2"M)ntmHNMnm:nHm)nnm)nmtnmtmm)mt)M)nn! Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šitingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. ;<))m)nmHMmHmnmm)tmm)nmmnmmtmntmmnmnHma *-ETNiK XXXV) CELOVEC, PETEK, 28. AVGUST 1981 ŠTEV. 35 (2034) Zfc&o //Ztro čits /'ežZ, fZt/Z/no /nor-. ^ na primem ve/i^i/? počitnic.' se v prvi po/o-;%//;% začnejo, M: mZs/;mo, t/a /'o-° traja/c t/o/go, ^aj sta t/o^ra t/va ?^rsec^ fent/ar razmeroma t/o/ga t/o-tot/a ^a^o /;Ztro potem mine te-fn za tednom Zn nenadoma se spet ^^ajdemo pred dejstvom, da se /'o rrcd pripraviti za novo šo/s^o /ero. ^di /etošnje počitnice se že počasi izkoristimo cas do novega šolskega teta Z-e se do^ra dva tedna ^rez-^°"egd oddi/sa preosfdnerd, potem se /-o spet zače/o šo/s^o /ero, ^Z Zd otrobe Zn srdrse ^ot zd KČite-^ pomeni novo c/e/o, nove s^r^Z, no-^ o/^eznosrZ. ^/ZžajočZ se začetek novega šo/s^e-K** *eta pa Mds znova spominja tadi se posebno o^vez^osr, ^Z jo imamo °ros^' S/oveMcZ.' po sZ/Z razmer, ^Z j ZA "**re^d;'g ve/javna Zd^onoa[d;'d, mora-posede; posArAeti) da Poč/o naši °^rocZ v šo/Z de/ežni tadi pon^a v ma-J^^ew jezZ^M. Zdro Zz^orZsrZwo še Preosrd/Z čas počZr!?Zc m preg/ejmo Pp/ožd; v -Si' ** j, Organizacijski del potovanja je ^"zel ljubljanski „Kompas". ^9a že 19. maturitetnega poto-se je letos ude-maturantov s petimi pro- drugim si bodo ogledali Beo- Pripravil jo je Inštitut za °9ratijo Univerze Edvarda Kar-v Ljubljani. V zvezi z ekskur-bil izdeian tudi ustrezen vo- a" <9. man ie J3 Po Jugoslaviji la. maturanto Sarajevo, Dubrovnik, Bihač in "lano. Zgornja vesca pri Bilčovsu V J J. CUgKStg M V Zgoraj: VMC; o/?Mj%/% sw)o #6-/etM;-co Roza/;';g F;Mj);(7fr pr/. Fo/fova jVjffM z;Ff/^% j c te&/% oF vzMožjK pr; AMre/cK, &;er je prež/fe/a svoja /efa. Z;'v- /jenje Fo/Jove mawe n; Mo vet/no posejano z rožam;, marveč jo je sprem/ja/o mnogo trp/jenja, m%& ;n M/ečfn s^oz; njeno žfv/jenje. Leta /9/9 se je pr;mož;7a ^ Petrovca v Zgornjo vesfo, ^jer je njen mož Fo/r% prevze/ posestvo. V zagona se jfma je ror/;7o d otro^, 3 /?čer^e ;n trfje s;-nov;. Fež^o je Mo v tistem časa za vsaManj; Z: ra ir. Far/; nac;'ona/n; pritisk na našega č/ove^a je M v tistem oMo/rja ze/o močan, a Fo/tova mama je Ma zg/er/ neastrasnega in zvestega naror/njaM in se ni r/a/a astra/ro-vati, Ma je trr/na in ni zataji/a svoje materinščine. Fišer, ^i ji je M po-/ožen v zi^ei^o je Fo/tova mama ča-va/a in s tem si je prir/oMa Spoštovanje, ^i ji je zagotovi/o ag/er/no mesto mer/ oFčani. Ze zgor/aj, /eta /9<$3 ji je amr/ mož. Dragi največji ar/arec v njenem živ/jenja je M iz-gaM zeta, moža Fčer^e /oFane. Prer/ /etom r/ni pa je amr/a FčerM /Mana. Prer/ ner/avnim pa je smrt spet /?os;7a v Fo/tovi r/ražini in or/po^/i-ca/a sina /ozija. Vse to so Mi Far/i ar/arci za Fo/tovo mamo, ^i jiF je potrpež/jivo in požrtvova/no prena-sa/a. Fa^o je na stara /eta posta/a Ma pri Fo/ta sMrajr/a prazna in ser/aj sama sMpaj z r/vema vna^oma s^r/^i za r/om, venr/ar je s svojimi <% /eti še ver/no r/aFovita in vese/ega razpo/o-ženja. Draga Fo/tova mama, prejmite iskrene čestitke or/ nas vse/?, /n' Vas spoštajemo in cenimo. Poznamo Vaš ir/ea/izem in /jaFezen r/o naror/a. O/? Vašem visokem jaFi/eja izrekamo iskreno že/jo, r/a Fi osta/i zr/ravi in s svojo r/aFovno ver/rino še naprej na-vr/aševa/i nas m/ajše. /. A/. Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Št. Peter 25, 9184 št. Jakob v Rožu OBJAVA Vodstvo Strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu sporoča vsem interesentkam, da bo JESENSKI SPREJEMNI IZPIT v ponedeljek 14. septembra 1981 ob 9.30 uri. Interesentke, ki so sprejemni izpit pozitivno opravile na kakšni tovrstni nemški strokovni šoli, prestopijo lahko v našo šolo brez sprejemnega izpita. Možen je še tudi vpis v ENOLETNO GOSPODINJSKO ŠOLO. Prijave so lahko pismene, osebno in po telefonu (0 42 53) 343. Vodstvo šole Fo!k!orni večer v Vrbi V soboto zvečer je Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak" s Kostanj priredilo v slavnostni dvorani v Vrbi folklorni večer, katerega namen je bil številne goste, ki so na letovanju ob Vrbskem jezeru seznaniti s kulturno dejavnostjo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. To je bila letos že druga takšna prireditev v Vrbi, ki jo je organiziralo SPD „Drabosnjak" s Kostanj. Izvajalci tega uspelega folklornega večera so bili tamburaši in pevci SPD „Vrtača" iz Slovenjega Plajberka ter domačini. Zbrano publiko, po večini tuje goste, je pozdravil predsednik SPD „Drabcsnjak" Janez Lesjak, v obeh deželnih jezikih in želel prijeten potek večera. Povezavo skozi spored sta imela Mirko Lausegger in Jožica Čertov. Ob tej priložnosti sta tudi predstavila svoje društvo „Vrtačo". Tako smo imeli priložnost zvedeti, da je njihovo društvo v zadnjih letih pokazalo zelo pestro in bogato kulturno dejavnost. No in del te dejavnosti so tamkajšnji prosvetaši pokazali tudi pri nas v Vrbi. Plajberžani so to nalogo odlično opravili. Čeprav se mladi tamburaši učijo šele leto in pol, so pod vodstvom Pavla Lauseggerja zaigrali tako privlačno, da smo jih takoj sklenili v naša srca, prav tako tudi kvintet, ki ga vodi Mirko Lausegger, ki je dovršeno zapel celo vrsto domačih in pa tudi drugih pesmi. Za izvajanja jih je občinstvo nagradilo z navdušenim aplavzom. Posebnost tega večera pa sta bili sestri Jožica in Danica Čertov, ki sta s svojimi ubranimi glasovi ob spremljavi kitare in pa tudi posamično želi zasluženo priznanje. Domači prosvetaši so se predstavili z odlomki del Andreja Drabosnjaka v narečju tedanjega časa. Zaradi šega-vosti vsebine (bila prevedena tudi v nemščino) tega navihanega bukvarja, ki je živel pred 200 leti, je publika s smehom nagradila duhovitost tega kostanjškega umetnika in pa seveda tudi obe simpatični izvajalki. Za lepi in uspeli večer velja prisrčna zahvala prireditelju in izvajalcem, ki so tako precej prispevali k boljšemu medsebojnemu razumevanju in k spoznavanju resnice, da na Koroškem živijo tudi Slovenci, kar pa je sicer v velikem nasprotju z zunanjim licem Koroške. 96 n^alentin Polanšek HanJESEM ! S H. del "Reči se dogajajo, fanta moja. To je greh!" ^ Rote m se je dobrotljiva ženica tako razjarila, da ni ^°Sla nadaljevati z žebranjem in plesti svojih molit-^ obrazcev. K ^orrten in Matevž sta tokrat morda čutila veliko so-kot partizana. "^0 ni vojna za pravico proti krvoločniku, to je pre-Ij^.M ubijanje, fanta moja! Vedno smo še kristjani in ^'ie ^°tem je nepričakovano prišla Janja od tetine doma- božjo voljo, dečva, da si upaš hoditi okoli, ko je samo smrt?" ^ ^ materinih besed je bilo čutiti veliko ljubezen do ru-^sportiranke. Janja je jokala. ttjj. Rfi Strncvi Gelci se je zadrževal, ko je prižalovala do ^ ^est: Janja je mrtva! Z Domnom je bila in sta padla ^ško zasedo zgoraj pri tetini domačiji. Matevževo molčanje se je razbolevalo. 