in vzdržno, bilo je zaman.
Ruski velikan živi še vedno: tu stoji neukrotljiv, nepremagljiv: v rokah gorečo bakljo in mogočen bat ' Z bakljo razsvetljuje pot, da mu morejo slediti proletarci drugih dežel; z batom se brani sovražnikov, ki ga skušajo ovirati na njegovi poti in jih neizprosno pobija enega za drugim.
Mrusi proletarci!
7. novembar: preroški dan, spominski dan.
Že tri leta se ruski proletarijat bori, trpi in upa: bori se, ker zna da se bori za pravično in sveto stvar; trpi, ker zna, da bo njegovo trpljenje služilo vspodbudi proletarcev drugih dežel, upa, da bodo ti proletarci kmalu sledili njegovemu vzgledu, da odvržejo in zdrobijo težke verige, katere jih tiščijo in da pridejo na njegovo stran, da bodo ž njim skupaj šli na pot, komunizmu nasproti.
Naj gre danes vaša misel, o delavci temu plemenitemu in dobrotnemu proletarijatu : naj gre vaša navdušena zahvala, vaša vroča želja, in predvsem vaša volja in obljuba, boriti se neprestano, na vseh poljih in z vsakim sredstvom, da ne bo velika ruska revolucija udušena v krvi od vampirjev imperijalizma in kapitalizma.
Zapoznelost, s katero je prišel apel strankinega vodstva in izredni režim, pod katerim živimo, sta nas zavirala, da vredno proslavimo ta dan.
Z druge strani smo mi, ki vas poznamo, prepričani, da	čutite	vi za	Rusijo srčno	in
solidarno, ne	da bi	imeli	potrebo po	še
drugih govorih in po drugih vspodbudah.
Mi znamo,	da smatrate	rusko stvar	za
svojo, in da	ste na	poziv	svojih organov
pripravljeni na vsako akcijo, na vsako žrtev.
S to gotovostjo vas poživljamo, da ostanete združeni in da se spomnite, da je najlepši način za pomoč ruski revoluciji, delo z vero ln gorečnostjo na ojačanju lastnih razrednih organizacij, da jih napravite delavnejše, sigurnejše in skle-njenejše, v svrho uspešnega bojevanja socijalnih borb.
Delavska zbornica.
Bamnfl oestniK
Povišanje cen tobaku in tobačnim Izdelkom.,
Glas m dekreta, objavljenega v uradnem listu' „Gazzeta uficiale" se povišajo cene tobaku in tobačnim izddelkom tako-Ie:
Tobak za nosljanje (trinciato) od L 60 na L 70; zavojčki 16 g od cent. 60 na 79. Cigare (smodke): Toscani od --'45 L na —*60 L, regalia Londra od L 1-40 na L 1*60, Londres od L 1*15 na L 1*30, Trabucos od	—'95	L	na L 1*10,	medianitos od
—*75 L na	—*85	L,	Minghetti	od —*70 L na
—-80 L, Grimaldi od — 50 L na —*60 L, Bra-sile od —*50	L na	—*60 L, Dama cd — *30 L
na — *35 L,	Attenuati	od —'65	L na —*80 L,
Virginia od —*65 L na —*80 L, Virginia zbrani od —*45 L na —‘60 L, Toscani corti od —*35 L na —*35 L na —*40 L, mezzi Toscani od—‘22 L in pol na —*30 L, Cavouir normali od —'45 L na —*55 L, na slamico (Sella) od —-35 L na —*40 L, Branca oe — *30 L na —*37 L.
Cigarete (svalčice): Marylai d od L MO na L 1*30, Virginia od L MO na L 1*20, Nazionali od L 1*— na L 1*20, indigene od —*70 L na —•90 L, popolari od — 60 L na —*70 L.
Tatom m tetolna
Prejeli smo: Dan za dnevom se vrsti o brešte-vilne tatvine. Kakor v predvojnih časjh, tako je tudi sedaj Trst središče tatov, ki izvršujejo svojo obrt na najbolj naštudiran in prefrigan način. So to profesionisti tatovi, ki morijo vsako delo in ki preživljajo svoje tržaško življenje z bogatimi tatinskim plenom. Posebno dobrodošla jim ji bila burja, katera je v zadnjih dneh tulila po tržaških ulicah in po Krasu. Je razum živo. Kajti v temnih nočeh, ko bri,e svetovnoznana primorska burja in ko se le malokomur zljubi tavati pomestu, je najlepša prilika za tatove, da se navdušeno in oprezno opravijo na slavno delo, ki prinaša toliko lepih dobičkov. Je tudi naravno, da se izvšujejo f0--tatvine le tam, kjer je kaj: tatovi kakor pravi prigovor, že davno izgubili pravico tam, kjer se ne da nič več krasti. Njihovo posnemalci so oni, ki kradejo le v kvanrednih slučajih; da zadovo-Ijujejo potrebam želodca.
