i EPI I' i® LETNIH I. MAJ 1930 S PRILOG PODARIV STEV. 5 Slovo od matere Dobova pri Brežicah. (Foto Bavec, Rajhenburg.) Župnija Dobova v videmski dekaniji leži ob železnici Zid. most—Zagreb, kjer Sava priteče po Krškem polju proti hrvaškim ravninam. Oddaljena je 5 km od mesta Brežice, obsega 7 občin in šteje 2627 duš. Tam župnikuje zlato-mašnik Anton Pernat, ki ga je Nj. Vel. kralj Aleksander za njegove zasluge na narodnem in gospodarskem polju odlikoval z redom sv. Save IV. reda. — Župnija izhaja iz videmske pra-župnije in je morala biti že v srednjem veku kaplanija, pozneje vikarijat. Sedanja cerkev je bila pozidana 1. 1865.; malo prej (1. 1862.) je nedaleč od kraja, kjer stoji cerkev, stekla prvikrat železnica iz Zidanega mosta do Brežic. — Dobovčani so verni in dobri ljudje, pa tudi zelo gospodarski. Imajo močno lastno posojilnico in hranilnico, ki ima letno milijonski promet in ki je že marsikateremu pomagala. Dobovska mlek. zadr. izvaža veliko mleka v Zagreb. Gradnja mostu preko Drave pri Dupleku. (Foto Japelj, Maribor.) Uresničuje se stara želja prebivalcev v občinah na obeh straneh Drave med Ptujem in Mariborom. Okrajni cestni odbor mariborski je začel graditi preko Drave most pri Dupleku. — Že pred vojno je štajerski deželni gradbeni urad izdelal načrte za ta most, a do postavitve ni prišlo, ker prizadeti niso mogli zbrati sredstev, država pa ni hotela dati ničesar. — Po vojni se je o tem mostu ponovno razpravljalo, končno se je osnoval poseben pripravljalni odbor s predsednikom Josipom Kostajnšek, trgovcem v Sv. Martinu pri Vurbergu. Okrajni zastop mariborski pod gospodom dr. A. Vebletom in sedanji cestni odbor pod gospodom Franjo Že-botom, sta končno stvar privedla do izvršitve. Načrte je napravil inž. okrajnega cestnega odbora mariborskega Janez Umek, dela pa vodi inž. Tone Stergaršek (inž. Umek je pri vojakih). Okrajni cestni odbor mariborski je za kritje stroškov postavil v svoj proračun za leto 1930. vsoto 800.000 Din, 150.000 Din pa so zbrali prizadeti. Dela so se začela februarja letos in lepo napredujejo. — Most bo velikega gospodarskega pomena za Slovenske gorice in Dravsko polje ker tvori edini prehod čez Dravo med Mariborom in Ptujem. Desno: Kužno znamenje v Ločiču, Sv. Urban pri Ptuju. Zgodovinske znamenitosti v naših krajih. Mnogo jih je, med njimi so zelo važna in zanimiva kužna znamenja. (Glej članek v današnjem Slov. Gospodarju!) — Kužno znamenje v Ločiču, župnija Sv. Urban pri Ptuju je spomin na kugo ali v 1. 1682. ali pa v 1. 1710.—12. — Znamenje na Bizeljskem je iz 1. 1645. do 1646. Močna in jasno vitka črta bizeljskega starejšega znamenja se izrazito loči od masivnega, slabo učinkujočega mlajšega znamenja pri Sv. Urbanu. Levo: Kužno znamenje na Bizeljskem. Shranjujte ,Naše slihe' Veliki parnik »Evropa«. V Hamburgu v Nemčiji so zgradili velikansko novo ladjo in ji dali ime »Evropa«. — Ladja nosi 51.000 ton tovora, ima 4 vijake, s pomočjo katerih vozi v hitrosti 80 km na uro. — Ladja je dolga 285 m, široka 31 m in visoka 27 m. 2000 potnikov lahko potuje naenkrat na ladji, ima pa poleg tega še 1000 oseb redno v službi. — Na krovu je 48 rešilnih čolnov, ki se ne potopijo in v katerih se lahko v primeru kake nesreče reši vseh 3000 ljudi. — Ladja je 19. marca prvikrat odpeljala v Ameriko. »Robot«, umeten človek. Tehnično razstavo v Londonu je pred kratkim otvo-ril umeten človek »Robot«, ki je govoril otvoritveni govor. Pravzaprav je prebral otvoritveni govor po nekem tajnem načinu in naša slika nam ga kaže, ko se je dvignil s svojega sedeža, da začne brati govor. »Robot« je napravljen iz kovine in tehta 100 funtov. Na zunaj ima lice srednjeveškega viteza. Na ukaz lahko giblje z rokami in glavo in tudi hodi. (Glej članek v današnjem SI. Gospodarju!) Nove japonske bojne ladje. Kako je oboroževanje na morju že napredovalo, nam kaže slika. Japonska je zgradila dve posebni ladji »Kaga« in »Akagi«, ki nosita po 40.000 in 42.000 ton. Že zunanjost teh ladij je nenavadna. Dimniki so nameščeni ob strani in upognjeni navzdol, da se odvrne dim od ladjinega krova, ki je prirejen za pristajanje in odletenje letal. Mesto Čikago v Ameriki je zašlo koncem lanskega leta v velike denarne težkoče, tako da ni moglo plačati niti svojih uslužbencev. — Čikago je eno največjih in najbogatejših mest na svetu. — Pred dobrimi sto leti je bila v krajih, kjer je sedaj Čikago, še prašuma in neobdelan, divji svet. Danes so tam najlepše, največje in najvišje stavbe na svetu. Hiše so visoke po 20 do 25, celo 37 nadstropij. Promet po mestu je izredno živahen. Ni dolgo tega, kar so dogradili v Čikagu nov most preko reke, ki teče tam skozi. Most je nekaj posebnega in edini te vrste na svetu. Po reki vozijo namreč tudi velike ladje, ki pod mostom ne morejo skozi. Zato pa most po polovicah s posebnimi (seveda podzemeljskimi napravami) dvignejo, in ladja vozi naprej. Dviganje in spuščanje traja komaj nekoliko minut. — Zanimivo je, da je v Čikagu največ zločincev, ki jim policija ne more do živega. "Sit" , Jfifir«! „ «HiHi t? mii»*1: iiiii*1! «lil* II ■ ., «p M 1*19 Ml«*»« lili ¡gA*. |111 lili IIA7lkIl I Slika priča, kako Vam požar uniči Vaše imetje. Da v slučaju požara ne boste trpeli inifrUK! škode, Vam zavaruje .VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI" Vaše imetje! HešCani, kmetje, obrtniki, trgovci! Najboljše Vam zavaruje proti požarnim škodam Vaša poslopja, premičnine, delavnice, trgovsko blago, poljske pridelke in krmo edini slovenski zavod „VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako, c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Za bivšo Štajersko sprejemajo zavarovanja in dajejo nasvete brezplačno: FRANC POGRAJC, ravnatelj podružnice „VZAJEMNE" v CELJU, Vodnikova ulica štev. 2, fRANJO ŽEDOT, glavni zastopnik „VZAJEMNE" v MARIBORU, Loška ulica štev. 10 in krajevni zastopniki. Denar Vam hrani najbolj varno Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Gosposka ulica Ulica 10. oktobra i Hranilne vloge obrestuje po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog 55 milijonov dinarjev. Vlagatelji ne plačajo od obresti nobenega rentnega davka.