9$. "Kar zapovrsti zgubljamo naše drage ... tako dolgo, nas!" se sme! dolgo zadrževati. Kurirji so drveli po tere-M ^ Črni se bataljoni tolčejo s Švabi! In kurirji so se izkazali, ker je bilo v najkrajšem času po batal- jonskih štabih znano, da s kapelske in solčavske strani ni nobene sovražnikove kolone na pohodu. Takrat so partizani prvikrat tolkli na koroških tleh edinstven boj proti sovražniku. Tvegali so celo nekaj, kar sicer z bataljoni ni bila taktika: spoprijeli so se z Nemci v frontalnem boju in uspeli! Bunker KGO se je nahajal v neposredni bližini bojišča ... in je po večdnevni borbi poročal o uspehu na Bari. Tako je bila prav ta bitka pri Črni avgusta leta de-vetnajststoštiriinštiridesetega pohvalno omenjena v zavezniških vojaških poročilih. General Alexander je izrekel partizanski vojski pohvalo. Tudi iz Titovega štaba je prišla pohvala. Borci so bili polni zmagoslavja. Matevž je bil ponosen, da igra njegov bunker tako strateško pomembno vlogo. Iskal je brata Domna. Iz Gašperjeve okolice je izvedel, da so brata Domna prevzeli v 05 in da je odšel na nov položaj. Majski iz OBKOMa pa je bil bolj točen: ..Komandir TV 32 je postal tam nekje pri Pliberku." Majski je bil prijazen krepak fant iz OBKOMove zaščite in je hvalil zmagovalce v bitki pri Črni. Pa še Matevžev KGO je ponosno omenil. Srečal se je tudi z Bredo, članico okajevcev, privlačno žensko in izkušeno partijko. Samo prehodno se nahaja tukaj, ker je namenjena na teritorij bivšega Zapad-nokoroškega odreda. Kako, da se z njo nisem seznanit v Ljubljani? se je vprašal Matevž. Podklančarjev Boštjan je že od daleč vpil: „Koga pa srečam tukaj? Gotovo te pet let nisem videl. Pozdravljen!" Matevž ga je takoj prepoznal: brata likvidirane Mije in Fanike... Zato se n) počutil prijetno, ko je srečal človeka, ki bi mu lahko na račun vsega, kar se je čudnega dogajalo, brcnil v obraz: A taki ste! A to ste Slovenci! Mi pa morda nismo? A to ste naprednjaki! Mi pa morda ne? A to ste Ojstrovčani, domačini! Mi pa morda ne? Boštjan je bil že preizkušen borec. Pred tedni je prostovoljno šel v partizane. Borbenih izkušenj si je pridobil kot nemški vojak na raznih frontah. Bit je odkritega značaja. „2ivijo, zdravo, Boštjan! Spet en Ojstrovčan več pri nas, kamor vsi spadamo!" Tisti dan Boštjan ni ničesar omenil glede zginulih sester. Pripovedoval je na kar najbolj šaljiv način, kaj vse se mu je pripetilo nekoč v Solčavi, ko je stražil neko celovško .tajno osebo' v obliki filmsko zale gospodične, za katero je osebno odgovarjal pred bataljonskim komandantom Pepom, jo pospremil do štaba in čez nekaj časa spet nazaj tja, kjer je prej pazil nanjo. Kaj je bilo s to skrivnostno Celovčanko, ni prav vedel. Šele potlej, ko je prišel Peter Podjunski, je bilo Boštjanove .skrivnostne vloge' konec; moral je v zaščito zavezniškega oficirja, ki je kadil tak tobak, da je parfumsko dišal in je prava čuda, da ga niso Švabi v Solčavi zavohali. Boštjanovega pripovedovanja kar ni bilo konec. Matevž pa ga je z užitkom poslušal. Tako še ni slišal koga govoriti. Ni se mu poznalo, da se sploh koga boji in da vseka s svojo besedo tako na dan, kakor odkrito misli in čuti. „Kaj bi ga kidali. Tako je treba, če hočete, po vojaško!" je privil Boštjan. „Tako sem tudi Pepu večkrat dejal, četudi je bil bataljonski komandant. Navsezadnje sva se še dobro ujemala." Pozneje je še povedal, kako je za Košuto moral čakati na zavezniška padala: „Ej, moj Angležek je bil prava ritka. Se mu je poznalo, da ne ve, kako nemški smodnik smrdi. Trdo sem ga moral imeti na vajetih. Drugače bi on s svojo nevojaško M - Štev. 35 (2034) 28. avgust 1981 Težave življenja v dvoje Nekateri tjudje so večno nezadovotjni s tistim, kar imajo, žeiijo si boijših, novejših, občudovanja vrednejših predmetov. Kupujejo samo tisto, kar vidijo pri sosedovih, a!i pa