Naša pot.
(Pnoietariijčitiu Julijske Benečije moramo povedati ; jfjstoo in edkrtto še ppr besed. Mi se nahajamo v tragičnem položaju: naša polkrafroa postaja (trdnjava eDvtražaikiov. Neg protetaMjaJt se mpra strniii *e vedno ibofc kompaktno ofooki svoje slavne, ne-
DUNAJ, 6. Neka rad*ijoibrzoiav(k-i iz Mvistkve spo-roča: »Med cfenz:aio proiti Wrangliu smo zajeli ame-rikamsko koiutratevožud^onarnlo odposlanstvo, ž njegovim iKf&elaikom generalom iMorelcan.«
Žalostor sadovi meščanskega družabnega reda! Svetovna vojna nam je prinesla na tisoče in tisoče vojnih pohabljencev* na tisoče, na
miljone sirot. — Kako podpira država te žrtve nam je dobro znano. Danzadnevom narašča draginja narašča brezposelnost, in kako naj živi tep-lano in ubožno jjudstvo 7 Kdo vzgojuje zapuščene sirote, da se bodo zaveda'e, da so ljudje ki niso vredni imena človeka? Kdo tolaži pohabljence v teh neznosnih dnevih. Kdo hrani lačne ob tej velikanski draginji in brez poselnosti? Kdo? . . . In naj se čudimo tatvinam? Tatove je vzgojil le državni sistem, ne smemo se čuditi ostalim hudo-delstvim, kajti tudi ona je porod« meščanski družabni red. Meščanska družba nudi večjo ta lepšo vzgojo le poklicanim siaovom bogatih očetov in zvestih visokih državai‘c službni«ov in radi tega so nam tl falostni pojavi v meščanski družbi popolnoma razumljivi.
Mi delavci ne branimo tatov, toda vprašamo, kako naj živi brezposelni, ki je obvean le na zaslužek svojih trdih rok?
Kako naj preživlja svojo družino, ako ne dobi dela po cele tedne in mesece ?
Mi delavci ne odobravamo ubojev in umorov, kateri so se porodil v vseh kapitalističnih nrža-vah. Prav dobro znamo, kako se jih da koiikor-toliko odpraviti. Toda gospoda noče slišti nič o tem. — Dajte proletarijatu vzgoje in šoe, da se bo zavedal človečanskega imena 1 Ker ste nezmožni, da bi rešiH la vprašanja, pošiljate na delavce oboroženi orožnike in policiste, da rešite krizo, ki jo je povod La svetovna vojna, uporabljate vojna sodišta, nrčloveške zapore in enake lepe meščanske, ustanove. Slabo sejete, slabo boste želi!
Ceoe poljskih In vrtnih prMslk« določene zn mestne trse in prodniatae za tek. teden
Česen............................  L	4 80 kg
rdeča pesa.....................  .	»	1*— „
korenje brez listja ......... 1*— „
kapus.............................»	1.— n
zelje..............................  1*—	»
rmena čebula (Chioggia) ..... »—*70 „
bela, rdeča čebula . ............... "50	„
endivija ............ * 1*60 „
zelenjad .... salafina .... malancane . . .
„ domače krompir .... regrat (mali) . .
„ (veliki) . sladka repa . . špinača .... jedrih
1-80 . . . ; 2-20, .... 120 „ ...» 1*40 . . . - .- TO , . - - „ 2-20 „ . od 1-140 „ . . . L-*60. • • • » 2-— . .	.	•	M 1*40 m
konzervirana v apnu ..... .—*60 komad
mleko {na trgu) . - ...... „ 1*70 I.
„ (v prodajalni)	. .	. . .	. „ 180 .
limoni..................od	19 do	20 stot. komad.
Opozorilo: Na predmete, katerim ni določena cena	je pripuščen k	večjemu 20°/o dobiček
na prodan	komad.	Vlije	cene	se smatrajo kot
prestopek radi ederuštva.
Razdeljevanje živil za ta teden.
