o ■t mm Leto III - Štev. 15 (63) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Piazzetta Terme Romane 9 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. avgusta 1976 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 H Izdaja ^ ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad V VIDMU IN V TRSTU VELIKI MANIFESTACIJI UUDI IZ PO POTRESU POŠKODOVANIH KRAJEV V petek, 16. julija sta bili v Victmu m Trstu dve veliki manifestaciji ljudi iz vseh krajev, ki jm je prizadel potres. Ljudje so protestirali proti odgovornim državnim m deželnih oblastem, ki do danes, ko je od potresa minilo že več kot ava meseca, še niso izpolnile tistega, kar so takoj po potresu napovedale in obljubile. Ljudje so že naveličani čakati, življenje pod šotori je posebno za stare in otroke zelo težko, konkretne pomoči, da bi začeli s popravljanjem poškodovanih domov, pa ni od nikoder. Oblasti jih samo hvalijo, kako so pridni in potrpežljivi, konkretnega pa napravijo malo ali nič. Da bi protestirali proti vsemu temu, so na ulice stopili tisoči mladih in starih. Manifestacijo v Vidmu so organizirale gorske skupnosti, sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL ter komunistična in socialistična stranka. Da bi omogočili prisotnost čim več ljudi, so sindikati vseh strok v času manifestacije oklicali stavko. Manifestanti so se zbrali na trgu I. maja in se po videmskih ulicah pomikali vse do trga XX. septembra, kjer so spregovorili predstavniki organizacij, ki so dale pobudo za manifestacijo. Manifestanti so z vzklikanjem gesel in s transparenti protestirali proti neučinkovitosti odgovornih organov, proti zamudi pri delu za obnovo prizadetega področja, proti centralizaciji deželne oblasti, predvsem pa proti izseljevanju, ki grozi tako Furlanom kot beneškim Slovencem. Prevladovala so gesla kot «Opeke in ne besede», «Najprej hiše, potem cerkve», «Naj gredo na delo v tujino Comelli in deželni odbor», «Smo za gradnje in proti izseljevanju» in podobna. Na tak način so ljudje dokazali, da se hočejo skupno boriti za to, da bi dobile občine čim več kompetenc pri obnovitvenih delih, da bi vsi ljudje lahko odločali o izgradnji svojih domov, da bi lahko direktno kontrolirali delovanje oblasti, pa tudi za učinkovito socialno oskrbo prebivalstva, za davčne olajšave, za oprostitev vojaške službe mladih s potresnega področja, za odpravo vojaških služnosti, predvsem pa za to, da se še pred zimo poskrbi, da bodo ljudje imeli dostojno streho nad glavo. Na trgu XX. septembra so manifestantom spregovorili predsednik guminske gorske skupnosti Ado Madile, predsednik deželne federacije UNCEM in gorske skupnosti Kanalske doline Forbosco, poslanec PSDI Martino Sco-vacricchi, ki mu prisotni niso pustili, da bi svoj govor v obrambo deželnih oblasti izpeljal do konca, ter deželni tajnik sindikalne konfederacije CGIL-CISL-UIL Arturo Calabria. Kot smo uvodoma omenili, je bila istega dne dopoldne podobna manifestacija tudi v Trstu. Pokrovitelj manifestacije je bil koordinacijski odbor guminskega šoto-rišča, udeležili pa so se je tudi Furlansko gibanje in le- vičarske ekstraparlamentar-ne skupine. Z avtobusi se je v Trst pripeljalo nad dva tisoč ljudi, ki so se napotili pred deželno palačo. Tam je njihove predstavnike sprejel najprej predsednik deželnega sveta Pittoni, nato pa še predsednik deželnega odbora Comelli. Delegacija je deželnim predstavnikom iz ro-čila dokument, ki vsebuje predloge za obnovo po potresu porušenih krajev. V dokumentu je podčrtan predvsem problem soudeležbe in kontrole prebivalstva pri obnovitvenih delih, vsebuje pa tudi vrsto drugih zahtev, kot so na primer ureditev kuhinj pod krajevnim nadzorstvom, pripombe k deželnemu zakonu štev. 17 za popravilo poškodovanih hiš, predlogi za ureditev zdravstvene službe, za odpravo vojaških služnosti in podobno. Politični predstavniki so v razgovoru s predstavniki prizadetega prebivalstva poudarili svoja stališča do problemov, ki jih vsebuje dokument: socialist Ermano je soglašal z zahtevo po soudeležbi prebivalstvapri obnovi, komunist Colli je zagovarjal potrebo po najširši enotnosti vseh sil, da se preide od besed k dejanjem, predstavnica Furlanskega gibanja Puppinijeva je menila, da je obnova nemogoča brez posega vlade, demokristjan Biasutti je ponovil pripravljenost stranke za posege na vladni ravni, predsednik Comelli pa je delegacijo seznanil z dosedanjimi ukrepi dežele ter s pripra- vljenostjo in voljo deželnega odbora, da prebivalstvo sodeluje pri obnovi. Zavrnil pa je kritične pripombe o nepravilnostih v poslovanju uprave. Med pogovori so demonstranti s parolami in transparenti opozarjali Tržačane na svoje probleme, predvsem pa jih seznanjali z vsebino dokumenta. Kot videmska manifestacija, je tudi manifestacija v Trstu potekala mirno in brez incidentov, v zgodnjih popoldanskih urah pa so se demonstranti začeli vračati proti Vidmu, kjer so se mnogi udeležili tudi tamkajšnje protestne manifestacije. Na tekoči račun Novega Matajurja (št. 4415 pri Banca cattolica del Veneto) smo prejeli 2.308.000 lir, ki nam jih je za obnovo Beneške Slovenije poslalo Prosvetno društvo Prosek. Prijateljem s Tržaške se za njihov dar iskreno zahvaljujemo. TRIBIL INFERIORE - DOLENJ TARBIJ 1 - 15 AGOSTO 1976 Mlada Brieza Campeggio-soggiorno culturale ricreativo per ragazzi Organizzato dal Centro Studi Nediza con la collaborazione del Consorzio Me-dico-Psicopedagogico della Provincia di Udine BENEŠKI SLOVENCI OBNAVLJAJO SVOJE VASI Manifestacija v Vidmu Obisk delegacije SKGZ pri Slovencih v Avstriji V torek, 21. julija se je delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta, v kateri je bil poleg drugih tudi član koordinacijskega odbora beneških društev Jožko Kukovac, uradno sestala s predstavniki Zveze slovenskih organizacij v Celovcu (Klagen-furt) in obiskala Narodni svet koroških Slovencev. Delegacija je izrekla solidarnost boju koroških Slovencev za dosego narodnostnih pravic in za preprečitev ugotavljanja manjšin. Izrazila je mnenje, da bi v današnjih pogojih moralo priti do najširše internacionalizacije vprašanja koroških Slovencev. Ob srečanju sta ZSO in SKGZ tudi izdali skupno izjavo o današnjih hudih problemih, s katerimi se srečujejo naši bratje v Avstriji. Zadnje dni je prišlo v naših vaseh, ki jih je potes zelo hudo poškodoval, do nekaterih zelo zanimivih in koristnih pobud. V Bardu so se ljudje odločili, da bodo do zime popravili hiši, kjer sta konzumna zadruga in mlekarna. Obe hiši sta skupna last vaščanov in z deli, ki so se te dni začela, bo v njih prostora za okrog 35 ljudi, ki bodo tako lahko preživeli zimo pod streho. Podobno so se v Čeneboli odločili, da popravijo svojo zadružno gostilno, da bodo vsaj stari ljudje imeli pozimi streho nad glavo. Tako so naši ljudje sami najbolje odgovorili na zavlačevanje oblasti, zaradi katerega protestira vsa Furlanja. Ocenjevanje škode, izdaja gradbenih dovoljenj, vse tisto, kar je potrebno, da se ljudje lahko lotijo obnove svojih hiš, gre namreč zelo počasi. Marsikje se pritožujejo, da predvsem na starih hišah ne ocenjujejo škode dovolj objektivno, da ne upoštevajo realnih stroškov za popravilo. Meseci tečejo in poletje se bo kmalu sprevrglo v jesen. Šotori, v katerih je že zdaj življenje vedno težje, bodo postali nekoristni. Ljudje nujno potrebujejo streho, pa čeprav zasilno, za zimo. Čutijo, da morajo ostati v svojih krajih, pa čeprav bodo morali nekaj časa slabo živeti, saj predobro vedo, da če enkrat zapustijo svoje vasi, se vanje nikoli več ne povrnejo. Če se razpršijo, je njihove zemlje in njihove skupnosti konec, konec je vsega tistega socialnega in kulturnega bogastva, ki so ga vsi skupaj ohranili, kot svoj jezik, skozi stoletja. Pa še nekaj je, nad čemer bi se morale odgovorne oblasti zamisliti. V vseh modernih državah podpirajo ljudi, ki živijo na hribovitih področjih, ponekod jim dajejo celo posebne denarne prispevke. Pa niti ne zato, ker so oblasti dobre in človekoljubne, ampak zato, ker vedo, da so zapuščeni hribi nevarni tudi za tiste, ki živijo v ravnini. Potok naraste, plaz se utrga; če v hribih ni ljudi, pride do katastrofe, ki jo občutijo tudi v nižini. Subjektivni in objektivni razlogi torej narekujejo hiter in resen pristop k obnovi po potresu poškodovanih krajev. Ljudem je treba zagotoviti do zime streho nad glavo, potem pa je treba resno začeti obnavljati vasi, obnavljati tako, da bodo funkcionalne in ustrezne potrebam današnjega časa in da bodo obenem ohranile tisto fiziognomijo, ki so jim jo ljudje dali v stoletjih svoje zgodovine. Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Mlada brieza 1975 Osojane v Reziji so že na delu AZZIDA V REZIJI GRADIJO Una ricerca artistica sui paesi terremotati Časopis «La Provincia» iz Como bo z nabiralno akcijo zgradil 25 hiš v Osojanih Kljub tako veliki nesreči, ki nam jo je prizadel potres 6. maja, saj imamo kar 90% porušenih hiš, nismo obupa- li. Dosti predstavnikov oblasti nas je že prišlo obiskat in vsi so nam obljubili, nekateri pa že dali, prvo pomoč, da ne spimo na odprtem in tudi hrane nam ne manjka. Kar nas je pa najbolj ganilo je pa to, da je uredništvo (redazione) časopisa «La Provincia», ki izhaja v Como in katerega urednik je Gianni De Simoni, odprlo nabiralno akcijo za rekonstrukcijo naše vasi. Njihovo geslo je: «un mattone per il Friuli». Ta časopis bo vztrajal z nabiralno akcijo toliko časa, dokler ne bo zbranega zadosti denarja za gradnjo 25 hiš, to se pravi za 25 družin, skoraj toliko, kot jih je štela vas pred potresom. Vse hiše bodo tudi o-premili z vsemi sanitarijami in pohištvom, ki ga bo podarilo neko podjetje iz področja Cantù. Ko smo zvedeli za to novico, da bodo zgradili Nove Osojane, in to še pred zimo (pravijo oktobra ali novembra) in da bo vsaka družina dobila zopet svoje ognjišče, ki ne bo v barakah, smo še bolj slovesno počastili našo zavetnico Marijo Pomočnico. Letos je padel ta vaški praznik na zadnjo nedeljo maja. Vsa leta je bilo vsako okno oltar, okrašen s cvetjem in svečkami, letos pa je med procesijo, ko smo nosili na ramenih kip naše Marije, zavel preko naših podrtih domačij topel veter in prinesel med nas vonj cvetja iz bližnjih senožeti, ki je zadal našim srcem še večji up, da bomo obstali na naši zemlji, v dolini Rezije. Baracetti: gli impegni del PCI Il rifinanziamento del fondo di solidarietà nazionale per la ricostruzione del Friuli; l’istituzione dell’Università friulana ad Udine; il riconoscimento della Comunità etnica-linguistica slovena e la valorizzazione della cultura friulana; la riduzione delle servitù militari, sono gli impegni immediati che il PCI assume nel parlamento italiano tramite i suoi parlamentari friulani. Tali impegni sono stati e-sposti dal neo-deputato comunista Arnaldo Baracetti nel corso del pubblico incontro che si è tenuto ad Azzida l’8 luglio scorso, a breve distanza dalle elezioni politiche. Baracetti ha anche mostrato come il lavoro dei parlamentari debba essere accompagnato da una ricerca di unità e dalla lotta delle popolazioni, dei comuni, delle comunità e delle forze politiche democratiche. Critiche alla Comunità Montana Con una lettera al presidente, i capi-gruppo dell'opposizione ( PSI, PSDI, PCI ed Indipendenti), chiedono di discutere in assemblea la posizione del direttivo della Comunità Montana (DC). La richiesta è formulata soprattutto in riferimento alla situazione del dopoterre-moto ed alla mancata adesione della Comunità alla manifestazione di Udine delle popolazioni terremotate. La manifestazione era stata indetta da tutte le Comunità montane del Friuli, senza distinzione di colore politico, ma è stata disertata da quella delle Valli del Natiso-ne. Di qui il passo politico delle opposizioni. Con una serie di fotografie dei centri terremotati, gli studenti deU'Istituto Statale di arte di Udine vanno documentando la propria ricerca sulle distruzioni subite dal patrimonio artistico, archi-tettonico ed urabnistico. La ricerca sarà a disposizione degli enti amministrativi e culturali che ne faranno richiesta. E’ stata una conclusione dell’anno scolastico imprevista, ma è significativo che il lavoro di questi giovani e dei loro insegnanti non è stato altro che la prosecuzione di un metodo già consolidato; quello della ricerca di ambiente, con i moderni strumenti grafico-artistici. Nella ricerca trovano spazio anche i paesi colpiti della Slavia italiana, Lusevera, Resia, Subit, Azzida, Clenia ecc. Le drammatiche prospettive del grandangolo (gli scorci in bianco-nero, i gruppi quasi teatrali delle persone fermate nel gesto), mostrano le ferite delle case, i poveri cortili semi-distrutti, le macerie a mucchi e, dovunque ad Azzida, le croci delle case da abbattere prima che caschino addosso a qualcuno. Non possiamo che seguire con attenzione il lavoro dei giovani dell’istituto d’arte, i quali ci hanno così mostrato la loro studiosa ed operosa solidarietà. S serijo fotografij iz krajev, ki jih je prizadel potres, so študenti umetniške šole (Istituto Statale d’arte di U-dine) dokumentirali svojo raziskavo o škodi na umetniškem, arhitekturnem in urbanističnem bogastvu. Raziskava bo na razpolago vsem administrativnim in kulturnim ustanovam, ki se bodo zanjo zanimale. Šolsko leto se je letos nepričakovano končalo pred časom, vendar je pomembno, da je bilo delo teh mladih ljudi in njihovih učiteljev v bistvu nadaljevanje metod, ki so se konsolidirale že prej, to je raziskave okolja z modernimi grafično-umetniški-mi sredstvi. V raziskavo so zajeli tudi od potresa poškodovane beneške vasi Bardo, Rezijo, Subid, Ažlo, Klenje in druge. Dramatične povečave s ši-rokokotnim objektivom (črnobeli izseki, skoraj odrske skupine ljudi, ujete v trenutku gibanja) kažejo rane naših hiš, na pol uničena revna dvorišča, kupe ruševin in, v Ažli kot drugod, križe na hišah, ki jih je treba porušiti, preden padejo na mimoidoče. Mladim z umetniške šole gre naša pozornost in zahvala za njihovo delo, saj so nam prav s tem delom izkazali svojo strokovno in delovno solidarnost. dr. Bogo Grafenauer KANALSKA DOLINA (etnografski razvoj) i. 1. Prostor. Kanalska dolina je vložena med Julijske in Karnske Alpe ter Karavanke. Dolini Bele in Ziljice, ki sestavljata to pokrajino, tvorita v geološkem in geomorfološkem pogledu enoto z zgornjo savsko dolino: vse tri doline tečejo namreč po nekdanji ledeniški dolini, ki je izdolbena vzdolž tektonske prelomnice med Dravsko skupino in Južnimi apneni-škimi Alpami. Vse tri doline leže prilično visoko: savska doseže v svojem najzahodnejšem delu po zložnem vzponu od Jesenic (578 m) v Radečah 849 m; po skoraj nevidnem razvodju (859 m) preide v dolino Ziljice (Bela peč 770 m, Trbiž 704 m), ta pa preide preko razvodja pri Zabnicah (817 m) v dolino Bele, ki pade do Pontablja ob zahodni meji pokrajine spet za okoli 250 m. Proti jugu je zvezana pokrajina preko razmeroma nizkega prelaza Predil (1156 m) z zgornjo soško dolino; s spodnjo Ziljsko dolino jo veže okoli 3 km dolga soteska ob Ziljici med Trbižem in Vrati, ki pa je tako ozka, da je v njej prostora le za reko: železnica in cesta sta zgrajeni okoli 100 m nad dnom soteske. Veliko večino vsega tega ozemlja zavzemajo hribi. Po statistiki iz I. 1900 je obsegalo po svetovni vojski Italiji dodeljeno ozemlje (sodni okraj Trbiž od Koroške, občina Bela peč od Kranjske) 360,35 km2. Več kot tretjina ozemlja je neplodnega (skalovje; 121,92 km2), več kot tretjina odpade na planinski gozd (139,08 km2) in skoraj šestina na planinske pašnike (56,78 km2). Le 1,6% vse površine odpade na njive (5,44 km2) in vrtove (0,33 km2) in le 10,2% na travnike (36,87 km2). Spričo tega je razumljivo, da je gostota prebivalstva kljub svinčenemu rudniku v Rablju in trem industrijskim podjetjem izredno majhna (1931: obč. Naborjet 13, obč. Trbiž 32 na 1 km2), dasi je v teh številkah obseženo tudi precejšnje število vojakov, ki so se v pokrajini le začasno mudili. 