tisto, kar jim bodo sosedovi zagotovo zavidati. Če imajo prijateiji nov gospodinjski stroj, bodo ti ijudje takoj zavrgii starega in kupiti nov, še boijši modei. Če gredo sosedovi v soboto na morje, je prava sramota ostati doma. in tako naprej. Torej večna ne-zadovoijnost, ki bi jo iahko imenovati tudi nezmožnost obtikovati si živijenje po svojih zmožnostih, potrebah in okusu. Če J7HO go-u or//; o črn; /-orz/, wro Jos/f/ pr/ te??! Mf/Z/Z proJ^jo a/; Ječarja po „črwZ" — cet:Z. 77^ črn; Z?orzZ M; /-Ja cetM, ^Z j: 1-orz^/: pr^M;o „te&j", pač pa ;e Mo g/avno, Ja M zaže/ew: Je?zar Jo-/-Z/. NZtZ fprajanje mora/e — a/: te ;e Mo po-Itewo aa^Ma/ te — Ma za/o^f M; o/-- Na „čmi borzi" s čioveškimi organi reževa/o vetfZ proJaja/ca. 7*o/až^o je :7M/ v re^a „Pote/ je poM" <>ooo<>< OPOPPOPOČ^OPPOČ^PPPPPPPPPPPPPCKTPPPPPPOPPOPPPPPPC-OPPPOPOO Rudna bogastva v Afriki mikajo veiesiie §ki kolonializma zahodnih držav je afri-kavarn in državicam odprl vrata v §te ' samoodločanje. Kljub temu, da so yj^ne afriške države še vedno močno od-od pomoči industrijsko razvitih držav, S' glede uvoza tehnologije, kot tudi ži-finančnih sredstev, pa imajo nekdanje regije v rokah še vedno močan adut, nam-^ Jetika naravna, predvsem rudna boga- celina premore torej velika ležišča so odločilnega pomena za sveto^ °. 9ospodarstvo. Fosfati v Maroku, zla-°&i v južni Afriki, vmes pa pisana pale-'Jeralov, ob katerih so se pocedile sline Nahodu, kot tudi Vzhodu. Pod krinko i^i^darske ali vojaške pomoči tem drža-Se velikokrat le bolj slabo skrivajo neo-D^sriaijstične težnje svetovnih velesil. Gre timsko za pomembno vprašanje, saj po-'31 'i° nafta v severni Afriki ter gore mine-it)^ v južni Afriki resnično vabo za vse sirijsko razvite države, ki so jim na- ravna bogastva tako rekoč osnovna in brezpogojno potrebna hrana. Oglejmo si pobliže ta zemljevid rudnih bogastev Afrike. Od naftnih ležišč v Alžiriji, Libiji in Egiptu, pa tudi v Nigeriji, Gabonu in Nigerju ter na ozemlju jugozahodne Afrike, vse do ležišč kobalta v državah Zaire in Zambiji (43 "/o vseh svetovnih zalog), ki si nadalje deiita tudi dve tretjini vseh svetovnih zalog tantaiija, nas takle lov na zaklade pelje v Gvinejo in Kamerun, kjer kopljejo boksit in aluminij, pa spet v Zaire in Zambijo, kjer premorejo veliko bakrene rude, nato v južno Afriko, kjer izkopljejo skoraj polovico vsega svetovnega mangana: kolumbij pridobivajo v Nigeriji in Zaire, zlato in diamante pa zopet v južni Afriki in Namibiji. Ležišča diamantov se končno nahajajo tudi ponekod v osrednji Afriki. 2e ob površnem pregledu najpomembnejših rudnih ležišč v afriških državah, nam postane jasno, kakšno vabo pomeni to za zahodno in vzhodno industrijo, obenem pa s prstom kaže na precejšnje pomanjkanje rudnih bogastev drugod po svetu. No, ZDA in Avstralija sta med zahodnimi državami izvzeti, prav tako tudi Sovjetska zveza med državami vzhodnega bloka. Prav SZ je skupaj z Južnoafriško republiko najbogatejša na surovinah, ki so zaradi svoje redkosti strateške važnosti. Od tod tudi nove hegemonistične težnje SZ v srednji in južni Afriki, kot že v Angoli, Mozambiku, Zaire, Zambiji in Zimbabveju. A tudi ZDA so že spremenile svoje dosedanje politično zadržanje v odnosu z Južnoafriško republiko. V lanskem julijskem poročilu ameriškega kongresa o vlogi in pomenu subsaharskih afriških držav v surovinskih dobavah državam zahodnega sveta je bila kritično ocenjena dosedanja politika ZDA do Pretorije; v poročilu je rečeno, da je nesmiselno navezovati dobre stike s črnsko opozicijo in zanemarjati belopolto