Aprovtzacijski konzorcij za mesto Trst in okolico bo razdelj val ta teden proti priščipljenju štev 30 živilske izkaznice sledeče preemete:
Na odmerek:
testenine: 60 dkg a L r90 kg;
koruzna moka: 40 dkg i L 0 90 kg;
sladkor: 10 dkg ž L 6 kg;
ojje: 15 d a L 140 odmerek 15 d.
Izkaznice ubožniškega doma upravičujejo samo do nakupa sladkorja.
LJUDSKI OPER
Ljudski Oder v Sv. Križu pr! Trstu javlja, da se ustanovi pevski odsek z moškim zborom. Vabimo svetokrižke može in mladeniče da se v obiln m številu vpišejo v ta odsek, ki naj bo glasnik naše proletarske kulture in moči.
Odbor.
Da zboljša položaj teh delavcev, je sklenil sindikat absolutno odpravo dela na akord in v iz-vanrednih urah. Zvezi italijanskih stavbivskih delavcev in Ustom, ki branijo delavski razred je sporočil, da v Trstu in v vsej Jalfski Benečiji traja brezposelnost.
Poleg tega je Sindidat, na podlagi obstoječe kolektivne pogodbe s konsorcijem stavbinskih podjetnikov, sestavil statut-opravilnik za snujočo se blagajno neprostovoljne brezposelnosti. S tem bo z lastnimi močmi praskrbljeno za podporo brezposelnih.
Tudi to sredstvo bi sin£lo v dokazilo, kako se delavci zanimajo za uisodo svojih sodrugov. Mi moramo seveda ponoviti, da hočejo oni delati.
DelooGl zn delavsko stvar
Socialistično gibanje po vsem svetu je pokazalo v boju za svojo moč, da ne smejo zaupati delavci pri vzdrževanju svoje organizacije In svojega časopisija nobeni dobrodušnosti posameznikov ali slepi finančni sreči. Tudi ne smejo računati na nesigurne dohodke za pokritje drugih stroškov, ki so v zvezi z delavskim gibanjem. Delavci morajo skrbeti sumi za svoje organizacije, za svojo agitacijo in za svoje časopisje.
Danes živimo v časih, ko je zelo otež-kočeno delo za organizacijo in je otežko-čena agitacija. Tega se ne smemo vstrašiti. Ne sinemo pozabiti nikdar, da je bodočnost prehranjena pogumnim bojevnikom. Taki moramo biti tudi ml. Zato poživljamo sodruge naj pridno nabirajo za tiskovni sklad lista; naj nabirajo nove naročnike In dobivaju listu nove odjemalce. Naj vsak organizira v svojem delokrogu kolportažo lista in naj, kadar ve za kraje, kjer je mogoče ustanoviti socija-listično sekcijo ali izobraževalni krožek, takoj naznani strakinemu vodstvu ali našemu uredništvu v Trst
Delavci ne smejo pozabiti nikdar, da je osvoboditev delavstva naloga delavstva
samega!	_____
Zb tlsM sklad „Deln“
Idriji
MM presied
Oslovski posredoflalnl mA stnUnsk delate«
Posredovalni urad stavbinskih delavcev zaznamuje od 1. do 31. oktobra sledeče delavsko gibanj«:
Koncem meseca septembra je ostalo vpisanih 230 delavcev; na novo vpisanih v teku meseca oktobra 342; vseh vpisanih 572.
Nastavljenih meseca oktobra 172, zbrisanih, ker se niso predstavili na dnevno kontrolo 107; ostane (v evidenci) 293 brezposelnih stavbinskih delavcev.
L	12—
91	4 —
9	8* -
9	3 —
»	2*-
	1*—
•	1*—
9	1.—
9	50 —
9	2*50
Tratnik Josip, Lazce -Gruden Blaž ....
Omizje pri A. Lipuščku v Besednjak Alojzij, Sveto
Kermolj Josip, „	.............
Pipan Janko, .	......
Kovačič Vinko m ...........................
Kovačič Janko „	..............
Regent Ivan, Trst	^	.
Starc Ferdinand, Barkovlje.................
Darovali delavci v osmici Caharija v Nabrežini: Pertot Ivan L 3, Juriča Ernest L 2, Vižintin S. L 2, Kosmina Iv. L 3, Antonini M. L 2, Caharija Iv.
L. 5, Trobec Fr. L 5, Caharija Avg.
L 3, Pipan Anton L 1, Cahaiija Ant. L L 1, Caharija Ant. II. L 1, Gruden Iv.