2. Upravni razvoj. Najvzhodnejši del tega ozemlja (obč. Bela peč, od 1928 dalje del obč.Jrbiž) je spadal v zgodovini vedno k upravnim enotam s središčem v Ljubljanski kotlini; sodni okraj Trbiž pa je spadal v antiki k Noriku, pokrajini, ki je zavzemala Vzhodne Alpe, nato k slovenski Karantaniji, od 1077. I. dalje pa k vojvodini Koroški. K Italiji je spadal pred I. 1919. le trikrat za kratek čas: 623/6 — ok. 730 k langobardski državi, 828—1077 k Furlaniji, 1809—1813 h kraljevini Italiji. Italija je v londonskem paktu zahtevala le zahodni del Kanalske doline (obč. Pontabelj, Lipalja ves, Naborjet in Ukve), ne pa Žabnice, Trbiž in Belo peč, ker je železniška zveza Pod-klošter—Trbiž—Ljubljana nujno morala ostati avstrijski državi, v kateri sta bili Koroška in Ljubljanska kotlina, kot notranja zveza teh dveh pokrajin. V tem času namreč velesile še niso nameravale uničiti habsburško monarhijo. Svojih tozadevnih zahtev ni opirala na narodnostne momente, ker do I. 1918 na tem ozemlju Italijanov sploh ni bilo. Vzroki za italijansko zahtevo po popravi meje so bili izključno strateški, in to ne obrambni, marveč napadalni. Kanalska dolina je namreč predstavljala pri vseh vojnih operacipah proti Avstrji v zgodovini zaporno črto, skozi katero je bilo le težko priti v osrčje Koroške. S priklju-čenjem soteske pri Naborjetu pa si je odprla Italija pot v osrčje Celovške kotline. Ko so se južni Slovani ločili od Avstrije in ustanovili samostojno državo, s katero so bili Italijani že ob njenem nastanku v odkritem sporu zaradi krivično rešenega jadranskega vprašanja, so se italijanske zahteve razširile še na vzhodni del Kanalske doline s Trbižem. Njihov novi vojaški načrt je namreč predvideval možnost, da bi Italija v primeru vojske z Jugoslavijo rokirala svoje čete preko spodnje Koroške in Štajerske v odprto ozemlje pri Mariboru, kjer je vojaški prodor vsekakor lažji kakor čez hribe in gorovja na jugoslovansko-italijanski meji. Na podlagi saintgermainske mirovne pogodbe (1919) in rapai skega dogovora (1920) je Italija dobila vse zahtevano ozemlje. Do I. 1924, je ostala upravna ureditev nespremenjena; 1924. je bila združena občina Pontabelj s Pontebbo; 1928 je bila Pontebbi pridružena še Lipalja ves; Naborjet in Ukve sta se združila v novo občino Naborjet-Ovčja ves, Zabnice, Trbiž in Bela peč pa v občino Trbiž. Danes sta torej v Kanalski dolini le še dve samostojni občini in del občine Pontebba. V gospodarskem položaju Kanalske doline je mnogo pomenil promet. V poznem srednjem veku je za 200 let (15. in 16. stol.) uživala korist od tranzitne trgovine na cesti Benetke— Dunaj, dokler se ni avstrijski prekomorski promet osredotočil v Trstu. Poglavitni cesti k morju sta iz Koroške vodili odtlej iz Celovca preko Ljubelja in iz Beljaka preko Korenskega sedla v Ljubljano in od tod v Trst. L. 1870, je z železnico Ljubljana— Trbiž dobila Kanalska dolina prvo železniško zvezo s svetom; 1873—1879 je bila zgrajena železnica Beljak—Trbiž—Pontabelj, v istem času (1875) pa tudi železnica Pontabelj—Videm, s čimer je bila Kanalska dolina tudi na drugi strani Julijskih Alp zvezana z morjem. Ta železnica pa v tržaškem prometu ni nikoli veliko pomenila, ker enotirna proga, ki je ponekod prestrmo zgrajena, ne prenese velikega prometa. Prav ta železnica je bila tudi eden izmed vzrokov, zaradi katerih so Italijani 1919 zahtevali Trbiž, češ, da morajo imeti vsaj eno železniško progo, ki bi vezala tržaško pristanišče z avstrijskim zaledjem le po italijanskem in avstrijskem ozemlju, ne da bi prečkala Jugoslavijo. Pomen železnice se je v zvezi z novimi mejami v resnici povečal, toda ne v zvezi s Trstom. Blago, ki se je prej uvažalo in izvažalo preko Trsta, so Italijani sistematično odvajali na Benetke, ki so jih načrtno podpirali proti Trstu. Pri tem so uporabljali prav pontabeljsko železnico. (Nadaljevanje prihodnjič) .... Kot smo že pisali, so nekateri starejši ljudje iz Barda po potresu našli zatočišče in oskrbo v Slovenskem dija-škem domu v Trstu. Na slikah jih vidimo pri kosilu in na vrtu doma. Imajo streho nad glavo, hrano in oskrbo, a zdaj, ko so že toliko časa daleč od domače vasi in ko v domu ni več otrok in mladine, čutijo domotožje in bi se radi vrnili domov Prin Dovè Naša dužnuost Tan plui, piès dell'aluvion. Nas zadielo je to hudè, Dome muàrt e distrusion. so razdrte domačije, Se o sin viis, ben fortunàs le gorjè an smarti črne mentri tang son trapasàs. po vaseh so Benečije. Disonest, il lamentasi Na pomaga se jokati, o stà li dome a cialasi. le s kurašo uòn na dan, Su, coragio! Dingi sot cajta nie za počivati, a iustà chel ca T è rot. bodi Lah al Benečan. Prin dovè di un vèr furlan Mi slovenski Benečani speseà a da une man smo dušni pomati bratran, a chei tang, che par sfortune ki ostali so brez striehe, han il liet al clàr di lune. pomagati muormo s srcan. Non han plui la lòr ciasute. So brez hišice rumene Son restàs senze lavòr. an zgubili so še dièlo, Iust par chest, metinle dute potrudimo se na hitro, par uarì chest grand dolor. de bo ljudstvo ošivielo. Ulìv Prepesnil A.B.M. . Sas» LA FESTA MOIA ZENSKI SVET V Teru postavljajo prve barake ASSEMBLEA D/ V EK N ASSO ; In ritardo le opere di riparazione Drage bralke! Pozdravljene-Pa poglejmo si danes brez kakršnega koli pomladnega uvod in želja, nasvetov za vsakdanjo rabo in receptov nekaj prav osnov-nega-lepo vedenje. Olika, prikupne manire so vedno narav en sad notranje srčne omike in dušne lepote, je napisano v prvem poglavju vsake knjige o lepem vedenju. Oblike lepega vededja so različne pri različnih narodih in tudi pri enem narodu se s časoma menjajo. Temeljne zahteve olike pa so pri vseh kulturnih narodih ISTE in nikoli ne izgubljajo svoje veljave. Če imamo visoko kulturo, ki ni vezana na bogastvo, stan ali na količino našega znanja, pomeni, da se naša bogata duševnost kaže tudi v našem zunanjem vedenju, kar pa ne pomeni, da se znamo klanjati, kazati prijeten obraz in govoriti vljudne besede. To lahko dela tudi človek, ki nima srčne kulture in spoštovanja do dostojanstva človeške osebnosti. Obnašati se ne pomeni naučiti se obnašati iz knjig, saj najdemo oliko tudi pri preprostih ljudeh. Lepo vedenje je najboljše priporočilno pismo, saj je od prvega vtisa, ki ga narediš na druge, veliko odvisno. Diplomati so z vljudnostjo dosegli več kot pa generali z zmagovitimi bitkami. Bonton so pravila o lepem vedenju. S temi pravili se ubadamo večinoma odrasli-kaj pa otrok? Pedagogi odsvetujejo presvobodno vzgojo, saj se otrok s pravili lepega vedenja nauči tudi pravil, po katerih ooteka življenje, ni pa treba pri tem pretiravati, kot so to delali v starih časih. Otroka učimo lepega vedenja z nazorno razlago. Lepo vedenje za mizo je ena od osnovnih stvari: otroku pokažemo, ikako Simpozij o sociogospodarskem in prostorskem položaju manjšine Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu je prišel do zaključka, da so vprašanja so-ciogospodarskega in prostorskega položaja Slovencev v Italiji postala zelo aktualna. Na Mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu (10.