V Gorici, dne 21. januvarja 1898. Tečaj XXVIII. '?"1> L_ uri jnipoUlno, in stane z Vse !<*>.......«1.1. (;•- jCamičnV^vilke stanejo.i^kr.''1 ,lilti „i s. uiv zjutraj .1« U. zv,.&.r: ol......leljal. |.a .k) <>. ,1,. 1-2. ;i'v. Na naročila l»rc* doposlano uaroviiliie „l»K13IOUEl'«-izl.iija ii.->ilviMici (j.J -S.,če trikrat „„..,'¦„., in -ta,,, vm. 1,*, WM. 1-JO. • S.fa iti IVini.iiVf. s- |ir.Hlajat.rf-tr.ii,.-t^ t..-. |,,kan,i S.-liwarz v Šolski nlh-i in .1 ,¦ I I ,•rs i t /. \ Nunski nli.-i: — v Tr.-ni v t..l,akar„i I. a v r.-nčič na tr-u .l.-Ust Cii>.-n„a i,, |',„;m v al,.-, |'..nl- oglase je plačati loco Gorica. »Goriškn Tiskarna" A. Galiršeefc tiska in zalaga rasen .So&» „, *l',j,„0rea» še „Slovnnsko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (i pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. - Ofelasi v »Slov. knjižnici* so računijo po 20 kr. pelit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Fran Strel v Gorici. >»» Bog in narod! «-«. .Gor. Tiskarna, A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. snovati zavarovalnice za govedo. Komur jo inar, da v svojem kraju ustanovi zavarovalnico za govedo, naj se ravna po sledečih pravilih! Pridruži i. recimo duhovnike in učitelje, ker bodo ti potrebni prt iipivvi zavarovalnice L. :)'.',. (dede vstopnine se ta lahko določi višja ali nižja, na gospodarja ali na živali §. 11. Letna zavarovalnina je celo prav, morda potrebno, da so določi različna v raznih krajih d-žele. Kjer je govedo zdravo, kjer ni kužnih bolezni, bo morda zadostovala po "%, to je 70 vinarjev o•"> vinarjev za prvi razred, po 70 vm. za drugi, po 10."» viti. za tietji in po 110 vin. za četrti rar.red: kjer pa po d-sedanji skušnji pogosto boleha ir. m) pogosti slučaji pogina, tam bo lr»-ba zavarovalnino vzdigniti v-aj na 100 vinarjev od 100 kron vrednosti zavarovane povode. Nasprotno pa bi se smela zavarovalnina znižati takim živinorejcem, ki imajo zavarovanih mnogo glav, in po dosedanjih skušnjah nevarnost pogina ni velika, menim po nekaterih gorskih vaseh. Tudi glede uprave bi se .smelo kaj malega spremenili, oziroma dostaviti, postavim, da se občni zbor sklicuje po osebnem vabilu meslo po časopisih t;. \\\. ali da se voli v nadzorstvo več oseb g. 1-t, aH da se voli oglednike skupno ali po vaseh Sv !•">• Sploh pa svetujem sprejeli splošna pravila, le glede letno zavarovalnine je želeli, da se v obče nekoliko zviša, menim na 100 vinarjev od 100 kron vrednosti; saj bo znižal' lahko občni zbor, ako bo drušlvo srečno, da ne ho iiuelo mnogih slučajev pogina. Suuvalclji zavarovalnice naj torej splošna pravila sprejmejo nespremenjena, ali pa nuj jih spremene po gorenjih opiv.kah, ako se jim to potrebno zdi. Nabira udov naj se začne precej. Snovalci ji naj svoje sosede poliče o važnosti zavarovalnice in je lako pridobe za drušl-ve.iike. Posebna naloga osnovaluega odbora pa je, da podil pravila v polrjenje. V ta namen je spisati prošnjo nekako tako-le: Visoko c. kr. uainc.slnišlvn v Trstu! V župani ji (ali duhovniji) N. v pokueženi go-risko-gradiščanski groliji nameravajo živinorejci ustanovili zavarovalnico za govejo živino. Ustanovil se je osnovalni odbor, ki v pri vit kti podaje pravila vzajemno podpornega društva za zavarovanje gov-je živine v N. v pelih izvorhh. Visoko c. kr namoslnišlvo se uljuduo prosi. A.x blagovoli potrdili pravila, da bo zavarovalnica mogla čim preje poslovali. Prošii|i je pristavili kraj in dalum, podp.V jo osnovalni odbor. To prošnjo je kolckovaii ¦/. eno k»ono, na prvi izvod pravil (priložili je pel i/.vodov) ji prilepiti kolek za dve kroni, na druge štiri izvode pa po :!0 vinarjev. Pravila se sinejo dali v polrjenje tiskana, ni je treba prepisovali. Uostavit', pa je 5;. 1 ime diihovni|e al: županije, za katero se '.Hlauovi zavarovalnica, ime kraja, kjer jej bo sedež; v g. 11 pa mero letne zavarovalnine, n. pr. po 70" „„ t. j. 70 vinarjev od 100 kron vrednosti zavarovane živine; ah pa 10()"'(1„ t. j. 100 vin. (I krona) od 100 kron vrednosti zavarovane živine. Osnovalni odbor, k' je podpisal prošnjo, podpisati mora ludi pravila, katera pošl|e v polrjenje. Ko uameslnišlvo potrdi in vrne pra- ! vila, določi osnovalni odbor dan za ustanovni občni zbor. Kraj. dan in dnevni čas občnega zbora je vsa; tri vini poprej prijaviti e. kr. okrajnemu glavarstvu. Na občni zbor se povabijo vsi oni, ki so se osnovaluenm odboru prijavili kot druMvoniki. Občni zbor vodi predsednik Roman iz časov Kristusovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK AVALTACE. Poslov. Podravski. PRVA KNJIGA. »Ne moreva se preriti skozi vrata", jo rekel Jožef s svojim navadnim, počasnim glasom. »Obstaniva tukaj, da vidiva, kaj nama bo početi". Ženska je molče odgrnila zavoj. Imela jo res kaj videti. Rinili so se tu pešci in jezdeci, pastirji, goneči na vrl krave in ovce, barantalei s kruhom, vinom in sadjem, sredi te gneče pa je tolpa bosih fan-Uilinov drvila za nic manjšo tolpo psov. Toda pogled na to gnečo je v kratkem utrudil sladko Devico; uprla je svoje oči v nasproti ležečo Rajsko goro, leskečo se od žarkov zapadajočega solnca. „Ali te smem vprašati, Judov sin", se obrne Jožef k bliže dospevšeniu človeku, „ali te smem vprašati, čemu je tukaj taka gneča?" Popotnik, kateremu so veljale te besede, premeri Jožefa s ponosnim pogledom, toda častitljiva postava Nazarenca jo vzbudila bržkone v njeni zaupanje. Prijazno se na-muznivši reč": ,Mir bodi s teboj, rabin! Prav si povedal, sin Judov sem. Prebivam v Pelh-I)a-gon, v deželi, pripadajoči pokoleuju Dana. Znano ti je povelje cesarjevo, da se morajo radi popisa vsi židje zbrati v svojem rojstnem mestu. To me je prignalo semkaj''. ,/fudi jaz sem prišel radi tega... jaz In moja žena". Tujec pogleda Marijo. Njeno Ihc so je lesketalo od nebeške svitlobe; bila je nalik prikazni, na katero ni vredno pogledati grešno človeško oko. Tujec je nekaj časa zamaknen zrl io lice, katero je mnogo stoletij pozneje bilo dano videti v prikazni Rafaelu. Gledajoč jo, je pozabil ta prostak na svoje misli. ,Tcda, kaj sem hotel reči ?" reče po daljšem pomisleku. »Hotel som U prav za prav povedati, ko sem začul to povelje, da sem v prvem hipu začutil jezo; ko pa sem se spomnil starega griča, mesta in doline, raztezajoče se k potoku Cedronu, vinogradov, sadnikov in polja, po katerih sta nekdaj korakala Ruta in Boz, ko sem se spomnil na vse to, sem pozabil na tirane, vzel v roke popotno palico ter se napotil semkaj, in sedaj sem tukaj jaz in Rahela, moja žena, ter najini hčerki". osnovaluega odbora. Dnevni red lega občnega zbora obsega samo ustanovitev društva, t. j. voii načelslvo, nadzorstvo, oglednike, tajnika in blagajnika, kateri vsprojmo vodstvo zavarovalnice in jo oskrbujejo po potrjenih pravilih. Tudi jo svetovali, da ustanovni občni zbor sklene prislop k zvezi. R. fi r č a. DOPISI. Iz MMiipusku županije, 10. jan. — Občinarji šempasko županije, Prvačkovci in drugi sosedje Prvačini, že več let gojijo željo, da bi se zgradila skladovna cesta od Šem-pasa čez J leze vlak" v Prvačino, Da je la želja ojinničena, in da bi imenovana cesta bila v veliko korisl, lahko vsak na prvi pogled spozna. Imenovana cesta bi bila dolga kikošnih 0 km. Po loj cesli bi bili lesno združeni obe dolini, kar bi veliko olajšalo oziroma vzbudilo promet med obema dolinama. Posebno sedaj, ko se bo gradila železnica, bi bila la dolina po imenovani cesli najkrajše zvezana z železnico. Imenovana cesla bi ne korisliln samo šempaski /upaniji, I. j. davčnim občinam Šempa?