L 2, Rebula Josip L 2, Caharija R. L 2,
Caharija Danijel L 5, Paul’na Iv. L 2,
Legiša Ivan L 2, Baharija SHv. L 3,
Spacal Josip L 2, Pertot Anton L 1,
Kotman Fr. L 1, Legiša Ant. L 1, Paulina Jos. L 1, Skupaj .....................
Pertot Jože, Kontovelj..................  .
Nabrano ob priliki poroke Jakoba Lapajneta in Ivana Sedeja, Gorenja Ko-
noralja....................................
Habe Jakob, Idrija.........................
Kumar Ivan VI, Idrija  ....................
Kosmač Ant. I, Idrija .  ..................
Moravec Jernej, Idrija
Pertot Ivo, Kontovelj......................
Pri kozarcu vina na Slapu pri Vipavi.
P. H., Col pri Vipavi .......
Prijatelji „De!a“ v Vipavi.................
F. F, Vipava...............................
N. N. po Ferj..............................
Darovali sodrugi v Čelem pri Cerknem (Štucin Andrej L 10, Mazgon Ciril L 5,
Rojc Stefan L 5, Kacin Jakob L 6, Pre-zeb Anton L 5, Štucin Andrej L 5,
Štucin Ivan L 5, Štucin Franc L 5,
Rojc An'on L 5) Skupaj . . . . . .
Skupaj... L 319‘50 Prej izkazanih ... L 1409-15
52*
25*
10*
5*
2‘
2-
1.
15*
28--
5*
20*
10*
10*
50 —
stavbinskih delavcev v
Skupaj.
DARim
h
L 1728-65
Za politične preganjance je darovala Zveza Vrtojbi L 20.
Iz dežele
GORICA.
V nedeljo 31. oktobra se je vrži sestanek odbornikov in zaupnikov komunističnih organizacij in komunistov Vipavske in Soike doline, Goriške okoBce in Brd. Na sestanek so bili zaradi skupnega stika rabljeni tudi nekateri zaupniki mejnik občin aa Krasa. Zastopan je bil Komen, iz Goriškega okraja, pa 25 organizacij. Od tam, koder se organizacije šele snujejo, pa je prišlo lepo število zaupnikov. Vsega skupaj se je vštevši Nabrežino, od meseca maja do sestanka porazdelilo 2943 izkaznic, za katere se je izplačalo L 6160, toraj za 1690 članov. Na sestanku so bili zastopani kreji: Ajdovščina, Bilje, Bovec, Cerkno, Col, Čepovan, Črniče, Dolenje, Grgar, Idrija, Komen, Kojsko, Kromberg-Loka, Medana, Miren, Opatjeselo, Ozeljan, Pevma, Podgora, Renče, Ročinj, Solkan, Sovodnje, Šempas, Štandrež, Števerjan, Trnovo, pri Gorici, Vipava, Vogersko in Vrtojba, skupaj 100 delegatov in zaupnikov.
Na sestanku so poročali: O politični organizaciji, sodr. Tuma, o taktiki in propagandi, sodr. Štolfa, o razmerju med strokovnimi in političnimi organizacijami, sodr. Kosič, o gospodarski organizaciji sodr. Gustinčič. Poročilo o izobraževalni organizaciji, katero bi moral imeti sodr. Kaica je odpadlo, ker sodr. Kaica vsled nezgode, ki se mu je pripetila (zlomil si je nogo), m mogel na sestanek. Poročila so bila ločna, stvarna, stoječa na strogem komunističnem stališču, odklanjaj e vsak oportunizem, pa tudi vsak pretiran radikalizem. Slovenski del Beneške Julije, kakor vsa Beneška Juija, ima tudi izreden in težaven političen položaj, da mora biti izključeno vsako problematično manevriranje. Sodr. Petejan, ki je bil na sestanka kot dobrodošli gost, je prav jedrnato povedal, da Beneška Julija za revolucijo niti zrela ni, niti ni pri nas mogoča. Kar je dolžnost vodilnih sodrugov je ▼ prvi vrsti to, dr. se por* ljudem brezobzirno resnico o položaja in o mogočnosti izvesti en aH drugi načrt, z A»nimi močmi in v okviru strogega komunizma. Isto je povdarjal tudi poročevalec sodr. Tuma.