-14. julija 1974) je prišlo do izraza, da so gospodarski in prostorski problemi bistvenega pomena za resnično in dejansko enakopravnost narodnih manjšin in da ni enakopravnosti tam, kjer se majšinam odvzema prostor in se manjšine sociogospo-darsko diskriminirajo. Slovenski raziskovalni inštitut, ki se v zadnjem času intenzivno bavi z nekaterimi sociogospodarskimi in prostorskimi analizami, je zato sklenil, da posreduje svojim članom ter strokovni, družbeni, gospodarski in politični javnosti slovenske in italijanske narodnosti v Furlani ji-Juli j ski krajini nekatere rezultate opravljenih raziskav. Zato prireja simpozij, ki bo od 28. do 30. oktobra 1976 v Trstu. Referati, ki jih Slovenski raziskovalni inštitut pripravlja, so naslednji: 1. Izhodišča za vrednotenje sociogospodarskih in prostorskih problemov Slovencev v Italiji. 2. Blagovni promet med Italijo in Jugoslavijo s posebnim ozirom na Furlanijo-Julijsko krajino in SR Slovenijo. 3. Sociogospodarski položaj tržaške pokrajine s po- sebnim ozirom na probleme Slovencev. 4. Sociogospodarski položaj goriške pokrajine s posebnim ozirom na probeme Slovencev. 5. Sociogospodarski in prostorski položaj Vzhodne Benečije oz. Nadiških dolin. 6. Sociogospodarski in prostorski položaj Kanalske doline. 7. Prostorski, sociogospodarski in narodnostni problemi ob predvideni jugoslovansko - italijanski prosti industrijski coni na Krasu. 8. Problematika tovornega postajališča na Fernetičih (Trst). 9. štandrež (Gorica) kot problem utesnjevanja določene družbene in narodne skupnosti. 10. Občina Dreka (Beneška Slovenija) in njena so-ciogospodarska in prostorska problematika. 11. Občina Grmek in njena sociogospodarska in prostorska problematika. 12. Občina Bardo in njena sociogospodarska in prostorska problematika s posebnim ozirom na probleme, ki so se pojavili po potresu. 13. Sociogospodarski u-stroj Ukev (Kanalska dolina). Gornje referate bodo pripravili sodelavci in delovne skupine inštituta. Vendar je simpozij popolnoma odprt in se bodo zato tem referatom verjetno pridružili še drugi. prime nož z desno roko, ker je močnejša, kako drži skupaj komolce in žveči z zaprtimi usti. Vendar otroci lahko govorijo za mizo in mizo tudi predčasno zapustijo. V avtobusu naj odstopijo sedež starejšim ljudem, v trgovini pa naj te prednosti ne dajejo, saj so tudi otroci enakovredni kupci. Predvsem pa naj ne ustrežejo vsakemu tujcu, ki jih na ulici kaj prosi. Prav poslušni in lepo vzgojeni (pretirano!) otroci so pogosto žrtev seksualnih zločincev. Kar pa se tiče nas odraslih in lepega vedenja, si zapomnimo tole: Kar nočeš, da ti store drugi, tega tudi ti drugim ne stori. Ta evangelijski izrek je, lahko bi rekli, temeljno pravilo vljudnosti. Če se ga bomo držali, poleg drugih seveda, kot: «bodi točen! Tudi kralji so točni» — in se ozirali na starost, spol, nagnjenja, navade in slabosti drugih ter bili pri tem skromni, ni človeka, ki bi nam lahko očital nevljudnost. Tudi preprosti kmetje so se naravno in brez bojazni vedli, obenem pa so kazali resnost in dostojnost: niso bili ne predrzni, ne pre-boječi, temveč odkriti, preprosto, dobri, postrežljivi, zraven pa so kazali do vsakega tisto spoštovanje, ki mu gre. Pa dosti sreče! Vaša Tatjana Per discutere i problemi relativi alle demolizioni, le riparazioni e le opere di ricostruzione dei fabbricati colpiti dal terremoto, si è svolta ad Oculis, lunedì 5 luglio l’assemblea indetta dal comitato di frazione di Vernas-so. Vi hanno partecipato i rappresentanti delle famiglie, i promotori, i consiglieri comunali Qualizza, Marinig, A-dami, Scrignaro ed il consigliere provinciale Petricig. Sono intervenuti numerosi presenti con osservazioni di carattere tecnico, operativo e politico. Al primo punto l’assemblea ha preso in esame la questione delle demolizioni che, a giudizio di alcuni presenti, giudizio confermato sotto il profilo tecnico dal-l’arch. Simonitti (autore di un telegramma di protesta alla Regione sulla questione), sono state eccessivamente frettolose, potendosi invece ricorrere a puntellature provvisorie. Al secondo punto si è presa in esame la questione delle commissioni per le riparazioni, delle quali una sola è operante nel comune di S. Pietro al Natisone. Si è fatto osservare che esse hanno un margine discrezionale molto ristretto, perchè debbono a-gire su parametri imposti dal la Regione. Con ciò esiste il rischio di valutazioni riferite al danno «sul vecchio», invece di una reale valutazione delle opere reali, necessarie all’effettivo ripristino da farsi. C’è poi la fase dei ricorsi, la quale andrà studiata ed approfondita da successive assemblee e rimane il problema dellTVA. A detta del prof. Marinig, l’IVA andrà ad incidere sul contributo a disposizione dei danneggiati. L’ultima fase riguarda le terne di esperti, che dovranno decidere sui ricorsi: in merito a ciò l’assemblea di Ver-nasso ha chiesto la sollecita attenzione del Comune e dei comitati di frazione. Dopo essere passati all’approvazione di un ordine del giorno, in cui vengono ribaditi i punti discussi, l’assemblea ha esaminato l’aspetto che sarà certo fra i più complessi delle riparazioni. Si è notata la scarsa disponibilità di braccia per formare le squadre di lavoro operative e la necessità di disporre di tecnici in grado di seguire la rapida stesura dei progettini. Se non si risolveranno questi problemi, è stato ribadito nell’assemblea, le case non potranno essere riparate in breve tempo. Problemi, come si vede, molto gravi, resi ancora più acuti nelle frazioni sinistrate delle Valli del Natisone dalla precaria situazione sociale ed economica. ' VAS Kakor druge kulturne prireditve beneških kulturnih društev in Zveze beneških izseljencev bo letos zaradi potresa odpadlo tudi tradicionalno kulturno srečanje med sosednjimi narodi na Kamenici. Organizatorjem se namreč zdi potrebno, da v teh trenutkih vložijo vse svoje sile v obnovo naših porušenih vasi. Zato bo prihodnje leto - v znamenju obnove naše ožje domovine -manifestacija še večja, bolj važna in pomembna. UN LEGAME D’AMICIZIA FRA I RAGAZZI La festa del concorso Mo'ja Vas è stata definita da Bruna Strazzolini «una tradizione che non si poteva far a meno di rispettare». E' infatti il terzo anno che i ragazzi di tutte le Valli, per la festa di S. Pietro e Paolo, si ritrovano a S. Pietro al Natisone in un allegro convegno dedicato tutto a loro. Tanto meno si poteva trascurare di fare questa festa quest’anno, per le drammatiche vicende del terremoto di maggio, della distruzione e della paura, le quali hanno portato l’attenzione di tutti, non solo dei ragazzi, sulla casa e sulla famiglia, sul destino dei nostri paesi più feriti. Alla festa si sono incontrati ragazzi che hanno già costruito una buona amicizia nelle varie occasioni loro dedicate: i concorsi dialettali Moja Vas, i doposcuola, i soggiorni Mlada Brieza, i gruppi-scuola. Si sono rivisti i ragazzi che hanno provato più da vicino l’esperienza della tragedia e della paura, da Resia (Solbica), Lusevera (Bardo), Subit e Canebola (Ge-niebola), Vernasso (Barnas), Azzida, (Asia), Puoje... Alla decisione del Centro Studi Nediža è seguita la fase organizzativa e l’adesione di tante e tante amministrazioni comunali, istituti bancari, organizzazioni ed associazioni, cui si è unita la «mobilitazione» individuale di a-mici di tutta la regione. Senza per questo escludere nessuno, non possiamo mancare di menzionare la collaborazione e le adesioni più significative, dal nostro angolo visuale: quella del Comune di S. Pietro al Natisone; per quanto carico di impegni d’urgenza ha risposto positivamente per quanto è stato possibile. Quella del Comune di Grimacco, che ha voluto attribuire un suo premio ad un ragazzo dei suoi paesi. Dobbiamo poi ringraziare il Distaccamento Militare di S. Pietro al Natisone, che ha messo a disposizione