-, Osek, Vilovlje, Ozeljan, Sv, Mihael ler Prvacina, lemuč bi bila tudi celi ouoslran-ski dolini v veliko korisl. Po loj cesti bi enostranska dolina prišla po najkrajšem polu v zvezo h trnovskim gozdom. Iz trnovskega gozda bi dobivala ouoslrauska dolina po loj cesti drva in i\ni'/> les, posebno sedaj, ko se namenijo iz trnovskega gozda napraviti novo cesto. Vseh pet davčnih občin šempasko županije plačuje nad 7000 gld. izravuega davka ; ker se plačuje za skladovne cesle v goriškem okraju, ako se ne molim, 17% naklade, piača torej šempaska županija za skladovne ceste vsako leto okolo 1200 gld. Prebivalci šempasko /."panije pa nimajo nobene sklu-uovne ccsli», za tisle pa morajo vse jedno H00 gld. na leto plačevati. Ugovarjalo se mi bo morda, da imamo državno cesto. I les je, da jo imamo, moramo jo pa tudi vzdrževali, in sicer samo isti, koji jo rabimo, ker moramo milnico plačevati. Torej mi plačujemo za vzdrževanje državne ceste, kalero rabimo, in moramo plačevati tudi za vzdrževanje skladovaili Cf=s!, akoravno nobene nimamo Mi-sprotno pa oni, koji ra- Po loj. bcuvlab b;jcc znovič pogleda Marijo. Tudi ona -om-no radovedna vanj svoj pogled. „Ali dovoliš, rabin", vpraša, »da se tvoja žena nastani pri moji? Ona sedi s hčerkama tam-le pod ono oljko. Povem ti, da boš zaman trkal na vrata, ker za nas ni več prostora v „khanu". Jožef je začel že omahovati; čez nekaj časa pa je dejal: »Tvoje vabilo prihaja iz dobrega srca. Naj si že najdeva prostor v nkhanu" ali ne, vsekakor pa se seznaniva s tvojo rodbino. Med tem pa spregovorim par besedic s stražnikom. Kmalu se vrnem". Stražnik je sedel na cedrovi kladi pred vratmi. Pri nogah mu je ležal pes ter renčal na prišlece. „Mir Jehovov bodi s teboj", reče Jožef, ko se mu približa. »Tega želim tudi jaz tebi v obilni meri", odvrne mimo sedeč stražnik. „Rojen sem tu v ReUeliemu8, reče Jožef. BAH imaš še kaj prostora za...?" »Prostora ni več." „.Taz sem Jožef iz Nazareta. To je hiša mojih očetov. Saj veš, da sem potomce Davidov". V poslednjo opomnjo je stavil Jožef vse bijo samo skladovne ceste, plačajo samo za tisle,, za državna ceite so pa prosti. Iz tega lahko vsak razumnik spozna, da imamo občani Sempaske županije, ker plačujemo, (udi pravico lirjali, da se nam da, posebno, kakor sem že zgorej omenil, ker je velika potreba. Ali si. cestni odbor goriško okolice, so mi zdi, da ni imel pred očmi resnične potrebe in koristi davkoplačevalcev. Ako bi lo imel pred očmi, bi ne bil dal napravili, kakor se sliši, načrta za nepotrebno cesto od Ajševice po Lijaku čez Vogrsko na Ovčjo-drago. Ta cesla bi koristila, posebno od Ajševice do Vogrskega, k večjemu dvoma posestnikoma. In kdor pozna krajevno razmero, vsak lahko razvidi, da bi za imenovano cesto bil zavržen denar, ker bi no imel nihče od nje koristi. Vsled tega si mislim, da si. cestni odbor gotovo premisli, da ne bo brez potrebe razmelal denarja za Imenovano cesto. Obračam so pa do zastopnikov šempasko županije in do zaptopuikov prvufiko občine, da potrebno ukrenejo, da si, cestni odbor čim preje zgradi toli potrebno cesto od Šempasa do Prvacine. Torej na nogo! Posestnik v imenu več drugih, 1» Sel a j>rl (rnicab, 17. jan.— Dne 0. t. m. so priredili šlursko-ajdovski tambu-raši izlet v sosedno nam vas Čcrniče. Dasi su.o izvedeli o len Še lo pozno, smo prihiteli vendar v precejšnem številu v prostore gospe Amalije Pignalarijcve, da hi se pozabavali pri lamburanju teh obče priljubljenih lamburašev. Udeležilo se je zabave ludi troje č. g. duhovnikov, več gg. učiteljev in gdč. učiteljic. Č. g. Leban, župnik batujski, je pripomogel posebno s svojimi jedrnatimi besedami k občemu navdušenju; na njegov predlog se je nabrala tudi precejšna svota za »Šolski dom\-Dičnemu Štursko-ajdov-skemu lamburaškemu društvu bodi izraženo ob tej priliki naše obče priznanje za njegovo izvrstno lamburanje in pelje, in srčna zahvala za velezabavni večer. Naj bi nas vrli lamburaši kmalu zopet obiskali in vneli ludi med nami večje navdušenje za narodno glasbo in pelje! Iz IUk«m?icrga, 14. januarja. — Naše drušlvo za zavarovanje goveje živine je za- svoje nadeje. Ako lo ne pomore, ne pomore mu niti denar. Riti sin Judov, je bila v prepričanju vsakega Izraelea velika čast; biti pa potomec hiše Davidove, lo je bil zanj še večji ponos. Več nego tisoč let je že preteklo od onega časa, ko jo mladi pastir, zasedši prestol po Savlu, poslal oče kraljevemu rodu. Vojske, porazi, druge dinastije in različne promene usode so pahnile njegove potomce v vrsto najubožnejšihljudij, ki so siv potu svojega obraza služili kruh. Ne zaman pa je zgodovina zidov večinoma v rodoslovju. V vsej zemlji židovski so poznali vse po imenu. Kamorkoli so se napotili, povsod jim je za-doščevalo omeniti svoj rod, in skazovali so jim čast, kakoršna se spodobi takemu rodu. Ako je bilo tako v Jeruzalemu in po vsej Judeji, je smel potomec tega odličnega rodu tem bolj računati, da na to izjavo belle-hemski „khan" odpre pred njim svoja vrata. Jožef govoreč: »to je hiša mojih očetov", je izrekel s tem čisto resnico. Bila je to hiša, v kateri je kraljevala zala Ruta, Bozova žena; hiša, v kateri so Jesija in deset njegovih sinov, med katerimi je bil najmlajši David, zagledali luč sveta; hiša, v katero jt prišel Samuel, iščoč naslednika, in ga tu našel. fc ,.. Izjava ni ostala brez vspeha. čelo z novim letom svoje delovanje. Iz obeh I občin, i?! Brjan in Rihenberga je vpisalo že nad 200 gospodarjev svojo živino. "Naš vrli in neutrudni predsednik g. Josip Pavlica je sklical prve dni t. m. odborovo sejo iri se je pokazalo, da je res vsem odbornikom j na mari blagor in napredek naših občin. G. denarničar Maks Ličen je predložil svoje blagajniško poročilo, iz katerega se razvidi prav dober začetek. Ne bo dolga, da bodo vsi gospodarji društveni udie! Potreba j takega društva se spozna tudi potem, da se nam ponujajo udje celo iz tujih občin, pa jih seveda po pravilih ne moremo sprejeti. I Neumorni naš g, dr. Turna bo moral v tem ozira še tam pa tam po deželi podrez*ati ter spodbuditi zavedne občinarje po občinah k temu. 0ro|[Veni denarnalagamor t ajdovski hranilnici. Ne vem pa, ali daje ta hranilnica svoja vsakoletna točna izvestja o svojem poslovanju, ali ne. Vsaj v časnikih nisem še o tem nič čital. To bi pa bilo za ugled hranilnice potrebno; s tem dobi zaupanje, da bodo in draga društva raje viagala svoj denar pri njej. Naši domači trgovci in obrtniki *e še do sedaj niso do cela otresli nam sovražnih tvrdk, in res ne vemo, kaj bi Ž njimi!? — Največ je temu vzrok pomanjkanje dobre j volje in sicer od njihove pa tudi od naše j strani..... i Za seme imamo v Rihembc^u dve osebi, ki radi laškitati in zato se menda sme imenovati Rihemberg tudi »Morite Cerchio". Eden izmed teh je priseljenec, drugi pa potomec tukajšnjih nekdanjih grofovskih biričev. Domače in razne novice. Občni zbor »Sloge*. — Včeraj ob 11. dopoldne je imelo slovensko narodno-poli-tično društvo .Sloga" svoj redni letni občni zbor v Čitalnični dvorani. Ob navzočnosti kakih 60 - - 70 udov ie otvoril predsednik preč. gosp. dr. Ant. Gregorčič zborovanje, predstavil vladnega zastopnika gosp. koneipista Mosetig-a in rekel, da smo se do sedaj navadno v jeseni shajali na občne zbore; letos pa se je ta zavlekel, ker smo imeli lani v Ljubljani vseslovenski shod, in