vlado, saj ZDA tatko in tako niso zmožne ugoditi zahtevam črnskih voditeljev. Zategadelj stran s svarilnimi sankcijami proti rasistični politiki južnoafrške vlade, nasprotno, nova Reaganova uprava naj naveže s Pretorijo trdnejše stike! Prvi koraki na poti večjega zbliževanja so bili storjeni že v minulih dneh, ko so funkcionarji Reaganove uprave sprejeti vojaške predstavnike Južnoafriške republike ter s tem odprli novo poglavje v razvoju medsebojnih gospodarsko-političnih odno-šajev. Takole dobrikanje ZDA Južnoafriški republiki pa utegne spraviti v precejšnjo zadrego vse evropske zaveznike zahodne velesile. Ne le ZDA, tudi druge zahodne države škilijo na afriška rudna bogastva. Med njimi je Francija, ki pošilja orožje številnim afriškim državam, kjer ima tudi svoje čete v stalni bojni pripravljenosti. Tako se je n. pr. zgodilo pred tremi leti v bogati pokrajini Shaba v Zaireu, ko so jo zasedli katanški plačanci in so jih nato prepodili francoski padalci ter belgijske čete. Gre resnično za zelo pomembne interesne sfere in če so Francozi kot doma v Zaire, si Kubanci in vzhodni Nemci kot poslanci moskovske vlade delijo ozemlje med Angolo in Mozambikom. Nekdaj skrivnostna črna celina je postala dandanes prava smodniš-nica, kjer se stikajo in križajo politično-go-spodarski interesi svetovnih velesil. Afrika je danes premalo razvita, da bi mogla samostojno izkoriščati svoja neprecenljiva bogastva, a vendar preveč bogata, da bi svoje zaklade prepustila drugim. Če si bodo afriške države same krojile svojo usodo, bodo svetovne velesile skušale zapolniti vsakršno vrzel v tem procesu gospodarskega sa-moosvobajanja, bodisi z gospodarskimi ukrepi, bodisi z vojaško prisotnostjo. Iz Primorskega dnevnika ŠMiHEL Čebelarji na obisku v Žalcu Pred nedavnim so nas čebeiarji iz Žaica povabiti na obisk. Državni praznik — vstajo siovenskega naroda — so povezati z iepim čebeiarskim praznikom, otvoritvijo čebeiarskega doma v Martjakih. Bil je zelo lep topel dan, ko smo se peljali po dolini zelenega zlata (med nasadi hmelja). V Žalcu nas je sprejel tov. Rozman Anton, predsednik čebelarske družine Žalec ter nas popeljal na Martjake. Med potjo nam je razložil zgodovino Savinjske doline med okupacijo ter razvoj čebelarstva. Ko smo dospeli do čebelarskega doma smo bili ze- Ne moremo in ne smemo zamolčati našim bralcem, kako tesno sta Žalec in Bistrica nad Pliberkom povezana med seboj. Oba kraja veže zgodovina slovenskega naroda. Pred 113 leti, 6. septembra 1868 je bil v Žalcu 2. slovenski tabor, na katerem; sen sodelovali tudi Bistričani; 31. julija 1870 pa je bil pri nas na Bistrici 13. sloveniski tabor. ja. Ugotovili smo, da se tamkajšnji čebelarji intenzivno bavijo s čebelarstvom. Ob slovesu smo jim za spomin na naš obisk podarili sliko, ki prikazuje našo Peco s čebelnjakom. Slike so bili zelo veseli in krasila bo njihov novi čebelarski dom. * Nimamo samo veselih novic v okviru našega društva, na žalost moramo tokrat poročati o žalostnem dogodku. Pred nedavnim, smo spremili k zadnjemu počitku čebelarja pionirja Franca Mortha. Bil je leta 1921 soustanovitelj Slovenskega čebelarskega društva v Šmihelu. Vsa leta je bil vesten čebelar in dober sosed. Po poklicu je bil kovač, kot večina malih kmetov na Bistrici so poleg kmetovanja izvajali še kako- drugo obrt. Njegovi ravniki so bili znani od Velikovca do Labota in tudi kot prosvetaš se je odlikoval. Vsi ga bomo pogrešali. Najbolj pa je prizadeto naše društo, kajti z njim smo zgubili zadnjega pionirja slovenskega čebelarskega društva. V