braccia e mezzi per l'allestimento della «platea». Con una collaborazione così vasta il successo non poteva mancare; hanno rallegrato la folla dei ragazzi, dei genitori, degli amici, l’orchestra di fisarmoniche della Scuola di Musica di Trieste, le farse del Gruppo Teatrale di Grimacco, il coro dei ragazzi di Vernasso «Pod Lipo». Questo non per dimenticare la tragedia delle Valli di Resia, del Torre e Natisone, ma per rafforzare i legami di amicizia e di affetto con i nostri paesi, nella più nobile ed autentica volontà di valorizzare il loro patrimonio linguistico ed espressivo (come ha voluto dirci il poeta Marko Kravos, ospite della festa), e di mostrare, quindi, la volontà di sopravvivenza e di crescita culturale. Paolo Petricig S. PIETRO AL NATISONE Un’esperienza di scuola aperta : GRUPPI-SCUOLA ESTIVI Anche il Comune di S. Pietro al Natisone ha aderito a suo tempo alTiniziativa del Consorzio Medico - Psicopedagogico della Provincia di Udine promuovendo la costituzione dei gruppi-scuola nelle varie frazioni, utilizzando tende, locali privati e scuole. Ne hanno beneficiato quasi un centinaio di ragazzi e le rispettive famiglie. Elemento di novità è stata la possibilità di realizzare una scuola quanto mai aperta all'ambiente, alla partecipazione ed alla iniziativa di tutti. Insomma si è trattato di gruppi autogestiti, i cui animatori trovavano modo di armonizzare finalità e metodi nelle riunioni informali di o-gni lunedì sotto gli alberi dell’Istituto Magistrale di S. Pietro al Natisone. Le attività fondamenatli dei gruppi, in continuità con la scuola «istituzionale», sono state di carattere para-scolastico: ricerca d'ambiente, giornalismo, pittura, canto, ginnastica, escursioni (il gruppo di S. Pietro si è spinto fino sul Matajur, quello di Cle-nia fino al Klančič per vedere la casa di Mokaz), proiezione di film, ecc., per quanto non mancasse un'attività di recupero: dettato, conti, lettura. E’ doveroso qui ricordare la buona volontà del Comune di S. Pietro al Natisone, il quale — come abbiamo detto — ha sostenuto l’iniziativa dopo che, sia il Consiglio di Circolo che quello del Patronato Scolastico, non hanno ritenuto opportuno accogliere la richiesta di prendere in considerazione le possibilità di finanziamento dei centri scolastici estivi offerte dalle disposizioni ministeriali in relazione al sisma di maggio, che ha fatto anticipare la chiusura delle scuole. I gruppi scuola hanno anche organizzato una propria mostra, che è stata presentata nell’atrio dell’Istituto Magistrale il 29 giugno, in concomitanza alla festa del concorso dialettale sloveno Moja Vas. Nel corso della propria attività i gruppi hanno anche realizzato quattro numeri del giornalino ciclostilato, scritto ed illustrato dai ragazzi, dal significativo titolo «Insieme». Alla mostra dei gruppi-scuola ha partecipato il folto gruppo di Tribil Superiore, diretto dal prof. Beppino Crisetig e dalla signorina Marta Ivašič. Giorni addietro questo gruppo, che aveva operato per diversi mesi nelle ore pomeridiane, ha organizzato una festicciola, con canti, musiche e recite, nella sala parrocchiale di Tribil, messe gentilmente a disposizione da don Emilio Cen-cig. Per l’occasione i ragazzi hanno assistito anche alla proiezione dei documentari «Mlada Brieza« e «Božična Devetica». Per dovere di cronaca ricordiamo che hanno contribuito alla attività dei gruppi-scuola i seguenti insegnanti ed animatori: Ponteacco: Maria Grazia Blasutig e Francesco Coren; Azzida: Rita Venuti, Lorenzo Beuzer, Daniela Venturini, Graziella Zufferli, Emanuela Scrigna-ro, Nella Filaoro e Jasna Pe-taros; Clenia: Lucia Costa-peraria, Silvia Pittioni e Antonella Marinig; S. Pietro: don Luciano Slobbe, Clara Cu-covaz, Nadia Cencig, Marina Ciccone, Franca Costapera-ria e Renato Qualizza. Ver-nasso: Luisa Dorbolò, Graziano Podrecca, Graziella Simo-nitti, Emanuela Moratti, Donatella Simonitti e Luciana Borsatti. Vernassino: Clara Blasutig, Francesco Carlig e Dolores Sittaro. Va comunque dato merito a questi volonterosi ed a quanti hanno voluto collaborare con loro mettendo a disposizione locali, terreni, arredi, ecc. per la migliore riuscita dell'esperienza. I. HI Obe fotografiji sta bili posneti v Puoju z istega mesta. Na mestu, kjer je stala hiša z lepimi pajuoli, je zdaj kup materiala, ljudje pa gledajo, da bi vsaj lesene trame rešili Sl INTERESSANO Dl NOI I movimenti Occitano - Provenzali La COMMISSIONE DI COORDINAMENTO POLITICO dei Movimenti Autonomisti Occitano - Provenzali, riunitasi a Sancto Lucio de la Coumboscuro (com. di Monterosso G., Cuneo) la sera del 10-2-1976, facendo riferimento alla avvenuta costituzione della Lega Italiana per l’Art. 6, ritiene di formulare le seguenti precisazioni, quale espressione unitaria dei Movimenti stessi, da portare a conoscenza delle altre Minoranze etnico-linguistiche e di tutti coloro che, a titolo di gruppo o personale, siano interessati a farli propri o, comunque, a dibatterli, per trame le deduzioini in sede di applicazione: 1 ) pur prendendo atto della disponibilità fin qui dimostrata dal Partito Radicale, la Commissione rivendica la completa autonomia programmatica e strutturale della Lega nei confronti delle organizzazioni politiche, con le quali rimane in rapporto di apertura per o-gni tipo di dialogo riguardante i propri obiettivi. Tale condizione si pone come necessaria al fine di rendere possibile il più ampio arco di adesioni; 2) pur nella coscienza del valore delle culture regionali, la Lega si pone come organismo di sostegno delle Minoranze etnico - linguistiche dello Stato italiano; 3) sono Minoranze etnico-linguistiche le seguenti: Sardi, Occitano - Provenzali, Franco-Provenzali, Tedeschi, Ladini, Friulani, Sloveni, Serbo-Croati, Albanesi, Greci, Catalani, Ebrei, Zingari; 4) nei confronti delle sue-lencate Minoranze la Lega si propone i seguenti obiettivi: culturali - uso della lingua e promozione della cultura a tutti i livelli della pratica scolastica; adozione della lingua nella toponomastica e nell’uso amministrativo e di ogni provvedimento diretto a promuovere lo sviluppo culturale delle Minoranze; politici - per Sardi, Occitano-Provenzali, Franco-Provenzali, Tedeschi, Ladini, Friulani e Sloveni, che si configurano come Minoranze nazionali autoctone, si pone la necessità di misure volte al conseguimento della più larga autonomia politica - amministrativa, attraverso la creazione di organismi regionali espressi da elezioni a suffragio popolare e diretto, con poteri di programmazione socio - economica e culturale; economici - gestione diretta da parte dei suddetti organismi regionali del territorio e delle sue risorse attuali e potenziali. U.D.A.V.O. - Chiaffredo Valla M.A.O. - Giuseppe Paseri COUMBOSCURO - Sergio Arneodo Gli esperantisti discorso. Chiediamo pertanto " la Vostra collaborazione mediante l’invio al nostro indirizzo di: 1) Un articolo di carattere generale ed illustrativo sulla Vostra presenza etnica in Italia. Dovrebbe trattarsi di un articolo che esponga sinteticamente le Vostre caratteristiche socio-linguistiche, culturali e storiche. 2) Riviste o bollettini editi dal Vostro centro. 