V Beneški Juliji se nam gre pred vsem za to, da postavimo politične, strokovne in gospodarske organizacije na trdne noge. Razimti nauke komunizma in ustanoviti V vsaki občini komunistično skupino, to je velika m tetka naloga. In dokler nimamo v zadnji vasi zanesljivih zaupnikov, dokler nimamo v vsaki občini trdne komunistične skupine, toliko časa je šaman prepovedovati sodr ugom o velikih načrtih bližnje ali daljše bodočnosti. Revolucija pride od meščanstva doli, ko bo kapitalistično poslopje trhlo do temelja in bo maralo seči meščanstvo na zadnje sredstvo nasilstva, da »stavi, če bt bilo sploh le mogoče, naval proleUri.ja.ta. Za trenutek moramo biti pripravljeni, vcepiti prepričanje sodrugom, da ta rcvohicija pride prej ali slej. Od naie strani je revo-ludjonanvo gibanje te v organiziranju slovenskega ljudstva v taboru odločnega in jasnega komunizma, kr stoji pred vsem na gospodarskih tleh. Vsak deavec mora biti strokovno organiziran i- j. prvi in neobhodni predpogoj vsake velike komunistične organizacije. Najti se morajo delavci v labrikah in delavci na zemlji v skupni gospodarski organizaciji potem koo»umnih in gospodarskih zadrug. Brez zveze mestnega delavca na zemlji je vsaka trajna revolucij* nemogoča. To j« prizna ltudi Lenin in to dedi iz naukov Karla Marža samega. Naloga pripravljati komunistično stranko za odločen odboj nasilne meščanske revolucije je pred vsem naloga političnih skupin organizacij. Dočim pa spada v strokovno organizacijo vsak delavec, v gospodarsko organizacijo vsak delavec in kmet, treba je pri sprejemanja v politične organizacije strogo izbirati. Irk n mira gre le onemu sodrugu, ki pozna bistvena načela komunizma, Id je strogo zanesljiv in od katerega je pričakovati, da je pripravljen za zmago komunističnih idej žrtvovati svoje najbolj*« moči. Sodrugi združeni v politične orgaaizadfe morajo biti med se-boj prijatelji fn aerazdmfau tovariši Izbirati je pred vsem ndajše sodruge, Id imajo dovolj agilnosti in sposobnosti, da Sirijo v svojem kraju nanke komunizma ob vsaki priliki in vplivajo na to, da ee delavec in kmet organizirata do Mdnjega. Eno prvih nalog je širjenje časopisa »Delo«, ki j« sedaj skoraj sredstvo za politično izobrazbo.
Glede na prometna vodstva, na poroSevalc* in na Mdnaji razvoj stranke na Gori*ksm se
sklenilo, da se ustanovi eno samo okrožje, ki naj cfcscga vsa Brda, vso Soško dolino, okraj Trbiž in Idnja, Vipavsko dolino do Razdrtega, Goriško okolico in one vasi na Krasu, ki imajo lažji poftop v Gorico na pr. Doberdob, Opatjeselo.
Mejni pas proti drugemu okrožju, ki se ima ustanoviti v Trstu, pa se določi dogovorno z okrožnim odborom v Trstu in a dotičnimi občinami tako, da občine postojnskega okraja in občine obmejnega Krasa nad Vipavsko dolino izvolijo ali naj pripadejo k gorižkemu ali tržaškemu okrožju.
Bila je precej živahna razprava, ali naj se ustanove tudi posebni okraji, glede na prometne težkoče in posebnosti kraja. Sklenilo se je enogasno, da se prepusti okrožnemu odboru, da ustanovi okrajne skupine na pr. nemškega okraja Trbiž, Idrija s Črnim Vrhom, Cerknem,, Vojskem, Gor. Tribušo ki gorsko okolico, Postojnski to Ajdovski okraj s Vipavo. Odbor pa ima nalog, da takoj okraje razpusti, ako bi se delovanje ne ujemalo z nameni strankinega Statuta.
Sestanek trajal je od 10. ture do dveh v najlepšem redu in Goriški sodrugi ao pokazali, da se jim gre za resno stvar. V najkrajšem času, brez potrebnega besednega aparata, so izvršili težko nalogo.
V okrožni odbor so bili izvoljeni: sodr. Štolfa, Kosič, Tuma v Gorici, Srebrnič iz Solkana, Srmonetti iz Pod-gore.