slovo naj mu bo naš čebelarski pozdrav. Jožica Pečnik lo presenečeni. Tako idilično kot ta dom stoji, je kar težko opisati — levo in desno sama brajda (vinska trta) in v ozadju kostanji. Dom so čebelarji zgradili v prostem času. Veliko truda in žrtev so morali doprinesti. Ponosni so na ta dom, ki bo v bodoče služil mladim čebelarjem za poučevanje, shajanje in širjenje čebelarstva. Ko smo se malo oddahnili, se je začel otvoritveni spored. Pri slavnostnih govorih sta sodelovala tudi naš predsednik čebelarjev, Luka Boročnik in zastopnik ZSO, Marjan Pečnik. Na teh taborih so Slovenci zahtevali združeno Slovenijo. No in ravno ti tabori so najbolj pozitivni dogodki naše zgodovine, kajti jezik je najjasnejši znak vsakega naroda, v njem se najbolj kaže njegova zgodovina, v njem si podajata preteklost in sedanjost roke. Slavnostni spored so popestrili instrumentalisti in pevski zbor. Bilo je zelo lepo, počutili smo se res kot med prijatelji. Po težkem slovesu od tovarišev pri čebelarskem domu smo se odpeljali na kosilo, nato pa smo si še ogledali rimske izkopanine in obiskali še dva napredna čebelar- Želuče pri Bilčovsu Prejšnji teden smo se na bllčov-skem pokopališču za vedno poslovili od Petra Sitterja pd. Lukija iz Želuč. Po daljši bolezni je umrl v 83. letu starosti in zapustil ženo in štiri otroke v globoki žalosti. Življenje pokojnega Lukija je bito vse prej kot lahko. Na majhni kmetiji in še ta na „robu" je težko preživljal družino. Kljub temu je otrokom priskrbel dober kruh in jih vzgojil v zavedne člane naše narodne skupnosti. Samo zato ker je ljubil svoj rod in materinsko govorico, je moral v času hitlerizma, kot na stotine drugih slovenskih družin, zapustiti svoj rodni krov in iti za hlapca POPRAVEK V zadnji števiiki Siovenskega vestnika, v poročiiu iz Kot-mare vasi, se nam je vtihotapita napaka. Zadnja beseda naj ne bi bii „izmazaia" temveč izkazaia. Siovensko pianinsko društvo Ceiovec vabi na iZLET NA HOCHKiSNiC, 3941 m v soboto S. in nedeijo 6. sept. 1981 Zbiraiišče in odhod v soboto ob 4.30 uti zjutraj iz Šentjakoba v Roiu [trg). Prijave najkasneje do srede 3. septembra na nasiov: SPD Ceiovec, 9030 Kia-genfurt/Ceiovec, Casometergasse 10; tei.: (0 43 33j 33 $ 94 aii 84 9 34 iščemo šoferja za tovornjak, po možnosti z izkušnjo. Giavno deio dovoz in prevoz biaga iz centraie v krajevna skiadišča zadrug. Ponudbe prosimo na nasiov ZVEZA SLOVENSKiH ZADRUG v Ceiovcu, r. z. z o. j., 9020 Ceiovec, Pauiitschg. 5-7 v tujino. Frauenaurach in Hesselberg sta bili postaji trpljenja. Kljub tegobam, ki jih je preživela družina so se srečno vrnili na svoj ljubljeni dom in začeli spet popolnoma znova. Kot je bila težka usoda izseljeništva, tako je bilo spet težko vzpostaviti normalne razmere, saj so bili domovi ponekod popolnoma opustošeni, kar je seveda zahtevalo mnogo truda in trpljenja. Ko pa se je življenje normaliziralo, je Petra Sitterja napadla bolezen, ki ga je spremljala do konca življenja. Kljub temu pa je ostal mož z načeli in trdno voljo, ki se je upiral tegobam bolezni in kljub temu dosegel častitljivo starost. Pogreba na bilčovskem pokopališču se je udeležilo ogromno ljudi, kar nazorno priča, kako priljubljen in spoštovan je bil Peter Sitter med našim prebivalstvom. Med pogrebci je bilo tudi mntogo bivših izseljencev-sotrpi-nov. Častni predsednik Zveze slo- ZADNJA VEST: V Šentprimožu so izvoliti Krajevni odbor ZSO za občino škocijan. Za predsednika je bii izvoijen dipi. inž. Franc Konciiija. venskih izseljencev, Lovro Kramer se je ob odprtem grobu rajnemu Lukiju