TB rr vsak i v»k trcdo ia ftfak. Velja a celo leto SO Kr, a pol Ida IS Ur, S*T5^0abA, 'n KI Hri 80 ttoL Naročila ^sprejemajo to. ■ naroča naj se tako. 4« poW5e rok naročbeob koncu raeaeea. — ftuMiini mmOai 20 It — UredaUftro ta uprava: Tut, «U delle Zudecche Itv. 3. TaMoa IW0 in 588. - DopisQna| aenoBjejo na urednatvo. Nefrankirana pisma M m sprejemajo; rokopisi se ne vršijo. — Oglati se računajo v Sirokostl ene kolone 87 mm. Finančni oglasi po 1 Uro; osmrtnic«, zahvale, poslanke, vabfla po 80 stot; trgovski ta ofertnliki oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — kosbsses Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Dela'. ===== V TRSTU, v ponedeljek 8. novembra 1920. Kapitalizem le spravil narode tekom vojne m rob propada. Proletartjat Ima težko nalogo, da te nerode reSl. in Kili Jih aiiASibo socialistične zveze v julijski Benečiji PREDPRIPRAVE ZH STRANKIN KONGRES Neka (brzojavka iz Berllina: zagotavlja, da je W«ran- cdkruniene zastave, da hrabro cidlbšCe vse sovražne napade. Ne -smemo se dksllanaft, ne sunemo vzeiffi ped nrtee ak.rijie omega, ki streže ipo žuvljenijlu višem n«' Leto I. - Štev. 69, V temi trenutku nasio v» «wcijafeti veliko od-gavamost napram defafvskemiu razredu. Naša stranka ddftMl* mtufina krizo: v oje} se po^avija, •več at nuj. Iti t5J nasprotujejo da Ikv ovirajo pSotdno strairkioo dte-Jlovanje. V stracki vlada minagp mesporazumijenij in UufuSb nejasnosti, in Da desolriiientaci&a, katera sfili v dCi vsaikomiur, ki defliute in žnai v na&h vnstafe, zantare ptaatčJti faatglSčna. Dfa zavzamejo z večijo Jasnostjo svoje stališče na-(»aan pofeičnemfi pc&ošalu, ko enotnost naših sekcij, naših sindikatov, naših konzumnih zadrug in naših gocijailnih zctvnro-valnic. V tej temina uri zaroit in (agnega rovarjenja kapi-lrlističnega raareda ha povzircvčdJ raaikci naših organizmov usodopoino osiafc^enje naših proletarskih sli!. Borbena sredstva. Zvegti bolognskensu pncigr-amu, hočemo ikoiTajkati po poi.i, kaitero n:pn je začrtate Tretja iretemacjjo-naia. Mi ne izkfTiuiouieuno nobenega borbenega sredstva; prriiznarvanrjo potrebo poulične afecSje, umestnost par-'JafflieiBtrtrniega delovanja in neizogibnost Mpoirafbijamja nas-^a kot natepesnejše orožje prdletanijaU proM 'burSnazjji. Na -ufficK hočemo prosvetljevarfa, vzgajild, pnprt&vjati dela vs kfl ratnred, da se ipoipolnoma zavodu naš h principov, naših metod, naših tkonžmh ‘clJev. V pEcCraimienitu aahtevJMmo brezobzirno sttroigo "a z večne akcijo. Ena.ko velja za naše delovanje v cihSn.cVih ''m prwttixta&Wh zasfiapnb, k^etr hočemo •zatiledovaij sleiieoo f.nKemico: ne »ajbotirania, ne pt«»-žrAvrJvctecsljo, z resri:’s'.i‘0, In pnj tem ne sanemo vor ai' ne &2*irj. -sebi, ne ckdgih. Radm; tega cnvjraoiio cdw2ič-|tK zaiveznišh-o s san-■'•siučicisni i*n anarhi'B!tl?,ttima .eftemsn^, s kate-rlirri' kliiib liemiu enotno najsidoprti v go- rtdioc’.rj'h 'ireiadtkah. Za Tret,lo intemacijonajo. Z- ene strani to5emio os^alBi v Tretji čntermacifjanaJi, koe ‘me rilce se mora zsisJeidovaitj dfeoipKateirno La z flfcfooko .zaveslalo; z *d!nuige sttirani hioičemo, dia se prfzr ' vsrfci pnkra&ja?> in 4adeo dnudi našit .ono avto-n tires.ni'ičen,jia sve-tovina revolucije. Najsvete^a na}qga vscike sacfiija-&'.i'č®e Etrarlke je, da bra®"' inusfco pevotoef^o vsadc dan, rv>;i?iko uro, d rt jo brani pired impesiSafetnčniimB Spfl2«<9m«, 4tH5tenW«lnSm« atwnt»)ti; pred’ vsem iz-rffefcitvi. Ravno najdls tega; ker nočennoi, da obsticrii « *o4vtc.