3) Altro materiale di documentazione. (Bibliografie, monografie, indirizzi utili al fine di reperire ulteriore materiale, etc.). Dopodiché, da parte nostra, si procederà alla stesura di una serie di rassegne che verranno pubblicate su «l’Esperanto», organo della Federazione Esperantista Italiana, o su quaderni monografici quale quello che Vi alleghiamo. Nel ringraziarvi anticipatamente per la collaborazione che ci darete, porgiamo cordiali saluti, Il Comitato di Redazione SOLIDARIETÀ’ delle Associazioni della Resistenza Europea con l’A.N.P.I. del Friuli Le organizzazioni della Resistenza europea hanno voluto esprimere tramite l’A.N.P.l., in questi giorni dolorosi per il Friuli, la loro solidarietà ai combattenti della guerra di liberazione delle provincie di Udine e Pordenone. Sono pervenuti all’A.N.P.I. friulana concreti aiuti da parte di organizzazioni consorelle di Germania, Francia, Jugoslavia e Austria che, assieme alle sottoscrizioni già offerte dalle A.N.P.I. di diverse località d’Italia e dal Comitato Nazionale dell’Associazione, sono stati suddivisi tra i numerosi propri iscritti che hanno avuto la casa distrutta o inagibile causa il terremoto, ed a cui è stato assegnato un contributo in denaro. Hanno espresso la loro solidarietà il Prasidium della VN Bund der Antifaschisten di Frankfurt am Main, la Federation Nationale des Deportes et Inter-nes Resistants et Patriotes di Parigi, la Zveza Združenj Borcev di Cerkno (Slovenija) ed il Prasidium de! Bund der Opfer des Politischen Freiheitskampfes in Tirol di Innsbruck. Inoltre il Republiški Odbor della Z.Z.B. di Ljubljana ha offerto un periodo di vacanze al mare nella casa di cura di Strunjan a cinque partigiani terremotati a partire dal 1° settembre prossimo. Oltre alle somme in denaro sono giunti a destinazione pacchi di vestiario e 260 quintali di cemento dono dell'A.N.P.I. di Milano, Genova e Bologna. Rilevante è stato il contributo raccolto dall’A.N. P.l. di ogni località d’Italia e confluito, assieme a quanto raccolto dalle loro Amministrazioni Regionali, Provinciali e Comunali, ai centri di coordinamento del Friuli. Validissimo è stato l'appello delle Associazioni in campo nazionale che, fin dal giorno dopo il tragico 6 maggio, ha inviato il suo Presidente on. Arrigo Bol-drini a rendersi conto dell’immane disastro. Un particolare riconoscimento morale va rivolto ai Presidenti delle Sezioni A.N.P.I. delle località disastrate per la loro capacità di organizzazione di lavoro e di direzione nelle tendopoli e per il loro continuo prodigarsi a favore dei terremotati, con assoluta modestia e con spirito di sacrificio senza far rimarcare la loro qualifica ed appartenenza all'Associazione. Večer prijateljstva med Slovenci in Furlani V priredbi sekcije PCI Rizzi je bil sredi julija v Vidmu festival Unità, na katerem so en dan, to je soboto, 10. julija, posvetili prijateljstvu med narodi Italije in Jugoslavije, posebno pa še prijateljstvu med Slovenci in Furlani. Večer je bil zelo dobro organiziran, poleg gostov iz Cerknega je prišla tudi folklorna skupina iz Velenja, ki je prisotne zabavala s slovenskimi ljudskimi plesi. Prisotnim je spregovoril pokrajinski svetovalec Paolo Petricig, ki je poudaril pomen takih srečanj, ki pomagajo k medsebojnemu spoznavanju med ljudmi. Omenil je nato sporazum v Osimu, ki med drugim predvideva tudi zaščito obeh narodnostnih manjšin, italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji. Prav zaščita manjšin pa je tista točka, kjer se bo merila dejanska volja po čim boljših odnosih med obema državama. Nato je Petricig spregovoril o tem, kako živi slovenska manjšina v Italiji, še posebej se je ustavil pri položaju beneških Slovencev in povedal, da se po dolgih desetletjih danes vendarle odpirajo tudi zanje neke nove možnosti, na kar kaže na primer sklep videmske pokrajine, da priredi konferenco o manjšinah. To je priznanje, na katerem se bo lahko gradil nadaljnji kulturni in politični razvoj, ki bo pa moral biti usmerjen v obnovo Furlanije in Benečije, ki ju je potres tako hudo prizadel. Cari amici, la lotta che state conducendo per la salvaguardia della Vostra cultura incontra la so> lidarietà del Movimento E-sperantista. Già in passato sono stati pubblicati sulla stampa esperantista articoli attinenti alla Vostra causa. Questo perchè tra le finalità del nostro movimento vi è anche quella di cooperare con quanti si prefiggono di garantire la continuità e lo sviluppo delle culture minoritarie minacciate, offrendo un mezzo di cómunicazione come l’Esperanto, che riteniamo assai valido per dare consistenza ad un rapporto veramente paritario tra i popoli. L’accresciuta sensibilità del nostro ambiente ai problemi delle minoranze ci pone la necessità di ampliare organicamente questo tipo di - «Tf Kot smo pisali v zadnji številki našega časopisa, je letos šlo v obmorsko kolonijo v Savudrijo dolin. Na sliki jih vidimo, ko spravljajo svoje stvari iz avtobusa v počitniški dom 24 otrok iz naših PISMA NAŠIH EMIGRANTOV Beneška žena pred hišo. Dosti je bilo v naših krajih takih slik, ki jih ne bomo več videli VIAGGIO ATTRAVERSO LE MINORANZE I Croati del Molise (Va ed ultima puntata) veneta e tedesca, ad esempio Vig per Luigi, che altrimenti non si saprebbero spiegare. Data la stretta parentela, anche linguistica, che ci lega a questa minoranza, pensiamo sia interessante presentare i cognomi più comuni dei Croati del Molise nella forma italianizzata attuale e nella forma originale. Come si accorgeranno subito tutti i nostri lettori, questi cognomi sono molto comuni anche a Trieste e in tutta la nostra regione, almeno certuni. Iniziamo con Marcovicchio trasparentemente Markovič, Rad prebiram Vaš časopis, ker najdem v njem vedno kaj zanimivega in koristnega. Imam neke dvome, ker mi vsak drugače svetuje, če ga vprašam in zato se obračam še na Vas z istim vprašanjem. Star sem 60 let in delam v Ginevri. Če se vrnem domov, ali bom imel v Italiji pravico do zdravniških uslug, če napravim prošnjo za pokojnino na podlagi «konvencije»? Že v naprej hvala lepa in pozdrav. Vaš naročnik T. O. Vaše vprašanje ni preveč jasno in zato Vam odgovarjamo na splošno, ker bo morda naš nasvet mogel služiti še drugim. Do zdravniških, farmacevtskih (ospedalieri) uslug v Italiji imajo pravico le tisti, ki so že dosegli pokojnino INPS. Ta mi delle località che sono proprio identici ai nostri: Patok, Brda, Selo, Draga, Voda Slana, Dolac ecc. Purtroppo come per tutte le altre minoranze prese in esame, dobbiamo dire che i Croati del Molise non sono tutelati in alcun modo. L’unica voce che però si è spenta, almeno per ora, era quella della rivista «Naš Jezik» bilingue ed impegnata. Solo con il 15 giugno dell'anno scorso è venuta qualche novità: il P.C.I. per la prima volta, nel proprio programma elettorale sui 3 comuni Croati ha inserito la pokojnina je lahko starostna (60 let) ali po 35 letih plačevanja «kontributov», tudi če so «konvencionalni». Švicarska starostna renta pa ne daje nobene pravice, da bi imeli v Italiji pravico do zdravniške asistence in niti če ostanete v Švici. Več kot toliko, Vam nismo mogli odgovoriti, kajti Vaše vprašanje je nekoliko nejasno, kot smo že v začetku povedali. Spoštovano uredništvo «Novega Matajurja»! Zelo interesantno bi bilo za nas emigrante, če bi vsaj od časa do časa, posebno v tistih mesecih, ko se masovno vračamo domov na o-bisk k sorodnikom ali k prijateljem, objavili menjavo denarja (cambio della valuta) iz vseh držav. Prejemam že več mesecev Vaš časopis in zdi se mi, da imate premalo prostora, da bi, objavljali vse naše želje in dopise, ker jih imate prav gotovo dosti in ne morete u-goditi vsem, ki želijo odgovor. Na vsak način se Vam zahvaljujem, če boste našli kakšen kotiček tudi za nas, ki imajo v žepu tuje valute in ne vedo kaj bodo dobili za liro s tako znojem prislu-žen denar. Iskreno Vas pozdravlja Vaš naročnih. D.M. - Lucerna Res je, spoštovani naš naročnik iz Lucerna, da imamo v našem časopisu zelo malo prostora, da bi mogli objaviti vedno vsa pisma in pisma uredništvu. Na vsak način se Vam zahvaljujemo v parih vrstah za nasvet in če bo prilika, mislimo na kakšen prazen kotiček, bomo objavili tudi to, kar ste predlagali. Ulili Sili H \ n