zahvalil za vse trpljenje in zvestobo, ki ju je izkazal v izseljeništvu. Prav tako se je od rajnega poslovit domači pevski zbor in mu tako izkazal poslednjo čast. Pogrebni obred ob osi-stenci številnih duhovnikov je imel domači župnik Leopold Kassl. Pokojnega Petra Sitterja bomo ohranili v častnem spominu, globoko prizadeti ženi in otrokom izrekamo naše globoko sožalje. tzdajatetj, zatožnik !n tastnik: Zveza s!o-venskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Ce!ovec/K!a-genfurt, St. RuprechterstraBe 19/!V (Sindok), tetefon 84 9 24, teieks 42086; uprava: 9021 Ceiovec/Kiagenfurt, Gasometergasse 10, tetefon 32 5 50 - Tiska ZaioiniŠka in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije. PISMO BRALCA: Mačehovsko do svojih občanov Oi?čiw% V?*M je M%uečj;' tKrAtični ne Mwo Korošce tentveč cele Avstrije. Turizem je njen TMjvečji Jo-!?oM^. Pred nedavnim je Mo Izredno Mgodno po/etno vretne z<% Mp%nje * tenrper^t^r^M f senci nad JO stopinj. iMMr se radi gostje iz tnjij? krajev kopajo f Vr^s^em ježem, ta-M to feija seveda tndi za nas domačine. Kopališča so zelo draga zato se domačini drenjamo na pičlih 20 metrov oMie, &i ji!? ima občina trenntno na razpolago domačinom. Tam seveda ni M!M in sanitarij in ^Ijnl? te-m% je ol? lepem sončnem poletnem vremena vse polno Ijndi, ^i se tarejo na tem MščM opale in se hladijo v valovil? Vri?s^ega jezera. Do lanskega leta smo imeli domačini eno tretjino več ol?ale za kopanje Kupimo aii najamemo večjo kmečko hišo Eiisabeth Paimissana Oremusstrafje 3. 906$ Ebentai ("približno JO metrov) Mt letos. 7*o stanje je Mo že od zadnje vojne naprej. Medtem časom pa se je oi?čina Vrl?a zelo povečala, saj so se ji pred leti pridmžile še občine Lipa, Kostanje in Loga vas, Mr pomeni ogromen prirastek Ijndi. Ža MMno ugodnost na račnn domačinov pa seveda ni mislil ni!?če. Nasprotno, lansko leto so, Mt sem že omenil, od tel? JO metrov oMle odtrgali še eno tretjino in jo dali na razpolago gostišča Moral:, ta/bo da ima po števila izredno povečana domača javnost sedaj še manj možnosti aživanja pri kopanja. .Sosednja občina Šmartno na D!?oiici ima na primer Mr dve kopališči oz. možnosti za svoje občane. Občina VrM je res mače!?ovsM do svoji!? občanov, sicer je to trda beseda, vendar vseMMr apravičena. Od zadnji!? o!?čins!:i!? volitev naprej vladajo v Vr!?i OVP-jevci. Le-tem ni Mo nerodno, da so nam domačinom oMniii še tisti mali ..priviieg", ^i smo ga aživali sMzi desetletja. Oi?čani se apravičeno sprašajemo, Maj M občina odvzela še preostali!? pičli!? 20 metrov oMle in ji!? dala v Mriščanje MMnim privatnikom. Domačini — IjaMelji plavanja smo dejansko zaskrbljeni, da nam bo odvzet še zadnji „aziiček", kjer imamo kopalci domačini priložnost in pravico, da se kopamo svobodno, brez da bi nas nekdo nadlegoval z vstopnino. Zaskrbljen domačin — kopalec. SREČANJE MLADINE TREH DEŽEL Folklorna skupina „Tine Rožanc" Iz Ljubljane je na lanskem mitingu KLADIVA prvič nastopila na Koroškem in očarala publiko s svojo prisrčnostjo in s svojim temperamentom. Letos bodo zaplesali, zapeli in zaigrali venec jugoslovanskih narodnih. ŠENTPRIMOŽ, 12. in 13. SEPTEMBRA 1981 pričetek v soboto, 12. septembra ob 16. uri v Kulturnem domu SPD „Danica" IZ PROGRAMA: # Folklorna skupina „Tine Rožanc" iz Ljubljane # Italijanska glasbena skupina # Koroški partizanski pevski zbor # Heino Fischer [Dunaj) # Lena Rothstein [Dunaj) # Jožica in Danica Čertov [Slovenji Plajberk) # Piigram & Harll, „Dilletanz & Firiefanz" [Celovec) # Pokržnikov Luka # Odrski komad kulturne skupine