ker so se prominjale pozneje politične razmere dan za dnem in bile povsem nejasne. Sicer pa, pravi gosp. govornik, da to ni v prvič, da zborujemo še le v januarju. Morda je to celo dobro znamenje za bodočnost, kakor je obrodil občni zbor društva pred 15 leti, 1. j. od 17. jan. 1883. Takrat je bilo društvo celo mrtvo, več let poprej ni bilo ne občnega zbora, niii se ni vedelo, kdo je odbornik. Občni zbor I. 1883. pa je poživil vse narodno življenje na Goriškem. Na onem občnem zboru se je sklenila ustanovitev hranilnice in posojilnice, ki dandanes tako dobro uspeva. Sklenilo se je vlado prositi, da upelje slovenski jezik v nekatere šole v Gorici in naj se ustanovi slov. otroški vrtec. Vlada takratnih proženj sicer ni vsli-šala, a dala je vsaj podporo za slov. otroški vrtec, ki se je takrat zasnoval in iz katerega je vzrasla cela vrsta »Sloginih" učnih zavodov. Kakor je občni zbor pred 15 leti oživil narodno mišljenje na Goriškem, tako naj tudi današnji zbor poživi in združi vse delavce na narodnem polju v naši »Slogi". Za uspešno delo je neobhodno potrebno, da vlada sloga v društvu in sloga med rodoljubi na deželi. Društvo čaka preobilo posla, zaradi tega bode treba delo razdeliti in ustanoviti odseke n. Stražnik je vstal ter si segel z roko v brado. „Doslojni rabin" — reče — „tisoč let, nemara že več, je preteklo od tega časa, ko so se te duri odprle prvemu popotniku. Od tistega časa niso se zaprle nikdar pred po- ] štenim človekom... k večjemu takrat, kadar za njih obzidjem ni bilo prostora. Ako pa so uživali gostoljubje tujci, mora biti gotovo važen vzrok, da jih stražnik ne odpre potomcu Davidovemu. Kianjam se ti še enkrat, rabin, in ako hočeš iti z menoj, pa li pokažem, da ni prostora niti v sobah, niti na dvorišču, cel6 niti na strehi. Ali te smem vprašati, kedaj si dospel". „Ravnokar". Stražnik se nasmeje. „Popotnik, ki trka na tvoja vrata, naj ti bo brat in ljubiti ga moraš, kakor samega sebe. Ali nam ne veleva tako sveto pismo ?" Jožef je molčal. „Ako pa lako veleva zapoved, kako naj porečem temu, ki je dospel mnogo časa pred teboj: »Idi dalje svojo pot, naj nekdo drag zasede tu tvoj prostor". Jožef je le molčal. »A ko bi celo tako rekel, čegav bi bil po pravici prostor, ki je še prazen? Poglej na te ljudi. Jtfnogi njih čakajo že od jutra". pr. za časnikarstvo, za zadruge, za^socijalna I vprašanja itd. Ker pa odbor vsega tega sam nikakor ne zmore, bode moral poiskati iz vrste udov zvedencev in je poklicati v odseke. Društvo »Sloga" je zlasti za Gorico prepo-trebno, ker nas goriški magistrat, kjer le more, ovira in prezira. Zadnji čas kaže, pravi g. govornik, da ponehuje tisti medsobni prepir, ki nas je razdvojeval, in ker so padle *se zapreke medsobaemu tesnejšemu združenj-:'., vas vabim, da se še tesneje oklenete društva, da se to opomore, razširi in razvije še bolj. Pozabimo, kar se je popred godilo, in s lož i ni o se v delu naj koristnaroda slovenskega! Nato je prečital tajnik gosp. Andrej Gabršček letno poročilo, katero prinesemo doslovno v prihodnjih številkah »Soče". Zbor je vzel poročilo pohvalno na znanje. Denarno poročilo je čital blagajnik g. Valentin Kancler. Bačuni se z odobravanjem potrde, (katere prinesemo v prihodnji štev. »Soče"). * * K točki sposamezni nasveti" se prvi oglasi g. predsednik sam in predlaga, naj se 1 sklene« da se od sedaj naprej vsi oglasi, vsa vabila in naznanila društva »Sloge" prijavljajo v obeh tu izhajajočih I listih v »Soči" in »Primorskem Listu". I j Sprejeto. I | Nato se je oglasil preč. g. Anton Ber- lot, župnik na Vogerskem, in je v imenu | konsorcija »Prim. Lista" prečital nasled- , njo izjavo: j »Temeljite spremembe se vrše v vsem našem ustavnem življenju. Brez viharjev, brez I potresov se redkokedaj gode spremembe že v naravi, toliko manj pa med narodi, do cela pa ne v veliki državi, kakor je naša. Slovenci smo Ie mal narodič med drugimi v Avstriji. Pa akoravno mali, neznatni na j števila, vendar pa edini v mišljenju. V Slovencih ne najdete brezvestnih ži-I d o v, ne protestantov, tudi ne drugo-vercev. Vsi smo ene, katoliške vere. No-I vodobni liberalizem ni zrastel na vrtu slo-I venskem. Od drugod, od Nemcev in ltalija-I nov, se nam ponuja, ter hoče ostrupiti naše S dobro, Čilo, zdravo slovensko ljudstvo. Do j sedaj brez vidnega vspeha. Upanje j je, da tudi zanaprej ostanemo Slovenci ne-dotakneni, osobito, če smo edini. In edinost nam je tolikanj potrebna sedaj v teh važnih J trenolkih. Ako bo naš narod edin, bo impo-I noval, akoravno jo majhen, ako bo pa razdvojen, si podpiše sam smrtno obsodbo. Ne vemo, kaj nam to leto prinese^ a če se zje-dinimo, bo letošnje leto zapisano v zlato knjigo v slovenski zgodovini. Na Kranjskem se družijo, zakaj bi ostal pri nas na Goriškem klic po skupnem delovanju glas upijočega v puščavi? In koliko široko je polje, na katerem lehko skupaj delamo? Imamo versko, narodno, gospodarsko, socijalno polje. Ali je potreba, da dela vsak na svojo roko? Kako močni bodemo, če bodemo edini. Kakor Spartanci pri Trmopilah odbijemo tudi mi vsak naval naših sovražnikov. Zato ponuja konsorcij »Pr. L." I o j a 1 n o, brez skritih namenov, popolnoma odkritosrčno, kakor si drugače misliti ni mogoče, svojo roko v skupno delo. Ce roko sprejmete, vedite, da je jeklena, nenavajena odnehati v zapri-četem delu, osobito ko se gre za blagor ljubljenega slovenskega naroda. Društveni predsednik, vel. g. dr. Ant. Gregorčič, je oseba, o kateri se je izrazil dr. Šušteršič, ko ga je predlagal za predsednika vseslovenskega shoda v Ljubljani, moža, kojega ime je prog.-am. On uživa tudi naše zaupanje. Njemu prepuščamo, naj nadalje ukrene, kar je potreba, da se doseže ne samo premirje, ali navidezni mir, marveč stalna sprava. Obžalovati bi morali, ako bi ponujene sprave ne sprejeli. Konsorcij bi v tem slučaju na- »Kdo pa so ti ?" vpraša Jožef, gledajoč tolpo, »čemu so prišli?" »Prignalo jih je gotovo, kakor tudi tebe. I dostojni rabin, povelje cesarjevo. Vrhu tega je dospela včeraj semkaj karavana iz Da- | maska, ki je namenjena v Spodnji Egipet*. ] Jožef se še ni dal odpraviti. »Dvorišče je tako obširno", je omenil. j »Da, toda tam ni več niti pedi zemlje, ki bi bila prazna". Lice Jožefovo se zmrači. Že je začel izgubljati nadejo. »Za-se se ne zmenim", je rekel s prisrčnim glasom, »toda prišel sem z ženo ... Noči so hladne, hladnejše na teh gričih nego v Nazaretu. Ne smem je pustiti pod milim nebom. Ali v mestu ni več prostora?" »Ti ljudje", odvrne stražnik, kazaje na tolpo pred vratmi, »so že trkali na vrata slehrne mestne hiše, toda vse so prenapolnjene". Jožef pa spregovori kakor sam sebi: , »Ona je tako mlada, tako nežna ; če ji pripravim postelj na griču, gotovo Vi ji škodoval nočni mraz*. Po teh besedah se obrne znovič k stražniku: I »Saj si poznal njene stariše, Joaliima daljeval svoje t;'to mirno delovanje, kakor j dosedaj, ter bi .^akal ugodnejšega trenutka, ter boljših časov". Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nekatera mesta so zborovalci prav živahno odobravali. Odvetnik g. dr. Alojzij Fran k o je govoril o spravni akciji na Kranjskem. Omenjal : je, da sprava na K. bi zelo uplivafa na blagodejni razvoj razmer tudi na Goriškem. Z ozirorn na to dejstvo moramo le pozdravljati poskuse za spravo in v ta namen predlaga j resolucijo: ' j .Občni zbor narodno-politiškega društva I »Sloga" je prepričan, da bi bila sprava kranjskih Slovencev v največjo korist. Za-tegadel pozdravlja spravno akcijo in delovanje i onih rodoljubov, ki merijo na to, da se sprava | na Kranjskem dožene ali da se vsaj poskusi v njeno dosego v kalu ne vduše*. j Tudi ta resolucija je b;,a oduševljeno i sprejeta. | Konečno se je oglasil še preč. g. J. G o-lob iz Podgore in predlagal to resolucijo: »Na obč. zboru polit, društva »Sloga* 20. januarja 1898. slovesno izjavljamo, da odslej v slov. politiki nočemo več imeti ne Kranjcev, ue Primorcev, ne Štajercev ali Korošcev, ampak le Slovence". Resolucija je bila živahnim odobravanjem sprejeta. Pri volitvi novega odbora se je oglasil g. Andrej Gabršček in je predlagal, naj bi se volil predsednikom z vskli-kom zopet veleč. g. dr. A. Gregorčič, kar se je zgodilo s soglasnim živio - klicem. Predsednik se na to zahvali za soglasno izvolitev in predlaga, naj se izvole v odbor ti-le gospodje: visokor. g. Alfred grof Coronini, gg. dr. Aleksij Rojic, Blazij Grča, dr. Henrik T u m a, Valentin Kancler, Andrej Gabršček, Josip Mašera, dr. Alojzij F r a n k o in Janez D o r m a s t i a. — Namestniki vsi poprejšnji. — Volitev se je izvršila soglasno. Na to je predsednik zaključil zborovanje s pozivljanjem na složno delovanje. Dela bo mnogo in treba bo odboru, da si privzame še novih delavnih močij zunaj odbora, da se ustanove nekaki odseki za posamično delo. Odbor se je potem tak6-le sestavil: podpredsednik g. dr. Aleksij R o j i c, denarničar g. Valentin Kancler, tajnik g. Andrej Gabršček. Naj bi se posrečilo novemu odboru zjediniti v vseh rečeh Slovence na Goriškem. Deželni zbor goriški. — Cujemo glasove z laske strani, da bo ta zopet zboroval že prihodnji teden. Koliko je verjetnosti, ne moremo še povedali. Odločiti se ima danes in jutri. --- Vsekakor moramo zopet nagla-siti, da izjave furlanskih občin so otežkočile skupno delovanje Slovencev in Lahov v deželni hiši. Tiskovna pravda proti »Corricrii" in „SciitlnelH" na Dunaju. Od lanskega poletja, ko se je imela vršiti v Zadrti, se jo zavlekla do prihodnjega torka in srede pred dunajski m i porotniki. Povabljenih je nad 20 prič, med temi tudi župan dr. V e n u t i in kalehet N a n u t. Tožena urednika bo zagovarjal dr. K o p p, tožitelja pa bo zastopal dr. Stanič iz Gorice. — Poskrbeli smo, da dobimo hitro-pisno poročilo, katero objavimo kolikor le mogoče obsežno. — Goriški Lahi smatrajo pravdo za del njihovega narodnega boja proti Slovencem. Pripravljajo se tudi že, kako bi slavili morebitno zmago. -*• Mi pa smo prepričani, da zmaga pravica ! Kam pa pridemo, ako bi se odobrilo tako osludno blatenje naših duhovnikov, kakoršno smo či-tali v „G," in „S." o č. g. Budinu. Novi državljanski pravni red. — Znano je že gotovo čitateljem, da imamo in Ano, rojena tii v Bellehemu. Tudi ona sta bila kakor jaz potomca Davidova". „Poznal sem ju. Uživala sta splošno spoštovanje. Poznal sem ju od mladih nog". Stražnik se nekoliko zamisli. Nakrat, kakor nekaj se spomnivši, reče: ,.Ha! težko je; ne morem vaju odpraviti od vrat. Za to pa učinim za te, rabin, kolikor bo v moji moči. Koliko vas je?*' Jožef pomisli nekoliko. „Jaz„ moja žena in prijatelj z rodbino", odvrne naposled. „Vseh skupaj šest oseb". „Dobro, le miren bodi, rabin, tvoja žena ne bo prezebovala na svežem nočnem zraku. Pripelji vse semkaj, toda požuri se, kajti solnce že zahaja za griče in do noči ni daleč". „Vrl človek, naj U blagoslov popotnika prinese srečo!" In Jožef, izgovori vši to voščilo, je hitel naznanit veselo novico Mariji in rodbini znanca iz Beth-i/agonite. Žena poslednjega ni bila več mlada; hčerki pa sta kazati živo sliko, kakoršna jo morala biti ob svojem času njuna mati. Ko se približajo vratom, je stražnik takoj spoznal, I da pripadajo nižjim vrstam. od novega leta sem pri sodiščih vse drugačno postopanje v civilnih pravnih rečeh, kakor poprej, namreč ustmeno in sploh navadno. Ker se obravnuje vse v tistem jeziku, ki ga stranke in priče govore, morajo imeti sodniki in odvetniki tudi slovenski prevod dotičnih zakonov z 1. 1895 (1. avg.) Ta prevod je prišel ravno prav za novo leto na svetlo. — Nalogo od ministerstva za natančno pregledovanje in določno vreje-vanje slov. teksta je imel slavnoznani jurist in praktični poznanec našega jezika g. dež. predsednik kranjski v p. baron W i n k I e r, kateri je obračal glavno pozornost na terminologijo. — Zdaj lahko rečemo: Delo moža hvali. Prevod se po eni strani popolnoma ujema z izvirnikom, po drugi pa nič sile ne dela duhu naše mile slovenščine; bere se vse gladko, kakor kaka povest. »Pajazzo grande" — »Travnik". — Naš prastari Travnik v Gorici ostaja vedno le Travnik ukljub temu, da so ga prekrstili pred malo leti v »pajazzo grande". — Da bi pa vendarle izpodrinili ime Travnik, so začeli nalagati globe za vsak izgovor tega »eksotičnega' imena! V »G." od torka smo Čitali, da je bilo le v neki družbi 1 gld. 20 kr, takih glob! — Kak6 so smešni! Vse furlanske občine so že poslale v Gorico pisane proteste proti slov. deželnim poslancem. Ali se tem zdaj kaj hlače tresejo, nam ni znano. — Toliko na znanje slovenskemu narodu! Malo več smo pričakovali. — Ker je poskočila cena »Soči" na C gld. vsled dvakratnega izhajanja, smo bili že pripravljeni, da odpade do 200 naročnikov, ki pa si naroče »P." Toda razloček je prav neznaten! — Ali reči moramo tudi, da smo pričakovali več naročnine nego je je došlo! Komaj desetina dolžne nam naročnine nam je došla! — To je vendar malo preveč malomarnosti! Prosimo malo več reda! Lega Nazionale. — Goriška podružnica tega političnega šolskega društva je imela v nedeljo občni zbor/— Iz denamičar-jevega računa naj posnamemo te-Ie podatke. Vseh dohodkov je imela 5558 gld. 52 kr.; ako pa odštejemo lanski preostanek v blagajni gld. 1G92'63 in dar mestnega zastopa gld. 250, nam pokaže račun, da so znašale udnine z vsemi radodarnimi prispevki gld. 3615*89. (Sama maska rada v gledališču jo dala gld. 818*55 čistega dohodka. ~ Uredništvo »Gorriera" je prejelo gld. 960-37, »Sentinella" pa gld. 81.2*35.) Vidi se iz teli številk, da tudi Lahi se gibljejo, vendar smo goriški Slovenci daleč pred njimi, kar spričujejo le »Slogirii" računi, o katerih govorimo na drugem mestu. (Poleg »Sloge" sta še obe podružnici sv. C. in M. v Gorici, ki imata svoje račune !) Vseh izdatkov ' ..<>la gld. 2761.41; med temi za otroški » . Podgori gld. 8G9"3., za oni pri Sočinem mostu pa gld. 634*67. Za italijansko ljudsko šolo v Podgori je potrosila »Lega" gld. 27-46; rečeno je, da za učne potrebščine. To šolo vzdržuje slovenski okrajni šolski zalog. Naj govore te številke! Kaj vse so govorili pri zboroval ju, je manj zanimivo. Le toliko naj naglasimo, d.i gospodje Lego vet kažejo grozen »apetit" na Slovence! To bi nas hrustali, ako bi šlo! — Toda preslab jim je želodec. Mi Slovenci pa delujmo s podvojeno silo in požrtvovalnostjo, da bomo paralizo-vali ali celo nadkriljevali „Leginatt rovarstva! Agent izseljencev zaprt. — Čitamo v časopisih, da so zaprli v Rotlerdamii Antona Gergcleta iz Doberdoba, bivšega častnika tuk. brambovskega bataljona in ex - frančiškana, kateri je bil trgovec v Trstu, pott a agent izseljencev v Vidmu itd. Zaprli so ga, ker je sleparit izseljence. Kranjsko-priiiiorsko gozdarsko društvo v Ljubljani je izdalo sledeč*1 razglas: „To je ona, kateri sem ti pravil", predstavlja prišlece Nazarenec, „a to so najini prijatelji". Marija ni imela zavoja na licu. ,,Modre oči in