Osnovna šola poimenovana po Nikoli Neri, najznamenitejšemu sinu moli-zanskih Hrvatov, prof. na univerzi v Neapelju v XVIII. stoletju Marino Vertovec AVVERTIAMO I LETTORI CHE LE PRECEDENTI PUNTATE SONO STATE PUBBLICATE SUL NOVI MATAJUR NEI NUMERI 21(45) - 24(48) - 3(51) - 6(54). Od kar stoji svjet pokonci, se tučejo te mladi pruoti starim idejam, te stari jih pa branijo. Od kar je svjet, preganjajo nove, moderne ideje te stare. Svjet se obnavlja in pomla-duje. Gorje, Bogvari, če bi ne bluo takuo. Če bi ne bli mladi pregnali starih idej, bi se biti svjet ustavu, bi biu ostii tajšan, kot je biu od začetka. Samuo pred 50 - Ijeti, če bi biu kajšan pravu našim te starim rajnkim, da bo paršu človek na Luno, bi mu ne bli vjerval, so mu bli jal, da je neuman, da je zaudan in povezan s samim hudičem. Kaj bi jal naši te stari rajnki, če bi videl televižjon? Parvi radio, ki je biu u naši vasi, sem ga kupu ist. Moja buoga mama je bla še živa. Iz vasi so usi hodili poslušat muoj radio an so ga gledali, ku njeko čudno žvino. Smejali so se za usak nič. Moja mama pa jih je kregala an opozarjala: «Bodite pametni an lepuo se obnašite, če ne vas bojo čuli na drugi strani an se vam smejali!». Nu, pustimo tele reči na stran, če ne mi porčete, da sem šu iz poti, ker bi muoru govoriti an pisati a današnjih te mladih. Kajšni so današnji te mladi? če vam porčem, da je današnja mlada generacijon tajšna, kot je bla an taužent Ijet od tega, se mi bote smejali. Ist pa vam pravim, da so mladi zmjeraj enaki (kom-panjani), da so današnji glih tajšni, kot so bli pred taužent Ijet. Te mladi čjejo, kot pred taužent Ijet, njeki novega, čjejo preuzet požicione od te starih, čjejb komandirat svjet. Te stari pa se branijo, branijo njih požicione. Nečjejo pustit vajeti (redini) an bruzde iz rok. Če bi me kajšan uprašu, kaj mislim o telem problemu, o problemu te mladih an te starih, bi mu odgovoriu takole: «Se ne strinjam, nje-sam dakordo s tistimi mladinci, ki pravijo te starim, da nič ne vedo, da so njih ideje prestare, da nič ne veljajo, da živimo u drugih cajtih in tako naprej. Glih takuo ne morem dat ražona tistim starim, ki odrježejo problem s te mladimi: «Muč ti uscanec, ki imaš šele mlje-ko za zobmi, ti ne vješ še, kje ti rit stoji!». Da pojde lepuo svjet naprej, muoramo ustavarit določeno, potrjebno ravnovesje (equilibrio). Te mladi muo-rajo spoštovati iskušnje, eksperjence in znanje te starih. Ne smejo poderjati, kar je bluo Ijepega, pametnega an dobro zgrajenega, na-pravjenega. Te stari pa muo-rajo upoštevat, spoštovat nove, koristne, interesantne ideje te mladih, sparjeti njih kritike, če so zgrešili an če bi bli lahko buojš napravil. Na današnje te mlade gledajo nekateri z nezaupanjem, e ne celuo s sovraštvom. Pravijo jim, da imajo use-ga, da so presiti, mi starejša generacija, pa nismo imjeli nič. In kjer nimajo problemu z želodcem in trebuham, nu-cajo njih energije za neumnosti, za poderjanje tega kar je bluo zgrajenega. Spuščajo se u nasilstvo, u(violenzo). Njeki teh tarditeu bo darža-lo, a smo se uprašali, čega je kriuda (kauža)? Še kadar smo bli mi mladi, nismo imjel cajta, da bi uganjali neumnost, da bi po-derjal, ker smo imjel problem s trebuham an želod-cam, donas njemamo cajta zastopit sveta, u katerem živijo naši te mladi. Njemamo cajta jih učit. če so naši te mladi drugač, kot smo bli mi, kadar smo imjeli njih Ijeta, muoramo tudi te stari priznat resnico, da smo drugač, kot so bli naši te stari. Živimo u konsumistični in masifikacijski družbi, ki nas je uklenila u kjetno. Usak izmed nas je rink tele kjetne, ki jo ul ječe naprej po določenem tiru konsumistična družbe. Kjetna gre naprej 24 ur na 24 in njemaš cajta, da bi pogledu, kaj se dogaja okuole tebe. Njemaš cajta, da bi učiu tvoje otroke, da bi videu, kaj imajo potrjebo. Če so drugačni današnji mladinci, če so prepotentni, če čjejb s silo njeki dobit, so tajšni, ker smo jih mi napravli tajšne, al pa, ker njesmo imjeli cajta jih učiti in napravit buojše. Par učenju je parva odpo-vjedala družina, potlè je odpovjedala tudi šuola. In če se te mladi uperjajo, se uperjajo zatuo, ker ne želijo biti uklenjeni u tisto kjetno konsumistične družbe, ki nas ul ječe naprej. Kar pa se nas tiče, po naših dolinah, se lahko pohvalimo — hvala Bogu — da so naši mladinci 90% zdravi (zdravih principov), da imajo ljubezen do djela in da spoštujejo svoje starše. Varmo jih. Djelimo takuo, da jih ohranimo od «boljezni» nasilstva, «violenze» an drugih nečednih navad, ki se takuo širijo po mjestih. Tuole lahko napravimo samuo, če ohranimo čisto našo zemjo, če bomo učili naše te mlade ljubezen an spoštovanje do naših svetih, starih navad an do našega jezika. Naj se vam ne zdi smješno an čudno, če pravim tudi do našega jezika. Pomislite: Takuo je Ijep an takuo čedan, da ne pozna še kletvine ne! K problemu te mladih, pa tudi te starih, se še povar-nem. Za sada bo zadost, ker mi zmanjkuje prostor. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Starodavna cerkev v Stifliču - S. Felice Dopo l’Ascoli che scriveva che «l’idioma slavo delle colonie molisane è l’illirico o serbo, cioè l’idioma che si parla con leggere variazioni nella Dalmazia, nel Montenegro, nella Serbia ecc.», fu la volta dell’ accademico russo Mokusev che pubblicò un articolo sui Croati del Molise nella rivista dell’Accademia delle Scienze di Pietroburgo «Zapiski» nel 1871. Nel 1885 10 studioso iugoslavo Risto Kovačič con lo studio ’Srpske naseobine u juznj Italij’ apparso nella rivista «Glasnik Serbskog naučnog društva» di Belgrado informò gli jug-slavi sulle origini e la vita di questi loro fratelli oltre l’Adriatico. Nel 1904 la città di Spalato donò al Comune di Acquaviva Collecroce un’intera biblioteca di libri in lingua serbocroata e infine nel 1907 lo studioso jugoslavo Milan Re-setar scrisse lo studio «Sla-venske kolonije u Italji» per 11 giornale SRD di Dubrovnik e poi un’opera fondamentale in tedesco suH’argomentc «Die Serbo - Kroatischen Ko-lonien Studitaliens» pubblicato a Vienna nel 1911. Confrontò i canti della letteratura dei Croati del Molise con quelli di tutta la Jugoslavia e ne annotò le somiglanze e le differenze. Studiando la lingua parlata dei Croati del Molise gli studiosi si sono chiesti la provenienza esatta di questo gruppo nazionale. Il Resetar, già citato, ne pone la patria d’origine tra i Monti Velebit e il fiume Neretva, il Badurina, altro studioso jugoslavo invece dimostra che la loro terra d’origine è ITstria. Dice infatti che i cognomi dei Croati del Molise sono identici a quelli di Pisino, Moto-vun e altre località istriane: nel dialetto croato del Molise ci sono parole di derivazione Miletti (Miletič), Radi anche Raddi (Radič), Simigliani (Smiljanič), Tomicci (Tomič), uno dei cognomi più diffusi in tutta la Jugoslavia, dalla Dalmazia alla Vojvodina, Berchicchi (Brkič), Papicci (Papič), Ma-ticcio (Matič), Neri (Orni) ecc. Pure i soprannomi sono interessanti e molto simili a quelli della nostra Benečija: esempio Vuk, Zec (Zajc), Ma-čik, ed i toponimi, cioè i no- richiesta del riconoscimento ufficiale della minoranza croata, perchè i Croati come del resto gli Sloveni della provincia di Udine fino al dicembre dell’anno scorso, non sono neppure riconosciuti nè come gruppo etnico-linguistico nè tanto meno come gruppo nazionale. I socialisti hanno appoggiato l’iniziativa in maniera ufficiale, mentre gli altri partiti non hanno preso posizione. Ora tuttavia i Croati del Molise fanno parte di parecchie organizzazioni per la difesa delle minoranze e siamo certi che principalmente con la loro volontà sapranno, come le altre minoranze prese in considerazione, conquistarsi quei diritti che spettano loro come