Vse strokovne zadeve imajo posamezne skupine nastavljati na sodr Kosiča, politične na sodr. Tumo, gospodarske naravnost na sodr. ing. Karla Gustinčiča v Trstu. Delavske zadruge (Cooperative operaie), splošne delavske zadeve pa na sodr. Štolfa v Delavski zbornici v Gorici.
SOVODNJE.
Velikokrat smo slišali naše stare očete, ko so prerokovali o spremembi lune in večkrat dejali, da temu ali onemu škodi prvi krajec, uporabljali so tudi pregovor, ki pravi: si neumen kakor luna. In sedaj moramo verjeti tem prerokovanjem, kajti v Sovodnjah imamo tudi moža, ki mu škodi luna. In to je g. Cergo, tukajšnji dušni pastir. V cerkvi je vpeljal nekako kontrolo nad prisotnimi verniki; vsako nedeljo kliče otroke imenoma, da se prepriča o njihovi prisotnosti pn službi božji. Saj mu ne zamerimo, če je tako marljiv, toda le vprašati bi hoteli čerga, zakaj nas ni takrat kontroliral, ko smo se nahajali v raznih begunskih taborih? Niti tolažilne besede ni imel takrat za nasl Verjamemo, razumemo, da mu je bolj prijalo sprehajati se po ljubljanskih ulicah in prepevati bivši Avstriji božjo slavo,
Ako že hočete zabavati naše vernike, povejte jim raje, g. Čergo, zgodbico o prepira in bogoskrunstvu duhovnikov na Vogerskem pri Volčjidragi, ki se je odigrala pred 14 dnevi.
Prihodnjič nekaj večl
PODGORA.
Predpretekli torek, dne 26. p m. je sklical odbor podgorskega »Ljudskega odra« potom lepakov društveni sestanek. Ker nismo dosedaj nikdar naznanili višji oblasti društvenih sestankov, kar tudi ni treba, je najbrže to dalo povoda tukajšnji karabinjerski oblasti, da nam ta sestanek kratkomalo prepovedala. Toda oblasti ni zadostovalo samo to, ampak zapovedala nam je tudi, da moramo izprazniti društveni prostor s pretvezo, da slednji ae »pada v javni lokal. Odkod izvira ta nenadni korak tukajšnjih oblasti, je prav dobro znano podgorskemu proletarijatu. Oni elementi, ki so v birokratičm Avstriji simpatizirali z avstrijskimi žandarji in ki so danes baje iz narodnih, v resnci pa iz razrednih nasprot-stev sovražni lepo cvetoči komunistični stranki, izrabljajo sedaj, s svojim »Buon giorno signor brigadiere«, pridobljeno simpatijo v to, da hujskajo oblasti na nas in naše ustanove. Ker ta nacijonalna gospoda nam je nevoščljiva zelo nevoščljiva na našemu napredku.
Podgorsko delavstvo! Zapomni .si delovanje teh narodnih pijavk in bojkotiranj neusmiljeno njihove lokale. Sodouge in Sodražice »Ljudsega odra« pa prosimo, da potrpe dotlej, dokler najdemo nove društvene prostore. Podgorskim narodnim hujskačem povemo, da v jamo, ki jo kopljejo za nas, bodo padli ioni sami.
BOVEC
Dne 4. svečana letošnjega leta sta se ponesrečila pri dtlu v kaverni v Naklu Ivan in Ant n Kravanja, oče in sin. Podsulo jih je. Bilo je pri izkopanju zaposlenih 13 delavcev. Po dveh dneh je bilo delo usta* l eno, ker ni l Ho denarja. Tu so dobri ljudje nabrali precejšnjo svoto denarja, ki pa še ni zadostovala. Denar Je hranila občina ter ga hrani še danes. Med tem je prišlo od ko-misarijata povelje, da se morata ponesrečenca za vsako ceno izkopa’!. In po trudapolnem delu, se je to podjetje pod vodstvom Emila Braza končalo v mesecu marcu. Županstvo je poslalo račun ko-misarijatu in delavci so mirno in potrpežljivo čakali plačila. Ko pa delavci po preteku pol leta niso dobili zasluženega plačila in se županstvo ni ganilo so se delavci obrniii na Delavsko zbornico, kateri se je posrečilo iztirjati celi račun. S tem stvar ni še povsem končana. Nabrani denar za obe žrtvi hrani še občina. Mi že vemo natančno, koliko ga je in tudi občina ve tol Mi zahtevajo od občine, da nabrani denar