zlati lasje", je šepetal očaran stražnik, „takega lica je moral biti mladi kralj, ko je dohajal prepevat pred Savla". Po teh besedah vzame Jožefu uzdo iz rok. „Mir bodi s teboj, hčerka Davidova!" ji reče: „Mir bodi z vami!" reče ostalim. Na to pomigne Jožefu: „Pojdi za menoj". Na to spremi popotnike po obširnem, s kamenjem potlakanem hodniku čez »kha-novo" dvorišče tjekaj k ograji. Tu so, privezani k stebrom, počivali konji, osli in velblodi; isto tako so počivali po trudu tudi njih poganjači in nadzorniki. Šli so počasi, ker osli so se vsaki hip ustavljali, ne hoteč iti dalje. Naposled so se po ozki stezici jeli spuščati doli na livado, kjer se je tudi končala ona apnena skala, dotikajoča se zahodnega dela obzidja. „Mar gremo v votlino?" vpraša Jožef. Sprevodnik je počakal, da so je približala Marija. (Dalje pride). Vsled sklepa XIX. javnega shoda, dne 7. j julija 1896. se razpisuje 20 premij po 20 gld. za uspešno pogozdovanje goličuv v re-berninah malega gozdnega posestva podi sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora meriti skupne ploskovne površiue najmanj POOha (okoli lat4 oralov). 2. Vrsto lesa in sadik izbira si posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme obsegati prostor med sadikami več kot 1*50 m. — Posestniki, kateri hočejo prositi, za premirje, m o,- j rajo vložili prošnje z navedbo " poliličiiegat -.4 okraja, davčne občine, številke parcele in nribližne ploskovne mere zemljišča najdfdje J do konca marca 1.1. pri kranjsko-primorskem društvu. Pogoznovanje prosilcev pregledovalo iu pretresla!.; se bode v jeseni 1899. leta,-morda ns-odi pomanjkljaji-«se-Jahkav| spomladi rečenega leta popravijo. Razdelitev j premij se določi od predsedništva omenjenega društva. Kinematograf. — Tako se zove najnovejša iznajdba na polju umetniškem, katera predstavlja gledalcu žive slike iz človeškega življenja tako naravno, da se moramo kar čuditi znanosti, oziroma človeškemu umu, j kateri je kaj takega iznašel. Kdor se hoče pre- j pričati v tem pogledu, naj obišče „K i n e-tu a i o g r a f na o d prte m t r g u v Gorici Iznajdba je prezanimiva tudi za učence, in radi lega so na zahtevo posebne predstave samo za iste po znižani ceni. Opozarjamo na oglas zadej, kater določa ure predstavam. Znaki spomladi — Dne 19. J. m. so našli v trnovskem gozdu sveloče trobentice, na vrtu slov. goriške posojilnice pa so ujeli — metulja. Hi al no društvo „ Gorska rila" v Podbrdti vabi vse ude k rednemu letnemu obč. zboru, kateri se bode vršil dne 30. ja-nuvarja t. I. ob pol treh popoludne v bralni sobi. Dnevni red: 1) Nagovor predsednikov; 2) tajnikovo poročilo o delovanju društva; 3) blugnjuikovo poročilo; 4) o sklepanju glede časopisov; 5) razni predlogi; G) volitev novega odbora. Vabilo. — P. n. gospe i gospodično družbciiice ženske podružnice sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico so uljudno vabljeno k letnemu občnemu zboru dne 23. jamivarja 1898. ob 3 pop. v dvorani slavnega društva ,,1'Miitosti" v Ajdovščini po naslednjem dnevnem redu: 1 Poročilo tajnice. 2. Poročilo blagajničarico. 3. Volitev novega odbora za I. 1898. 4. Morebitni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi n a č c I u i š t v o. Listnica tir<>ilnfiUvtt. (fc. dojtisnikoiiia »Z ¦Mele" in „7. Livku": •iiilioiliijit'. Enako na*Ia1j«-vaitjo rlimka »Slovenci in mednarodni promet". Vrl iitknki rodbini no hi »mcli pogrošni i najboljSa dva ljudska in domača sredstva, *iumrcč: I > r. It o h a b a l z a m za želode o in p r u ž k o d <>-maic mazilo. Ista se UultiUv tudi v goriSkili lekarnah. Radodarni doneski. Društvo »Šolski dom'* (X. izkaz od 29. dec. 1897 do 18. jan. 1898.) Kot usta-novniki z doneskom KO gld. so se oglasili še sledeči gospodje: Pahor Anion, vikar v Krombergu ; Pavietič Josip (Valentinov), veleposestnik v Gabrijah;" „Mlinar,ev Jože"; Kopač Jernej, svečar v Gorici* Ivan Hausner, trgovec v Gorici. Vplačali so: gld. Pahor Ant., vikar v Krombergu, 1. obrok 10*— Pavietič Josip, velep. v Gabrijah . . 1 00"— Po upravništvu BSoče", izkazano v št. 53. z dne 31. dec. 1897.....15-45 Hmelak Fran, veletrž. v Loka ven 4. obrok 10*— Cibič Anton, dekan v Črnieah . . . 10-— Kopač J., svečar v Gorici, 1. obrok . 10*— Badalič Josip iz Oseka......—'50 Butar S., prof. v Ljubljani, 2. obrok 10-— »Mlinarjev Jože* na račun ustanovnine 25"— Jakil Andrej, tovarnar v Rupi, 2. obrok 10*— Učitelj Sušmelj, namesto napitniee . —*50 Leban Ignacij, župnik v Balujah, nabral pri koncertu v Grničah, kateri je priredi! tamburaški in pevski zbor šlnrski............11-30 Rerlol Anion, župnik na Vogerskem, na račun ustanovnine še.....t5*~~ Po upravništvu „Soče", izkazano v 4. št. 1. 1898..........18*— Klančift Anton, dež. poslanec in župan v Podgori, na račun ustanovnine še 18*20 I. Hausner, trgovec v Gorici .... 50-— Jonko Matej, župan in veleposestnik v ,: Bolcu, na račun ustanovnine še ostalih 50*— , Obitelj Matevž Saunig v Biijah . . .100*— Poljšak Alfonz, vikar pri Sv. Tomažu -; 4. obrok.......... . 10*— Skupaj: 473-95 Vsled prejšnjih izkazov: 5635.99 Do l8> jan. je došlo v gotovini: G 109*94 Društvo »Šolski dom". Za brošurieo „P r i m o r s k i o d 110 š ja j i v poslanski zbornici na Dunaju" je sprejelo upravnišlvo po zadnjem izkazu; . Jakil Andrej 1 gld. — Fran Miklavič iz Kobarida l gld. — Laščanje 2 gld. — Josip I Strancar, kurat v Štanjelu 1 gld. — F. t lrampnž iz Krka 60 kr. — Gospodarsko 1 bralno dntftvo v Cerknem gld. 2*50. — Fr. J Forlani iz Carigrada 1 frank (47 kr.) — I Kome! Valentin 25 kr. — Štefan Gomišček J 10 kr. — Gomišček Franc 10 kr. — Melli-I kovic Terezija 60 kr. —- Gregorčič Ivan 20 I kr. — Ivan Defranceschi Šturje 25 kr. — i Franc Uršič 50 kr. — Franc Žagoda 25 kr. — Neimenovani z Dunaja 35 kr. — Bralno I društva Borovnica 50 kr. — Urban Pivih 30 kr. — Ličen Jožef 20 kr. — Mihelj Anton 50 kr. — Andrej Uršič GO kr. — Ivan Jurtin 25 kr. — Franc Doljak 20 kr. — Skupaj 12-97. Za nSlocfineu zavode: Upravništvo je prejelo: Kobar;dski rodoljubi nabrali gld. 1*50 pri igri „bum" na Silvestrov večer. — Pri zasebnem plesu v gostilni v Attemsovi palači v Gorici nabrala ^rodoljubna gospa jgld. 3 30.^ — Pri volilvi novega županstva v*ŠtV 1erjai\u 13. t. m. nabrali gld. 5:79. — Zavadlav Franc, velep. v Št. Andrežu, 50 kr. (50 kr. tudi za udnino). — Fran Miklavič iz Volč 50 kr. — Pepca Repenšek v Rudolfovem S gld., nabranih v gostilni g. Ju kača mej tarokisli in kibiei. (Hvala!) — Alojzij* Brajnik 50 kr. (udnina). — Kobariški rodoljubi zbrali pri neki poroki gld. 7*20. — Župan-učitelj Zega Mihael iz Kanala 1 gld. — Ozrv,ansko - šentmihcljski pevci 4 gld. — Skupaj gld. 32*70. I Za »Šolski dom": Zavadlav Franc, velep v Št. Andrežu, 5 gld. — Anton Uršič iz Kranja 50 kr. — j Karol Hvala iz Volč 2 gld. - Župan-učitelj Zega Mihael iz Kanala zopet 20 gld. — IV strežček Anton Damjamič 1 gld. — Skupaj gld. 28-50. Društveni denarničar g. K a n c 1 o r je j sprejel za „S logi u e" zavode : V Soči šlev. 4 je ^neimenovan" 5 golil, daroval in ne 1 g o l d. — „Kamenska družba pri Rebku" 1 gold. — V pušici pri Ivanu Dru-fovka na Travniku 51 kr. — Šinigoj Franc, učitelj v Sv. Križu, ostanek pri črni !:avi 1 gold. 20 kr. — Ženska podružnica sv. Cirila iu Meloda v Gorici 50 gold. kot donesek zadnje veselice. Z a n o d o 1 ž n o d r u ž i n o l. B o š k i n a, | kije v zaporu radi izgredov dne26. marce 1897, pred goriškim kolodvorom, so