List 30.
Gospodarske stvari.
Opomin živinozdravnikom in gospodarjem
o ozdravljanji antraksa po novejših skušnjah.
Crm, kateremu znanstveno ime je „antraks", mi Slovenci pa ga večidel „vrančni prisad" ali „vrančni sajevic" (Milzbrand) imenujemo, je ena najnevarniših bolezin živinskih, za katero je že na milijone živinčet poginilo vsak čas, zlasti pa poleti. Tudi za človeka je antraks grozna bolezen.
Ker je črm pri živini večidel zelo nagla bolezen, ki živino včasih tako hitro umori kakor da bi bila strela v njo vdarila, so zdravniki tej naglosti pripisovali nezmožnost zdravil. Deloma je to resnica. Al umni zdravniki dandanes zakrivati nočejo tudi tega, da prejšnje čase bistvo te bolezni ni bilo znano. Dobro so •sicer vedeli, da ima sedež svoj v krvi, ki postane črna kot oglje (od tod ime „črm" in „antraks") in gosta kot kolomaz (šmir); al kaj naredi tako pre-membo krvi, to jim je bilo neznano do novejših časov.
Po večletnih natančnih preiskavah so Francoski, Švicarski in nemški živinozdravniki našli v krvi neka posebna, le z drobnogledom vidljiva, svetla, okrogla tele s i ca, ki jih bakteride imenujejo, ki po krvi v ogromnem številu sem ter tje plavajo, v ravne vrste ^se združijo in v ravne palčiće se zlepijo (zamažejo). Čeravno so neizmerno drobne te črmove glivice (Spalt-piize), ki ne spadajo niti v vrsto rastlin niti živali, ampak delajo za-se posebno organsko vrsto, imajo vendar grozno pogubivno moč do živinskega življenja zato, ker so tako silno lačne po kislecu (Sauerstoff), da nagloma požro ves kisleckrvi; kri, oropana kislice, postane polna ogeljne kisline tako, daje po njej vsa OBtrupljena, da živino zaduši.
Iz ogeljne kisline izvira tudi kolomazu (šmiru) podobna črna kri, katera, tudi iz žile izpuščena, po dotiki z vnanjim zrakom ne dobi več rdeče barve. Ce se več tacih bakterid v vranici, v možganih, na jeziku, v ritniku, na koži itd. nakopiči, nastane tako Jttienovani možganni črm, kamor spada tudi „pereči °genj« pri presičih itd.
To, kar je dozdaj za vzroke veljalo, da naredijo «rm, je po teh novih skušnjah še le pripravljanje * tej bolezni, med katerimi v prvi vrsti stoji tisti nezdravi zrak, ki se napravlja v stoječih močvirjih, *jer gnjijo rastlinske stvari. Če tak škodljiv zrak, „ma-
laria" od zdravnikov imenovan, sopejo ljudje in živina, prav lahko zbolijo.
Dalje učijo novejše skušnje, da je črm veliko bolj nalezljiv, kakor se je dozdaj mislilo, in čr-mova kužni na se po več mesecev in celo leto in dan drži hleva, kjer je bolna živina bila, orodja itd. Ljudje, ki od bolne živine do zdrave hodijo, največkrat zanesć to kugo.
Kar se tiče ozdravljanja te bolezni, učijo skušnje enoglasno, da grozno škoduje živini, če se jej puša. P u sanje je dozdaj navadno bilo, če tudi so zdravniki prilike dokaj imeli videti, da je živina vkljub pušanju crkala. Al kjer je enkrat kopito vpeljano, *ežko se opusti. Sedaj pa, zdravniki, ne pu-šajte več! — in vi, gospodarji, ne dovolite, da bi se v tej bolezni živini vaši pušalo! Živino, katera je zavoljo spridene krvi že tako silno slabotna, polomi popolnoma, če se jej še krvi vzame. Ce bi mogli pri bolni živini vso kri iz žil izprazniti in namesti okužene zdravo kri v žile vliti, tedaj le bi pomagalo pušanje, — al to ni mogoče.
Zato ne slabimo živine s pušanjem še bolj, ampak skušajmo jej kri z bolj sati 3 takimi vnanjimi in notranjimi zdravili, ki kisleca prineso v život.
Zato priporočajo po novejših preiskavah izkušeni živinozdravniki, naj se za črmom bolna živina cela zavije v rjuhe, ki so bile v mrzlo vodo pomočene in izžete, in katere, kedar se po večidel hudi vročini živine segrejejo, zopet v mrzlo vodo pomočijo, in ožete se potem zopet ovijejo okoli živine po celem životu. Tako v mrzle rjuhe mora zavita biti živina, ne pa le odeta s takimi rjuhami, ki bi na obeh straneh doli visele; to ne bi koristilo.
Preši či s perečim ognjem tudi naj se ovijejo v rjuhe, ki so bile pomočene v mrzlo vodo, kateri se je pridjala tretjina navadnega jesiha.
Ti ovitki se ponavljajo, dokler se vročina života ne zmanjša.
Tudi večkratno polivanje celega života z mrzlo vodo je dobro, al po vsacem polivanji se mora živina s slamo do suhega dobro otreti (zribati) in potem odeti.
Mrzle čiste vode naj se živini piti večkrat ponudi, še bolje pa je, da se pitna voda malo o k is a z jesihom ali s solno kislino (kaka 2 lota na škaf vode).
Med notranjimi zdravili se najbolj priporoča solitar in  pa kafra;  zato vzemi  soli t ar j a 2 lota,
kafre pa 1 kvintelc (solitar razstopi poprej v nekoliko vode), potem solitar in kafro zmešaj z moko v 4 03vake, in vsake dve uri daj tak osvalek bolni živini, goveji živini, ovcam in kozam ga v vodi raztopljenega vlij noter.
.,            Človek,   ki se s tako živino vkvarja,   naj skrbno
«;^avna,   da  sa   od njene sape ali krvi sam ne okuži,
t'spa tudi kuge dalje ne zanese.
!~        ''Kdor tako ravna,   prav ravna,   če tudi naj vć, da
Ljjp&& najnevamiše bolezni spada antraks.
248