razdeli med občinske reveže 1 Ter jahte varno, čim se to sklene, da se to javro razglasi! In to v najkraj šem času! Drugače vedle, da povzamemo druge korake, da se ta svola ne bo zlorabila in zginila v S roke malhe nekaterih gospodov! Torej v naj krajcem č-$u zahtevamo razdelitev tega denarja 1 Delavski zbornici se najtoplejše zahvaljujemo za j njen trud. To bodi vsem našim brezbrižnim in j nemarnim delavcem v dokaz, da se jim ni treba bati magnatov, nld se jim ni t eba zanašati na njih pomoč! Oni delavcem ne bodo nikdar omagali. Vi pa jim pomagate polniti njih nikdar polne malhe I
Že enkrat smo opozorili n še delavstvo, da naj se izogiblje našeda Izidora Ostana in njega trgovine. Delavci, ne hodite k svojemu sovražniku! Saj je dosti bolj dem kratičnih trgovcev! Temu je »gtnlo* popravil njegovo hišo, da je nikdar poprej ni imel take! Vse mizarsko delo je vodil mizarski moj;ter Šuler Pavel, ki je že 35 let mojster svoje stroke. Ko je bflo delo že skoro končano, se omisli naš Dori, da začne mojstra priganjati in ni več zadovoljen ž njim! On misli, da more ljudi še zmiraj terorizirati kot pri vojakih, imajo ga dobro v spominu. Mojster mu seveda ni molčal in konec je bil, da mu je prepovedal v hišo. Vsi ljudje poznajo Pavla; prepričani so vsi, da je dober mojster. Vprašamo Dorija, kje ima spričevalo, da more on učiti mojstra s 35-letno prakso! Kaj je Dori govoril v prepiru z mojstrom nočemo Se zabeležiti ne! To vsej javnosti na zna nje! Da se že enkrat napovedani bojkot tej pijavki delavcev resnično izvede. Ali mar ne vidite sami, da vam hoče škodovati, kjer more! Noben delavec v njegovo trgovino 1 To bodi Vaša pa rola! Proletarci zavedajte se, da ste dosti močni!
Več delavcev.
1 11  ...........
Izvoz piva Iz Češkoslovaške. Izvozna taksa
za pivo bo znašala, po. poročilih češkoslovaških listov, 8 od sto t. j. za pIzenJstreTpivo 45—50 čsl. kron na I hi. Kontingent ječmena za letošnjo kampanjo znaša 1000 železniških voz. Romanski ječmen (po 450 čsl. kron) in francoski slad sta uvožena kot ekskontingent in se rabita za varenje piva za eksport. Od lanske pivovarske kampanje je bilo izvozenih 163 tisoč hi piva-, od tega v Avstrijo 107 tisoč, a v Nemčijo 49 tisoč U.
Ruske carlstične zastave Izginile na Kitajskem. Ruske carislične zastave so te dni izghde s poslopij rnskih konzulatov in poslaništva v Pekingu in Tientsinu. Na njihovem mestu so zdaj kitajske zastave. Kitajska vlada naznanja, da je odslovila poslanika in konzule propadle ruske vlade, ker nikogar več ne zastopajo. Medtem st pa vrše neformalna pogajanja z zastopniki sovjet ske Rusije in nove sibirske republike. Kakor iz-gleda se Kitajska prib ižuje vtadi v Moskvi.
3600 zakonskih ločitev na Dunaju. Dunajska „Montagszeihing ‘ piše, da so letos do meseca oktobra ločila sodišča 3600 zakonov. — Večina ločitev je bilo povzročenih vsled dokazane nezvestobe žen.
Izdaja za soci|. zvezo v Julijski Benečiji In odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
Iščem
in zmo-
strokovnjaka v zidarski široki gospodično strojepisko, oba
žna perfektno slovenskega jezika v govoru in pisavi. Ostop v službo takoj. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. Naslov uprava.
pr! So. Križa pH Trstu
toči izborno belo ln črno domače vino in Ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna.
Zaloga ar ii zlalanine ter detavnfca
ALOJZU POVH
Teieloa
S-«
sodni izvedenec
Trst Piazzo 6. Garibaldi 3 (ex BnrM
Kiefloi Ha mMi i$m
v Dobravljah na Goriškem
ing v zadružni kleti oef sto htL najboljšem n<nwne$a
VINA
po zmernih osakdanKh cenah.
Daje od 56 Ut naprej.