Kluba slovenskih študentov na D"* naju na temo „mir in razorožitev" # Nastop odrske skupine KLADIVA $ Razstava Zveze slovenske mladine o njenih dosedanjih akcijah # Informacijska miza Komunistične mladine Italije in Mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta # Razstava Avstrijskega mirovnega sveta, ..Nikoli več Hirošime" # Okrogla miza koroških sodelavcev: ..Kako dalje v mirovnem boju na Koroškem!" # Taborni ogenj ^ Knjižne mize, diskusije, čevapčiči, srečolov itd. itd. ZA MIR IN RAZOROŽITEV — to je geslo letošnjega mitinga; prispeva naj k prizadevanjem mirovnega gibanja na Koroškem, k razvoju P"* jateljskih vezi preko deželnih meja. SLOVENSKI ŠPORT SAK - KAC 0:2 VESTNIK Preteklo soboto je SAK imel za nasprotnika. KAC. SAK je bil v tej tekmi več ali manj favorit in tako so tudi vsi pričakovali vsaj točko, če ne dve. Igra se je začela z močno terensko premočjo in z velikimi priložnostmi za SAK. Treba pa je tudi zapisati, da je SAK imel tokrat veliko smole, kajti v eni sami akciji se je v približno 10 sekundah žoga odbita kar trikrat od vratnic nazaj v polje. Glavna napaka SAK pa je bila, da po tej priložnosti niso več igrali s takšnim pritiskom na nasprotnikov gol, ampak so pustili, da je nasprotnik prevzel iniciativo in tako tudi KAC prišel do nekaj lepih priložnosti. Vendar prvi polčas se je končal brez gola. V drugem polčasu pa so vsi mislili, da bo SAK bolj pritisnil na tempo, toda prišlo je čisto drugače. KAC je igral boljše, bolj efektivno in tako je tudi v 56. minuti povedel z 1:0. Po tem zadetku se je KAC koncentriral samo še na obrambo in igral na protinapade. SAK je sicer imel absolutno terensko premoč, vendar samo do nasprotnikovega kazenskega prostora, kajti tam je KAC imel obrambni zid. V 72. minuti pa je KAC zvišal rezultat iz prostega strela na 2:0. SAK pa je še naprej zasledovala smola. Po krasnem prodoru in lepem strelu Babška je nasprotnika zopet rešila vratnica. SAK je imel še nekaj priložnosti, toda to soboto žoga pač ni hotela v nasprotnikov gol. Na koncu tekme pa je SAK še enkrat zadelo, kajti Miha Kreutz se je poškodoval in po vsej OKRAJNA PtSARNA PUBERK postuje vsak torek od 9. do 12. ure V pisarni bo: 1.9.1981 Marjan Pečnik bo verjetnosti prihodnjo tekmo "C c mogel igrati. SAK ni bil tako s, kakor pove rezultat, ampak je ) izgubil zaradi nerodnosti in P*-^ vsem zaradi velike smole. K pO' j. SAK je nekaj doprinesel tudi s ^ nik, ki s svojimi odločitvami j". preveč objektiven, tako tudi pr' ^ gem zadetku, ko je dosodil P^ tre! za KAC. Postava: Ahlin, Perč, M. Kreutz (L. Kreutz), WoSC ,, Ferra, Babšek, Zablatnik (Grego Flobel, Velik, Polanšek. . u- Moštvo ,,pod 23" je tretjič ' bilo igro z istim rezultatom, 2:3. Oba gola za SAK je dal R Stovenski atietski kiub vab' na prvenstveno tekmo V NEDELJO 30. AVGUSTA na Košatovem igrišču SAK:Žrelec ob 17.3<""J SAK „pod 33" : Zreiec,„pad^. SAK miadina : Zreiec miadin" , ob 13.H"" SAK šoi. : Bistrica v R. šoL^ Kač'' Siovensko prosvetno društvo "** v Svečah vabi na t. SLtKARSKt TEDEN od 7. do 13. septembra 1981 v ^ Udeteženci iz Stovenije, Fur)aa'^^)i tijske krajine in Koroške. .jeju ^ tahko spoznajo ob obisku v JjjrC' stari šoii tehniko suhe igt" 'jgjsf''* ke) in se tako sami umetniško a jejo. -------------------------- }ie Siovensko prosvetno društvo Stovensko pianinsko društvo vabita na odkritje spominske piošče PETRU KRAJNERJU na Zeienici v nedeijo 30. septembra 1981 Zbiraiišče ob 10. uri na siovanski) strani ijubeijskego P' gostišču ..Kompas". . pP Ob 10.30 uri odkritje sporni"*^ )