|tJ 3’ai le v pwzn:h besedah, se iztrekamo proti aaelncJa v s4r-ic4(Q. Strankina disciptina. Sodru zajmiorejo dajl so vraiir.ii.ku pov.cd, dci ij.h zahrbtoo napade. Uve-Ijavljalti micramo veolno vse maše siUe, a pni tem: moramo pazVP, da jih ne precenjujemo, krljti s tem bi Jih spravili ob veFavio. Sm;o gotovi, da ičutiijo in da so soc&aCirtfčrae sedtc:'0e Juiodke Benečije z naunj. One hočejo fcoanjunzem, todia nlkcfkor razkola, .kaiieri ha bil ravcKf v sedemjena trenutku naiibolj Škodljiv in ttsodeipcin. Bo ceia,’jD iju« za Trat :’n Istro, in sedr. Orlandu Inwfnklu p::r BofcrSki tia^ainl’ v Tažlču za FurS;aoččo. FoSstl napadajo delavske Zbornice o Ital! !. Splošne starke ▼ Bofcgni, Veroni, Anconi in v mestu Reggio Calabria. BOLOGNA, 5. D rraes zuiima^ igo nekaiteri fašisti! vdrli v tuka;šr.i;o Delavsko zfcomiJoo. Tu se je nahajalo kakih slo miladlh Ecic^distov. ki so odgovori na napad z revcJver^klmi' ctciefe, n:kar so fašisti ubežali. Kmelti zartem .'e prišel ipred Delavski dom cd^eleik ,kr. stražtrllktiv in teraibinje^jev, ki so ob-k-olv’-: poslcfte in zah le vrli vhod Posl. Buicoo, jim je odgetvot.1;!, da smejo priti ;i dbios;jna 'vandatetv^c trgali «01 zastave, razbAjaJi Šipe, pi^hiištvo, pislme ■stroje itd — Kr. straž-nki so araSlrali 90 sodrugov, ncirajaijočah se v De-la-vsikam dcmiu. V odgovor na postopanje oblatsti in faisistolv so deSavci proglas't’i stavko, (ki se je v teku dneva stop-sjemr, razširila na deželo. Ob 17. mri je bila Delaivskja zbornica spraznjena in 'vrnlena organiza)c'’iam. — Stavtkas pa traja dalje, dokler ni izpuščenih 90 aretiranih -sodrugciv. Sotfr. poslanec Scarabello, ki je bil ranjen pri lašist&v-skem napadu na municipi) (občinsko hišo) v Veroni je takoj zatem umri. — Tudi Delavska zbornica v mestu Reggio Calabria je bila napadena in opustošena. V Anconi je bil proglašen generalni štrajk vsled spopadov, do katerih je prišlo ob priliki sprevoda zastav, došlih s slavnosti 4. novembra v Rimu. — Proslava domovine in zmage na Vittorio Veneto, v Italiji, se je končaa torej ravnotako, kakor se je pričela. Veličasten pogreb poslanca Scarabelloja v Veroni. VERONA, 6. Danes c.b 15. uri se je vršil pogreb poei Scw«5»dl^a. Rctgreba se ,je .udeležilo vel'lko verc*3&k’Ci 'in .bratslah zastopstev socijrlliV.račnrlh tor-ganlzacij, zlasti Delavjikih zbojmic z vemeš in za-sta?v?iml. Sprevod se ie usitavč! pred amMjoipffjemi Krsta .je 4*2r< pcstsvJJena na stapnjiišou, kjer so go-vc iii razni govicrn kl. — Po poignebu se (je podala ykuia& deiiciaslrEmtov v mesto, kjer je za'hievala zapretje trgovin. Sklicanje poslanske zbornice. RIM, 6. (T.) PosJ&Bskij zbclrnot?;, ki bo1 v kraitkem skiteana bo vlada predložila zaikonsike naičfite: za- konski n'(črt za zavarovanje pcolti bolezinto in za paspeševemje zaidirag, razne filnainčne .načrte, katerih n?ijg'ls.vne^i je cnj o zvišanju cene kruhu in o novem davku na vino. Poraz generala (Dransela. RDEČA ARMADA ZAVOJEVALA POSLEDNJE POSTOJANKE M£D KONTINENTOM IN POLOTOKOM KRIMOM. DUNAJ, 7. (L. V.) Iz Moskve smo prejeli sledeče po ra Mo z dne 5. t. m.: Po srdMnh in krvah^ih bojih ptii PereCiopu smo otJbl'31 isoviražnlka, pro‘ji jugu. Naše čete zavleci uje.Jo govražni'iloa on so zavzefe po-st8'jo Nikavov 'n Novio Aleksjevsko. Po trdem in krviavem boju atmo zavojevali močno utrjene postojanke pri Išlin-lbutuku, severno pJctoka Išjcmgarta, Naša hrLibra, aranadla je v-s5tcipi'ia v mesto Ind:š'lCia-fcioskl. Vse sovražne posljojamke, .katere snuj zavzeK luractoik?, dela/vej lin šitudentje (brezplačno po žefezaulcah. Eleklnlko, plin lan 'kurjavo se icddaja ^udi bresapillaično. ltn!llini.