darovali členi Čitalnice in odbora društva »Sloge-'- 12 gld. Zapisek darovalcev se nahaja pri uredništvu našega Iisln. Po položnicah društva „Sloga*' je prišlo: Miha Pogon 50 kr. — Janez Skcrl, Velenje 1 gld. — Anton dr. Tušar, c. kr. okrožnosodni predsednik v Roviuju, 5 gld. -— Anion Gahrijclčič iz Karala 5 gld. — Isti nabral v veseli družbi 80 kr. — Iv. Sorre iz Rihomberga 1 gld. — Bralno društvo v Sv. Križu 50 kr. — Štefan Kerkoč, župnik v Lokavcu, 3 gld. —- Ivan Lokar iz Mirna 1 gld. — Frane Kenda iz Omiša 50 kr. — O priliki veselice ženske podružnice sv. C. in M. so poslali darove, meslo vstopnine, sledeči: baron Wiukler 3 {-Id.; — po 2 gld.: Ivan llijaševie, c. i kr. major; neimenovan uradnik; gospa Pavlu Koren; Spiučič Vekoslav; I. Stemnile; 1. Cliiurlo: — po I gld.: Kumar Valentin in dva neimenovana gospoda po g. R. ¦-• Vsem darovalcem pre-srčna hvala! Ostala Slovenija. Delavsko podporno društvo t Trstu vabi na veliki ples, kaleri priredi v soboto dne 29. jamivarja 1898. v gledišču „Poli-teama Rossetti", pri katerem bode svirala popolna vojaška godba pešpolka št. 97 baron Waldstetten. — Pred polnočjo plesala se bodeta v raznih slovanskih oblekah narodna plesa »Slovan* in BCesku Beseda".— Uslopnina za osebo 1 krono. Lože T. vrste 4 gld.. — II. vrste 2 gld. Začetek plesa ob 8. uri zvečer in traja do 4. zjutraj. Občni zbor čebelarskega društva v LJubljani bo 24. t. m. Želeti bi bilo, da se ga udeleže tudi goriški Cebelorejci. Vžigalice družbe sv. Cirila In Metoda. Založnik teh vžigalic, gosp. veletržec Ivan Pei-dan v Ljubljani, je izročil zopet 100 gld. kot novoletno darilo družbi sv. Cirila in Metoda. Tu pač številke govore, da hoče gospod založnik v prvi vrsti koristili prepotrebni družbi. Rodoljubi, podpirajte založnika, ako podpirate njega, podpirale tudi družbo. Zahtevajte povsod narodnih vžigalic! V komisijo za pariško razstavo je imenovalo trgovsko minislerstvo za Kranjsko 30 Nemcev in 10 Slovencev, za Štajersko 58 Nemcev in 'j 2 Slovenca, za Koroško nobenega Slovenca! Tako nas Slovence upošteva trgovinsko minislerstvo na polju trgovine in obrti! Zveri v človeški podobi. — V noči od 9. na 10. t. m. so napadli razbojniki nekega železniškega stražnika blizu Novega Sada na južnem Ogerskem. Stražnik se je branil s puško in ustrelil jednega napadalcev, a razbojniki so ga zmagali, vrgli na tla in zvezali njega in njegovo ženo in nesrečnikoma začeli z živih teles kožo dreli. Kar zazvoni zvonec v znak, da se vlak bliža. Toda to jih ni ostrašilo, nego so poslali jednega svojih s svetilnico, da da znamenje vlaku, kakor bi bil čuvaj na svojem meslu. V svojo lastno pogubo pa je kazal razbojnik proti vlaku rudečo luč, vlak se je ustavil, in slučajno na vlaku se nahajajoči orožniki so oprostili nesrečni Žrtvi in polovili človeške zveri. Razgled po svetu. V tržaškem deželnem zboru je vrgel od sebe deželni glavar Dompieri slovensko pisano izjavo okoličanskih poslancev, rekši da je ne sprejme, ker ni pisana v deželnem jeziku — italijanskem! To se je zgodilo ob navzočnosti vladnega zastopnika in slovenske j Jjputacije. Izjava tržaških okoličanskih poslancev se glasi doslovno: „Povodom otvoritve šestega zasedanja deželnega zbora tržaškega, ki se je vršila dne 11. januvarja 1895. leta, izročili so slovenski poslanci v istem deželnem zboru v,roke tedanjega gosp. dež. glavarja, dr. Ferd. Pitte-ri-ja, izjavo, s katero so izrekli, da ne vstopijo v deželni zbor iz razlogov navedenih v isti izjavi: povodom otvoritve sedniega zasedanja istega deželnega zbora pa so poslali isti poslanci, z oziram ira nespremenjeni njih položaj analogno izjavo na tedanjega ministerskega predsednika, grofa Badenija in sicer samo nanj radi tega, ker imenovani g. deželni glavar, dr. Ferdinand Pitteri, ni dal proti vsakemu parlamentarnemu običaju prečitati v zasedanju leta 1895. podane izjave. Ker se razmere od zadnjega zasedanja deželnega ;;bora tržaškega nikakor niso izboljšale za Slovence pokrajine tržaške, marveč izdatno j poslabšale ter stoje italijanski poslanci še vedno kakor kompaktna večina na principi-jalno odklanjajočem stališču proti vsem opravičenim narodnim, moralnim in materijalnim težnjam naših slovenskih volilcev; uvažuje, da so slovenski poslanci še vedno izpostavljeni v mestnem zboru zasra-movanjn od strani občinstva na galeriji lotila jim ni pričakovati, da bi se jim v tem obziru boljše godilo v deželnem zboru, ki je I identična korporacija z mestnim svetom; uvažuje, da je pokazala večina mestnega I zbora, ki je tudi večina deželnega zbora, skrajno nestrpnost proti Slovencem, s tem, da ni hotela in noče priznali vkljub razsodbi visokega c. kr. upravnega sodišča njih legalno izvoljenega zastopnika Ivana viteza Nabor-goja tržaškim mestnim in dosledno tudi deželnim poslancem: uvažuje, da vkljub temu, da je na pod-I lagi poslednjih volitev.tržaška okolica zasto-j pana izključno po slovenskih zastopnikih, italijanska večina ni izvolila v mestno delegacijo, in dosledno tudi ne v deželni odbor, nobenega okoličanskega poslanca, tako, da so podpisani poslanci izključeni od važnega sodelovanja v deželnem odboru na očitno škodo svojih volilcev; I ker slovenski poslanci še do danes ni- smo zadobili v izjavi od 10. januvarja 1895. zahtevanih garancij glede na svobodo osebe in govora v dež. zbornici Iržažki ne od deželnega glavarja in tudi ne od c, kr, osrednje vladi;, katera ni storila uiti najmanjšega koraka v leni ozlru; izjavljamo slovenski poslanci kakor zastopniki celokupne tržaške okolice, da se ne j moremo udeležiti niti letošnjega zasedanja tržaškega deželnega zbora, kar blagovolile, 1 presvitli gospod deželni glavar, vzeli na zua-I nje ter v celoti priobčili to izjavo, z našimi razlogi vred, visokemu dež. zboru. V Trstu, dne 10. januvarja 1898. I Ivan Nabergoj, Ivan Marija Valoveč, Fran Dollenz, Ivan Goriup, Alojzij Goriup, Fran Kosec," Češki deželni zbor. - Namestnik gr^f Coudenhove je izjavil v seji 17. t. m, v imenu vlade najpred v nemškem in potem še !e v češkem jeziku, da imata na Češkem oba deželna jezika v uradih popolnoma jed- I njiko pravo da sme vsak prebivalec češkega kraljestva svojo pravico iskati v svoji domovini pri oblastvih bodisi v češkem, bodisi v nemškem jeziku. Češki poslanci so iulerpelovali namestnika, zakaj je vladno izjavo podal najpred v nemškem jeziku. Cehi smatrajo njegovo po- I stopanje žaljivim in zahtevajo zadoščenja. Proti predlogu grofa liutpioi se je oglasil Wolf. Rekel je, da se je mogel v zbornico le utiholapiti, ker ga vedno nadlegujejo češki I strizziji v cilindrih in v čamari, in da ni za j nemškega poslanca nobena radosl, biti v stolnem mestu daleč pod Nemci stoječih J Cehov. Češki poslanci so na Wolfove napade odgovarjali s smehom, kar je Wolfa silno togolilo. Zaklical je Cehom, da je njih smeh J dokaz njih duševne nezmožnosti, in da pro- I vzroči samo to, da postane nemško gibanje še živahnejše. Rekel je, da je blazni češki šovinizem, čegar prvi zastopnik je župan Podlipnv, naučil Nemce, branili se z revolverjem, da bodo Nemci imeli vedno toliko moči, da spode vsako njim neljubo vlado, in je pozval Cehe, naj se odpovedo drž. pravu, naj privolijo v razdelitev Češke in naj se združijo z Nemci proti Poljakom in veleposestnikom. Ko je še opsoval veleposestnike, imenujoč jih kugo, Podlipnega, katerega je imenoval pojaca, in namestnika Coudenhoveja, kateremu je očital, da je provzročilelj zadnjih