Kmetijsko in mspotfarsko zadruga 9 Trsta
■ ■■■Hoti
poroštvom
Nad 1500 zadružnikov
todmSMco v trZaiki okolM, • Istri to mm Kras*
Sedež arirate In Slavna skknUHe o Trstn, oBta MEBneifa fleo. 3
TELETOM ŠTEV. 36-75
Opozarja svoje zadružnike, da Ima v svojem glavnem skladišču kakor tudi v podružniških skladiščih aa Opčinah, v Boljuncu, v Plavjah, pri sv. Antonu, v Škofijah, v Ospa-Gabrovici, v Klancu sledeče blago na razpolago:
Vse kmetiško orodje, železno in leseno; kositreno in leseno posodo, kakor vrče za mleko, čutarice, brente, škafe, kadi, škropilnike. Bogata zaioga vsakovrstnih semen. Trtne škropilnice. Krmila kakor otrobi, laneno seme, oljnate tropine (panelle). Zaloga žvepla, vitrijol?, umetnih gnojiL Dobava zadružnikom vse kmetiške potrebščine.
Opozarja tudi sl. občinstvo na svoje razprodajalnice sadja, zelenjave, krompirja, sploh poljskih pridelkov lastnih zadružnikov na vseh glavnih tržaških trgih ter v razpro-dajališčih v ulici Marco Polo št 3 in v ulici Risorta št 6, ki jih toplo priporoča.
OPOMBA:
Po zadružnih pravilih more zadrugi pristopiti viak kmetovalec -ka), ki vplača delež 20 Lir ter jamči z osemkratnim zneskom svojega de'eža. - Kmetje, združite se I
Delavci!
naročajte in Me Jelo".
lO j8 VB IM, llSt iZbO-
riičonili in brezpravnih!!
Me zo Trst, Istro in Furlanijo
vknjižena družba z omejenim jamstvom
XVII. zadražno leto - od l. Janaarla do 31. decembri 1128 — um zedrižu leto.
MESEČNO POROČILO
RAZPRODANO BLAGO :
	V liiiiih skladiščih		1 jsni nrWliak'f*h		Skapn
januar . .		3,085.666 64			
•februar . .		3,389.435.—			
marc . .		5,290.594.45			
april . .	• ••• n	4,409.744.64			
maj . . .	• • • • a	4,025.323.35	Ur	1,030.110.95	Ur 21,230.875.03
junij . .	• « • • 9	4,714.381.71	•	1,318.814.17	, 6,033.195.88
julij . . .	• ••• 9	5,193.974.47	•	1,527.602.80	, 6,721.577.27
avgust . .	• • • • »	4,877.709.70	>1	1,156.702.59	. 6,034.41229
september .	• «•40	4,911.398*34	9	1,138 173.88	, 6,049 572.22
	Ur 39,898.228.30		Ur	6,171.404*39 Ur 46,069.632*69	
PO SVETU
Bolgarsko prisilno posojilo. Finančni ministr Turi kov je predložil 8. t. m zakonski načrt o ■isilnem notranjedržavnem posojilu, ki bi bil . /ačljiv v roka 50 let. Podojilo bi se obrestovalo po 5®/* in bi bflo oproščeno vseh davkov. Isto-tako bi bile oproščene od davkov tudi obresti Finančni minister bi izvršil razdelitev prisilnega posojila aa okraje, ti pa na občine. Vsak državljan bo dolžan, da vplača določeno vsoto, ker bi bil v nasprotnem slučaju kaznovan.
STANJE ČLANOV :
Vpisanih zadružnikov 30. septembia 1920	   34.227
,	,	31.	decembra	1919	    .	.	24.007
Prirastek v 8 mesecih 10.220
HRANIINIČNI ODDELEK:
Stanje ulog 30. sept. 1920
, 31. decembra 1919
Ur
7,606.488-59
4.968.49757
Prirastek v 8 mesecih Lir 2,639.991*32 1920 so bile izplačane dividende za poslovno
Od 1. januvarja 1920 do 30. sept. leto 1918—1919 Ur 104.756 06
Od 1. januarja do 30. sept 1920 so bile izplačane podpore bolnim in za tmrie zadružnike Ur 71.923*26.
INKASO V SKLADIŠČU OBLEK:
(H zneski so 2« vMIuCmi! v tabelah razprodanega blaga)
Oddelek proizvajanja Ur 1,451.699*73 ,	manifaktumi	,	1,014.809*70
„	obuvala	■	638.978*06
.	klobukov	„	152.769-93
Lir 3^257*42
TRST, dne 30. septembra 1920.
Vodstvo.