-iB$0!l9vonsKfl pogtildnla Italijanski pogoji. RIM, 5. Po poluradnih vesteh se .d‘a isfldepati, da bo stavila iialrjaassifcf defflegacija pri sestanku z jugoslovansko sledeče glavne pogoje: 1. (Nedeljivost Istre ih’ nedeljivost julijskih meja- 2. NeiodrvSsnost Reke, ki naj ibo zvezana z Italšjjo nri kopnem. 3. Italijanska suverenltielta nad Zadrom in Šiibenlifcom. 4. Strateška jrmstva ob dalmatinski' ■cbafli. 5. Ljudsika glasovamja v Cimi gori, . 6. Nedotakljivost albanskih meja čz iletffl 1918. D’Annunzio proglaša svoj vhod v Rim. iREKA, 5. Na inicijativo iitf Ciijanske pomorske zveze iin društva. Mlada Itaiirja se 'je vršila v gledališču Femloe proslava 'obletniioe .prihods) prvčh ita-llf^tnskrh ladii, GorvOril je D’Annun!zio, ki 'je rekel, da se more samo v Reki resnično praznovaiif 'itali-jamsttdot zmago, ker v Rimu se prc 'znuje 3 e mrtvo zmago. Svoj govor je ziaM)u)č'iJ z (besedami, da bo prišel tanaitt dan, na katerega ‘bcldlo legi jen rt :05 vko-irdtsfi z razvitima zastavam® v Rim. — Go vernikove beied^e so žele žlviihen eptevz. V današnji Italiji je že mogoče, da spremeni DIAnnun-zio svoje besede v drzen poizskus. — Na »jugoslovanska izzivanja« je odgovoril že z dejanji. Njegove čete so zasedle rt sv. Marka pri Bakru in ga utrdile za obrambo. Lepa predigra jugoslovanskim-italijanskim pogajanjem. Diplomati se gotovo ne bodo mogli izogniti senci pesnika D’Annunzia pri reš«rvanju jadranskega vprašanja, ker so za to prešibki. — V Italiji bo tudi še kaj drugega mogoče. Miflli IHSilllR Wrangelova smola. V Parnim izdaja zagrizeni ru-iki korjir.ar.evdjuc.il;onanec Buroev ruslko pisano igla-sio »Obče'e Dela«. Ta lisit pravi: Wirangek»vega nesrečnega položaja na Knimiu ne smemo prikrivati, kajti tako .početje ‘bil e Škodilio stvari, zoi katero se ■bori Winange8. Mi m!omamo odkinitioi priznavati: V zadn.ilh tednih izgineva zatupanje ido Wrilnigela in d!o njegove vlade v južna Rossiji čiim bollj. N ajda zapaidne Evrope in posebno Fir'amc:j}e pad)'4 danzadbevom. Wrangel se pripravlja na beg. iKomcem meseca septembra je dcspelo v neko framaosko pristenišče 50 mililCcTJOV frarfcov. To Wn: bgelovo .deniaimio sveto se 'je po1 1,156.702.59 . 6,034.41229 september . • «•40 4,911.398*34 9 1,138 173.88 , 6,049 572.22 Ur 39,898.228.30 Ur 6,171.404*39 Ur 46,069.632*69 PO SVETU Bolgarsko prisilno posojilo. Finančni ministr Turi kov je predložil 8. t. m zakonski načrt o ■isilnem notranjedržavnem posojilu, ki bi bil . /ačljiv v roka 50 let. Podojilo bi se obrestovalo po 5®/* in bi bflo oproščeno vseh davkov. Isto-tako bi bile oproščene od davkov tudi obresti Finančni minister bi izvršil razdelitev prisilnega posojila aa okraje, ti pa na občine. Vsak državljan bo dolžan, da vplača določeno vsoto, ker bi bil v nasprotnem slučaju kaznovan. STANJE ČLANOV : Vpisanih zadružnikov 30. septembia 1920 34.227 , , 31. decembra 1919 . . 24.007 Prirastek v 8 mesecih 10.220 HRANIINIČNI ODDELEK: Stanje ulog 30. sept. 1920 , 31. decembra 1919 Ur 7,606.488-59 4.968.49757 Prirastek v 8 mesecih Lir 2,639.991*32 1920 so bile izplačane dividende za poslovno Od 1. januvarja 1920 do 30. sept. leto 1918—1919 Ur 104.756 06 Od 1. januarja do 30. sept 1920 so bile izplačane podpore bolnim in za tmrie zadružnike Ur 71.923*26. INKASO V SKLADIŠČU OBLEK: (H zneski so 2« vMIuCmi! v tabelah razprodanega blaga) Oddelek proizvajanja Ur 1,451.699*73 , manifaktumi , 1,014.809*70 „ obuvala ■ 638.978*06 . klobukov „ 152.769-93 Lir 3^257*42 TRST, dne 30. septembra 1920. Vodstvo.