izgredov v Pragi, je končal z zagotovilom, da je izstop Nemcev iz češkega dež. zbora samo vprašanje časa. Grof S y 1 v a-Tarouca je obžaloval, da Nemci tulijo z volkovi in se odločno potegoval za spravo. Klerikalec O p i t z se je izrekel proti češkemu državnemu pravu in je izjavil, da je njegova stranka v narodnostnih vprašanjih jedina z Nemci, in da veleposestnikom nič ne zaupa. Dalmatinski deželni zbor se je sešel 18. t. m. Ker se v Spletu še ni ustanovila italijanska ljudska šola, katero je vlada po lanskem izstopu italijanskih deželnih poslancev iz deželnega zbora takoj otvoriti ukazala, so naznanili italijanski dež. poslanci dež. glavarju dr. Bulatu, da ne vstopijo v dež. zbor. Tedaj ta italijanska, od vlade že zaukazana, a ne še otvorjena ljudska šola je dala ita- lijanskim poslancem povod k izstopu. In kaj pa pri nas tu v Gorici? Že sedem let zavlačuje mestni svet goriški ustanovitev slovenske ljudske šole, katero smo si v vseh inštancijah priborili. In ko so izstopili naši poslanci lansko leto iz deželnega zbora in so izjavili tudi letos, da ne vstopijo, dokler se jim uspešno delovanje za svoj narad ne omogoči in dokler se ne odstrani cela vrsta krivic, ki se gode slovenskemu delu dežele, tedaj so zagnali nasprotniki upitje in vrgli vso krivdo na naše poslance! Tam jedino ljudska šola — a italijanski poslanci se zo-vejo pravi patrijotje, tu nebroj krivic, a naši se nazivljejo od nasprotne strani kot sovraž-| niki in uničevalci dežele!? Deželni zbor kranjski je imel drugo sejo dne 18. m. Obravnaval je o daljši vrsti [ računskih sklepov in o proračunih raznih zakladov ter o poročilu deželnega odbora glede pospeševanja vinogradstva, o katerem se je razvila obširna Tažprava, V štajerskem deželnem zboru je podal 18. t. m. poslanec dr. Dečko slovensko interpelacijo. Ta slovenska interpelacija je tako razburila Nemce, da so začeli razgrajati in razbijati po pultih. Kričali so, naj dr. Dečko nemški interpeluje. Deželni glavar je odredil, da se interpelacija mora prečitati v nemškem jeziku. „HerrenvoIk" kaže povsod — zobe! V koi-oskem deželnem zboru se je razpravljalo v sejah 15. in 10. t. m. o predlogu glede železnice Celovec — Ljubelj — Tržič oziroma Trst. Ta železnica bi ne koristila samo Koroški nego tudi državi sploh, posebno še kranjski deželi. Izvolil se je poseben odsek, ki se bode imel pečati s to zadevo. O železnici in o železniških projektih po Ziljski dolini jo temeljito govoril slov, poslanec Grafenauer. tirška namerava svojo vojsko preustro-jili, kar je pač siino potrebno, kakor je vojna s Turčijo dokazala. Naprosila je našo vlado, da ji pošlje častnikov, ki bi bili zmožni za tako delo. Govori so, da jo na Grško že odšel neki avstrijski general, ki se je že lotil tega te-I žavnega posla, I S Krete je Avstrija odpoklicala večji el lamošnje ekskadre. Razgled po slovanskem svetu. Veliki slovaiiHkl shod, kaleri bi se bil imel vršili v Uernulsu v nedeljo 10, t. m., so je vršil v Leopoldovcm mestu. Shoda se je udeležilo 0000 oseb. Mej drugimi jo govoril ludi urednik Podgornik. Hotel je najprej govoriti slovenski, kar pa mu je vladni za- I stopnik zabranil, ker ne razume slovenski. Shod je vzprejel resolucijo, s kaloroje zahteval, naj se lex Kolisko ne sankcijonira, I naj se da češki šoli društva „Koinensky" na j Dunaju pravica javnosti in šolo prevzame dunajsko mesto. Shodu je došlo mnogo brzojavnih pozdravov. Udeležniki shoda so potom šli skupno pred mestno hišo, kjer so priredili veliko demonstracijo proti županu Luegerju. Policija ni mogla demonstracije preprečiti. Češke posojilnice so imele koncem leta 1S90. — 30,275.000 gld. lastnega pre- I moženja. Odločba najvišjega sodnega dvora in jezikovne. naredbe. — Pri okrožnem sodišču v Ilebu je zahteval češki odvetnik češke rešitve. Na podani utok je odločil najvišji sodni dvor, da je v nemških mesMh j sodni uradni jezik le nemški. S to odločbo so izgubile Badenijeve naredbe še isto malo vrednosti, katera jim je ostala po znanih Gleispachovih instrukcijah. »Hlas Naroda" piše: Sodniki v nemških mestih bodo poslej izključili iz urada češki jezik ter se proti naredbarn sklicevali na odločbo najvišjega sodnega dvora; s tem so naredbe za sodišča dejanski že odpravljene. Omenjena odločba ima torej pri sedanjem stanju jezikovnega vprašanja velikanski upliv. Jezikovne naredbe imajo še toliko veljave, da silijo nesodne gospodske respektirati jezikovno jednakopravnost, za sodišča pa so postale iluzornc. Jezikovno jednakopravnost pri sodiščih more rešiti samo Še poseben zakon. Hrvaško. — Madjarom je še tako o-sludno sredstvo dobro došlo, samo da se množi ta ,viležki" »svobodoljubni" narod. j Ker sami niso dovolj plodni, da bi naravnim potom množili madjarskega globusa, prebivalstvo, pretvarjajo otroke drugih narod nostij v Madjare. Tako madjarsko tvornico imajo v Kapošvaru, kamor pošiljajo otroke železniških uslužbencev z malih postaj v posebno šolo. V tem zavodu — tvornici — silijo nedolžne otročiče s stradanjem, da se nauče madjarski in pozabijo svoj raaterni jezik! Zopet pravda zaradi madjarske zastave. —¦ V Ogulinu na Hrvaškem se je začela 10. t. m. pravda zoper 09 obtožencev, samih kmetov in kmetic iz Plaškega. Obtoženi so zločina kalenja vere in javnega na-silstva. Obtoženci so 20. septembra lanskega J leta opoldne napadli cerkev v Plaškem, pognali iz nje občinstvo in duhovna, učitelja in načelnika iz vzroka, ker se jim je bilo reklo, da se hoče tukaj razobesiti madjarska j zastava na cerkvenem stolpu. Da bi se ubranili orožnikom, so raztrgali plot in se oborožili s koli, poslali konečno brzojavko j cesarju, da naj on odpomore. Nedvomno, da bode zopet cela vrsta ljudij na leta in j leta obsojenih v ječo. V*. '. • Rusija. — Ruski vojni minisier grof Vanovskij je šel v pokoj zaradi visoke starosti. Na njegovo mesto pride transkaspijski zapovedujoči general Kuropatkin, ki je jeden najinteligentniših ruskih Častnikov. Poljski listi pišejo, da bode imenovan naučnim ministrom kurator varšavskega šolskega okraja Ligin, naprednjak in vrlo na-obražen mož, ki si je pridobil simpatij tudi v poljskem narodu. V Odesi se je ustanovila katoliška nad-biskupija. Rusija s posebno pozornostjo sledi dogodkom v Aziji in se pripravlja za vse slučaje. Vse južno - sibirske obmejne pokrajine in dežele onkraj KaspiJkega morja združi v jedno samo upravno oblast, v nekako podkraljestvo, kateremu bo načeloval preskusen general, ki bodo skrbeL da so vsa obmejna uprava vrši jednotno. Kusfci naučili minister Beljanov je umrl te dni star 80 let. Poklical ga je bil v ministerslvo pojkoni car Aleksander 111. Prave narodne ruske korenine je bil zmirom nasprotnik nemškega in židovskega upliva ter se trudil, da ostane ruska mladina teh ptujcev obvarovana. Sijajnega pogreba se je udeležil sam car Nikolaj. ______ Brant-Seldc kr. bis ll. l-l'«r* p. Met. — in »len modernsten (ievvehen. Farhen und Uessins. An Prlvate porto- untl stcaeiTre! Ins llans. Musler umgeheud. (j. lleiinel>«re*s 8eiilen-Fal»ri«en (k. n. k. Holl.), ZplUCII. («) Dunajska borza 20. januvarja 1898. Skupni državni dol* v notah Skupni državni dol}; v srebru . . . Avstrij.-ka zlata renta...... Avstrijska kronska renta *»i . . (Verska zlata renta \l'o..... Ogor&kn kronska renta *«i .... Avstro-ogurakc bančne delnice . . Kreditne delnice........ London visla.......... NeniSki drž. bankovci za 100 mark 20 mark............ i!0 frankov........... Italijanske liro......... C. kr. cekini.......... . tož gld. KI kr. 0. kr. privilog. krojni aparati. Sdina slov. zaloga dežnikov, solčnikov in rokavic za dame gospode in uradnike. HL P0YEB1J krojaški mojster Is trgovec v Gorici na Travniki v hodniku in v I. nadstropju v k št. 22. Bogata zaloga vsakovrstnega blaga, gotovih oblek, perila, \seh priprav za obleke za vsaki letni čas. — Blago se prodaja tudi na m e t e r in sicer le v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame po naj-14—4 novejši modi. Zaloga šivalnih strojev, SAMIG & BEKLEVA V Gorici — Nunska nlica 14-16 — V Gorici Delavnica dvekeles in madraeov iz žiee. 34 52—:? iHr* Obročno odplačevanje. -"WS Trguvsko-obrtaa registrovana zadruga v Gorici P. 33. 2 -t vabi S. 40, 7—2 m irrt redni oMii zbor trgovsko-obrtne reglstrovane zadruge z neomejenim jamstvom v Gorici dne lb. februvarja 1898. v prostorih »Slovenske Čitalnice" ob 11. uri dop. s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev dveh overovateljev zapisnika. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo o računu in bilanci. 4. Volitev dveh članov mesto odslopivsih ravnateljev. 5. Prememba pravil. Ravnateljstvo. Kinematograf Edinsoii 39. *-2 1 odprtem trp ? Gorici Žive podobe vsak dan. Predstave: ob 4., »., in 6. uri pop. Izključno samo za inožke posebna predstava ob 7. uri zv. Trgovsko-obrtno pospeševalno društvo 43 6-1 v Gorici vabi na iim mlin o!ni ztior na dan 10. februvarja 1898. ob 10x/2 predp. v prostorih „Goriške Čitalnice". Dnevni red: 1. Poročilo snovalnega odbora. 2. Volitev stalnega odbora društva. 3. Slučajnosti in predlogi. Ker je društvo v najtesnejši zvezi s trgovsko-obrtno zadrugo in je namen novoustanovljenega društva vzbujati k čilejšemu delovanju trgovski, obrtni in delavski stan, pričakuje obilne udeležbe za snovalni odbor 2)r. Henrik f uma. Kedti se naroči na »Brivca"! Šaljivi »Brivec" brije vsaki deseti dan po vsem slovenskem svetu. Kosmatinci se ga zelo boje, posebno nem-eurji in lahonL »Brivec" prinaša vsakikrat krasne šaljive slike. In sicer v^e leto za samih pet kron. Slovenci, podpirajte z naročili. Naslov: Upravništvo „Brivea" v Trstu. Otvorjenje trgovine! Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele, da je otvoril v ulici * Sv. Antona št. "24 v tiorlei trgovino z jedilnim blagom, kjer prodaja raznovrstno sveže jedilno blago po pošteni ceni. Priporočajo se p. n. občinstvu ..a obila naročila, beleži z vsem spoštovanjem udani r. o i Anton Bergiitc, 3. 22 •!• trgovec. veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d IS*"" Vse po nizkih cenah S S Anton Pečenko tulca 8 - GORICA — Via Giardino 8 1 priporoča briških, dalmatinskih in 4t38& isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na : kraje avstro-ogerske monarhije v sodili od f.6 ov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cene zmmrM. Postrežba poštena. ANTONA VODOPIVCA gostilna pri .Petelinu' v Trstu v ulici Ghega ^-. št. 7. "-« se foplo priporoča Slovencem v Trstu in z dežele, i Bilfe in kolči Kupestris Montieola, Solonis in Riparija Poi tališ ter velik sortiment krepkih, nnjmo-dernejih VRTNIC oddaja za polovično vrtnarsko cono Josip Štrcfcelj v Komnu. 2(\ 2:5 4 Za pristnost jamči. Or. Rosa balzam I Pražko hlšiis mazilo <] iz lekarne B. FRAGNER ja ^ Pm.Gl j^»-- je splošno, že HO let znano domače zdravilo. katero uzroča tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojaMije prebavne organe in jih drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več. je staro, najprej v Pra^t upr».a't.jevanr, hišno zdravilo, katero vzdržuje čistf rane in jih tudi obvaruje r.ečislnbc ter ublažtijoče deluje na vročino in bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Oiavna zalop: Lekarna B. FRAGNER-ja „|iri črnem orlu" v Pragi, Mala sfrana, na voglii Spornerove Ulice, ____ potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubieh, Pontoni in pl. Gironcoli. rair^ Dnevno razpošiljanje po pošti. — Zaloga v vseli lekarnah Avstro-Offcrske. -"•H I™ ¦¦¦—"MM« HI"!.................¦ IIITT-r^ 11 III lllllllll......................II——|( 71 a z n a n i l o. Naznanjam s tem uljudno, da sem, svojo izdelovatnieo cerkvenih stvarij preselil y ulico Morelli št. 12. Zahvaljuje se za doslej mi izkazano zaupanje, se priporočani za dobrotna naročila z vsem spoštovanjem Teodor Slabanja, S. ?.r> 9—1 srebrar v Gorici, ulica Morelli 12. K**«««««*««*«««««**«**««*«*«**** Prave in edine želodčne kapljice, Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljico vredijo redno prebavljenje, Co se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepš po-sv. Anton Puiiov. kvarjeni želodee, store, da zgine v kratkem času omotica in životea lenost (mrtvost). To kapljico tudi store, da človek raji je1. 20-:$ Cena steklenici 30 kr. Prodajajo so v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitvo in pošiljatvo pa jedino lo v lekarni Cristofoletti v Gorici. jLeh 188i. y Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, y Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pree. duhovščini in slavnemu nlirinslvu svojo lastno izdelovalnieo umctnili cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebo. Ima veliko zalogo nadrobnih vencev, za mrtvaške pot.ebe. vo.ščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. 1'riporočti slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno črk na perilo. (J' .<¦!.) Pravi trpoUVv sok j., jedi,,,, oni. knt.Ti se p -.ivlja v loknriii k /rinj-NkfMiiu, II. I'.i .j.ivin, Zii»ri'l., Zrinjski t V"' ^t,'V. 'JO. Trpotcev sok „(.pr,.K,.ž„„ .|..|uj,. pri vsili iM-.-liliijonjih dusiiili organov, ter j- najbolj;.- sr,..l.stvo za prsni katar, kaš-lj. prsol..,l, hripiivost in \ fatobo I. T.ldi ZilStill-illli ksisi-lj M' s (»m /.dravi- loiu v najkrajšem času da ...Ipnivili; I...I-uiki dobijo f.-k /a j-Io. lahko spijo i„ na ta način h i t m okrevajo. - I/.med ,„„„. Kili nalival spominjam tukaj samo ..„..: Veleeonjeni Gospod lekarnik! Pošljite mi Še tri Steklenice Va- soka: potrebuj.-m j i li za moje poznan, e Jaz sem od dveh .-.teklellie o.l 11-ZlK.s- ne-akailja popolnoma ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bode m ta zdravilni Pudolf Ausiii. Na Dunaju. '_?«». marca 1S'.»7. Pazi naj se »oraj. da je na v.aki .steklenici varstvena znamka, t. j. slika lui.u Nikole Zrinjskega, kajt i sam., oni je pravi trpotcev sok. kateri nosi to s točnim opisom je 7:. kr. - Kazpošilja se vsaki dan s post,, na vsa mesta in sieer proti predplačilu (priraeunavši -Jo kr. za zauiotekl ali pa po poštnem povzetju. -- Ceniki raznovrstnih domačih preskusu 11 i li zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu. II. Prodjovin. Za-frreb. Zri 1, j s ki ti- štev. i»o. t le,-(i Mlatil (sadike in odrezki) ame-rikanskih irt Riparia - Solonis ¦ Rnpslris za cepljenje, katerih so ne prime irina uš} kakor tudi mladike drugih kako-vostij domačih in francoskih najboljšo vrste iz lastnih, trtne uši prostih nasadov, priporoča •2.8«-.1 G. G. Strechel, velepns. v Seiueniški ulici v Ooriei. i-*~A~*~L Ztttlluuuh: SIDRO. LmL»A**~*9 LINIMENT. GAPSIGIGOMPOS. iz Riehterje ve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom" namreč, iz RIC H T E R j E V E lekarne in vzame kot originalni izdelek le tak'^ steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 2S—G znamko. ra^r Ricfiterjeva lekarna „pri zlatem levu" |.ty » pragi. |J4^ *ˇ*?•ˇ•ˇ•ˇ•ˇ*ˇ¦