cittadini della repubblica e prima di tutto come uomini liberi che hanno il diritto ed il dovere di essere prima di tutto se stessi. PISE PETAR MATAJURAC KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH S U B I D C A H T E N D Konec maja je umrl v Su-bidu Antonio Scubla, star 73 let. Rajnik je že kot 19-leten mladenič moral emi-grirati v Francijo, pa tudi potlej njegovo življenje ni bilo lahko. Med zadnjo vojsko je bil v Afriki in je prej kot vojak, potem pa kot vojni ujetnik, prebil 12 let. Več let je poteklo, ko njegovi domači niso imeli od njega nobenih novic. Ko se je vrnil domov, je moral kot večina Subijanov spet po svetu. Rajnik Antonio je prebil 12 let v Besancon (Francija), kjer je kot vsi ljudje iz Su-bida (vas so, kot je znano, med vojsko Nemci popolnoma porušili) iskal zaslužka za vsakdanji kruh in za obnovitev svoje vasi. Potres, ki je še enkrat popolnoma porušil njegovo vas, je bil usoden tudi zanj. Moral je v bolnico in kmalu se je njegovo življenje izteklo. iéiis Il patronato INAC di Cividale (via Patriarcato 18, tel. 71386) informa i proprietari di immobili danneggiati dal terremoto che ritengono inadeguata la stima dei danni loro comunicata, che è a loro disposizione per assisterli nel presentare ricorso avverso i risultati del rilevamento dei danni subiti dalla abitazione, secondo quanto dispone l'articolo 5 delia legge Regionale n. 17 del 7 giugno 1976. Inoltre il patronato è in grado di garantire un’assistenza tecnica e legale a mezzo di tecnici competenti per stime, perizie, progettazioni, accertamenti della proprietà, ricorsi, azioni legali ecc. SREDNJE RAUNE U Belgiji je umarla Borgù Antonia šla je po svjete, kot na stuojke naših ljudi, da bi kaj zaslužila in se rešila iz revščine. Mož, Ignazio Predan, je djelu u mini in mina-torska boljezan ga je spravla u prerani grob. Antonio Scubla Vaščani so ga kljub težkim razmeram, v katerih živijo, dostojno pokopali, domači zvonovi pa so mu kar na tleh odpeli zadnji pozdrav. Kumetje, posedite senuo, ker bo ljetos draguo Ljetos je tarpjela zavojo suše usa Europa. Posebno veliko škodo je nardila u Franciji, Belgiji in tudi u nekaterih krajih Italije so morali pobiti žvino, krave, ker njeso imjele kaj pasti. Travniki, senožeta, kjer so pasle krave, so ble kot požgane. U Emiliji so že prodajali senuo po 8 taužent lir kuin-tal. Par nas ni suš takuo hu- duo partisnila in je sječnja kar dobra. Usako ljeto pa ostane po naših dolinah vič ku dva parta senožet ne po-sječenih, ker ni ljudi, ni mladih rok, tistih malo, ki jih imamo pa djelajo po fabri-kah u Manzanu, Čedadu in drugje. Velika škoda bi bila, če bi ostale tudi ljetos senožeta ne posječena, manjku tiste, ki so blizu vasi in poti, kjer se spravi uon senuo brez velikih težav. Ljetos bo poupraševanje po sjenu veliko in bo draguo. Kumetje posječte travo! lilffllll V' Antonia Borgù Antonia mu je pomagala, ko je on djelu. Daržala je «kantino» blizu Taminesa. Tudi potle, ko je on umani, je aktivno pomagala nje družin. Umarla je 11-3-1976 u špi-talu, u Gily, imjela je 67 Ijet. Na nje pogreb je paršlo puno parjatelju, posebno beneških Slovencev, ki živijo u Belgiji. Novici pri Sv. Miklavžu U četartak 17. junija sta se poročila u stari cjerkvi Sv. Miklavža Qualizza Valentina iz naše vasi in Pariš Roberto iz Podroba (Idrijska dolina). On ima 27, ona pa 17 ljet. Na njih ojcete se je zbralo puno ljudi, parjatelju an žlahte, kateri želijo puno zdravja, sreče an dosti zdravih an veselih otruok novi-čam. Puno sreče an zdravja jim želijo tudi parjatelji od fa-brike, kjer djela Roberto. Tako so subijski zvonovi zadnjič pozdravili rajinkega Antonia Scubla Beneško Planinsko društvo obvešča člane in prijatelje, da bo srečanje planincev iz Slovenije z Zamejskimi Slovenci iz Italije in Avstrije na Vršiču (Na Močilih pri Erjavčevi koči) dne 8. augusta. B.P.D. organizira autobusni prevoz iz Čedada do Vršiča in nazaj. V dneh 13-14-15 augusta priredi društvo izlet na Triglav in v dolino sedmerih jezer. Odhod z autobusom iz Kobarida 13. augusta ob 8 uri. Informacije in vpisovanje v gostilni Taverna pri Guerrinu v Čedadu, via Monastero Maggiore, n. 5, tel. 71183. BARDO - MLADI IMA DELU GRMEK Švicarski helikopter u Klo-diču Pred kratkem se je zgodilo nekaj nenavadnega u re-čanski dolini. Pri Klodiču, na njivi, blizu novih hiš (Ville di Mezzo), se je ustavu švicarski helikopter, potem ko je preplu uso rečansko dolino. Iz helikopterja sta izstopila dva pilota in uprašala ljudi, če potrebujejo zdravila in drugi sanitarni material. Tuole je bluo kmalu po potresu. Hitro se je zbralo okuole helikopterja puno radovjednih ljudi, ki so se zahvalili pilotam za njih skarb in jim povjedali, da nič ne potrebujejo. Helikopterja so bili posebno veseli otroci, ki so se nabasali nanj in se dali slikat. To se je parvikrat zgo- Helikopter v Klodiču dilo, da se je ustavu «aero-plan» u naši dolini. Ko so piloti videli, da nje-majo ljudje potrjebo zdravil, so odpluli in odnesli po-muoč drugim, buj potrjeb-nim ljudem. PLATAC U ljetu dni tri smarti u Mlinarjevi družini Mlinarjeva družina je bla rjes nesrečna u zadnjem cajtu. U dobrem ljetu dni jim je smart pobrala tri člane, tri ljudi. Dne 17. junija 1975 je u-rnaru na djelu u Švici Guido Vogrig — zapustiu je mlado ženo in tri male hčerke. Za 22 dni potle, 9 julija 1975, je umarla od žalosti njega mama, Felicita Zdrau-lig, stara 76 ljet. Glih za ljeto in en dan potle je šu za njo še mož, Vizi Vogrig, star 80 ljet. Umaru je u čedaj-skem špitalu u soboto 10. julija. Njega pogreb je biu na Ljesah u nedjejo 11. julija predpudne. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. Sredi julija je odpotovala v Bardo prva, poskusna delovna skupina, ki so jo sestavljali mladi iz Trsta in Gorice. V Benečijo so odšli s košem dobre volje, niso pa vedeli, kako bo tam, saj niso poznali najnujnejših potreb vasi. V Bardu so se namestili v vojaškem šotoru in zasedli kuhinjo, kjer je prej delovala vaška menza. Kmalu pa so našli tudi drugo delo. V Bardu je ljudi malo, moškega, ki bi lahko nesel hold, skoraj ne najdeš. Pod vasjo so vojaški šotori. Ob porušenih hišah so nekaj grozno krhkega in negotovega. življenje v takem šotoru je zares trdo, podnevi je v njem zrak peklenski, ponoči pa je vlažno. Medtem ko ljudje životarijo v šotorih, buldožerji rušijo zidove, sem pa tja se pojavi geometer, ki zapečati hišo z blagoslovom, naj se poruši. Rušenje hiš pomeni seveda kopico problemov. V Bardu imajo ljudje malo in so na to malo krvavo navezani. Ko nosijo iz sob stvari ne računajo, če jim bodo lahko še služile. Kar je vhiši, je nekaj več kot navaden predmet. Stara miza lahko nesrečnežu pomeni lep spomin in upanje, da jo bo nekoč postavil v novo sobo. Mladi so se najprej lotili hiš, ki jih te dni rušijo, in začeli iz njih spravljati blago, pa tudi na novo uporabljiv material. Obenem so ob svojem prihodu zopet odprli menzo. Začeli so kuhati zase in za starejše vaščane. Vlada je prekinila obdobje zasilnih ukrepov in tako je, ko so vojaki odpeljali svoj kuhinjski voz, prenehala delovati skupna menza. Večje družine so se organizirale, skupina onemoglih ljudi pa si ni mogla pomagati. Starejši možakar skoraj teden dni ni jedel, ker si v šotoru ni znal pomagati. Goriške in tržaške mladince so v Bardu lepo sprejeli. Ljudje so jih bili takoj veseli, postali so prijatelji. Zadovoljni so s tem, kar napravijo, čeprav so fantje še mladi in neizkušeni. Zdaj se je prva skupina že vrnila domov, nadomestila jo je druga, za njo bo prišla tretja in tako naprej vse do oktobra, ko bodo morali fantje spet v šolo. Mladinci iz Trsta in Gorice s prof. Viljemom Cernom med počitkom v kuhinji v Bardu. Kosilo so skuhali zdaj bo treba na drugo delo