PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Aob. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. Št. 261 (6239)
TRST, sreda 3. novembra 1965
URADNO SPOROČILO O DE MURVILLOVEM OBISKU V MOSKVI
Nadaljevala se bodo posvetovanja med francosko in sovjetsko vlado
Sporazumeli so se, da bodo nadaljevali posvetovanja zlasti o razorožitvi - Razvoj gospodarskega in kulturnega sodelovanja - Soglasnost o potrebi vesoljskega sodelovanja
MOSKVA, 2. — Francoski zunanji minister de Murville je imel davi še zadnji sestanek z Gromikom, na katerem sta podpisala skupno sporočilo. Pozneje se je de Murville udeležil ko-sila z Gromikom v francoskem poslaništvu, ob 14. uri pa je °dpotoval s posebnim letalom v Pariz.
V uradnem sporočilu ugotav- ----------------------
ijata Sovjetska zveza in Francija, da dogodki v Vietnamu večajo mednarodno zaskrbljenost ter Predstavljajo veliko nevar-m>st za svetovni mir. Pariška in moskovska vlada sta še vedno mnenja, da je moč najti reši-mv v Vietnamu samo na podlagi strogega izvajanja ženevskih sporazumov iz leta 1954, ki določajo spoštovanje neodvisnosti n suverenosti držav indokitaj-Kega polotoka ter nevmešava-žav V notranje zadcve teh dr-
. Ministra sta proučila vprašanja,
50 Povezana z ohranitvijo miru ,,Lsvetu- Ugotovila sta, da se stri-moiiu.° mnenju, da mora mir te-3“ oa spoštovanju neodvisnosti sen držav in na nevmešavanju v notranje zadeve.
n^Ietie razorožitve sta poudarila i„ev^nost. širjenja jedrskega orožja- Gromiko je poudaril, da je So-
Mniiiimi
vjetska zveza zelo zainteresirana, da se glede tega sklene mednarodni sporazum. Opozoril je tudi na stališče svoje vlade glede sklicanja svetovne konference o razorožitvi. De Murville pa je izjavil, da je francoska vlada vedno naklonjena pravi in nadzorovani razorožitvi in da je predvsem naloga atomskih držav zavzemati se za njeno uresničenje. Ministra poudarjata tudi potrebo nadaljnje izmenjave mnenj o vprašanju razorožitve.
Kar se tiče Združenih narodov, sta Sovjetska zveza in Francija ugotovili z zadovoljstvom, da je glavna skupščina mogla redno obnoviti svoje delo. V interesu obeh držav je, da ta organizacija redno deluje na podlagi strogega spoštovanja listine.
Gromiko in de Murvilla sta si izmenjala mnenje o glavnih problemih mednarodne politike, ki se tičejo obeh držav, in o vprašanjih, ki se tičejo izključno teh držav. Poročilo pravi, da so posvetili še
PO ODLOŽITVI KONFERENCE V ALŽIRIJ
Ministri so bili soglasni o povabilu Sovjetske zveze
Uradno sporočilo pa tega ne omenja, da ne bi razdražili Kitajske
4oAv2*R’ 2- — Kakor že včeraj javljeno, se je- konferenca afriških Jr, az'Jskih zunanjih ministrov konzul? B°zno ponoči. Uradno sporo-obžaluje odsotnost številnih le a* enih držav in ugotavlja, da je zaželeno pozneje proučiti vprašanje udeležbe v čim širšem in čim P.mafriejšem okviru. Dalje ugotavljajo, da zaradi sedanjih vezi med ciani afriškega in azijskega sveta hudi spori na nekaterih delih j?ga sveta lahko bremenijo ozračje uruge afriško-azijske konference.
5f.r se v sedanjih razmerah mnogi poglavarji verjetno ne bi 25«it ^li konference, so ministri trn 5° Prepričanja, da sedanji renutek ni ugoden za konferenco.
zaradi tega so sklenili: 1. Afri-n5?'?z*jska konferenca na vrhu je hložena in bo sklicana v Alžiru 2? ,d?n. ki bo določen pozneje. 2.
»talni odbor ima nalogo nadaljeva-Potrebne priprave za konferen-„, ' s mm da se posvetuje z alžirsko m z ostalimi državami člani-3 Pozivajo se vse afriške in j države, naj ne štediio z na-da se ustvarijo potrebni polj. J,1 za uspeh konference. 4. Mini-stn se zahvaljujejo alžirski vladi in .inskemu ljudstvu za prisrčno go-uijubhe jn za učinkovite pripri ve sirov organlziranju sestanka mini-
knAIfirslt!_ aunanji minister Butefli-,Je °o zaključku konference v kr5»em povoru izjavil, da se je na plo5ferenci DOkazalo tasno soglasje Pdeležbe Sovjetske zveze na -pJPcrenci. Dodal je, da je konfeta r®3. dosegle zelo nozitivne rezul-da5’ t?r ^a 'e afri^ko-aziiska soli-srfPost zmagala «kliub skepsi na-t«5jar:UDneea sovražnika«. iaio?f|lte'i Indijske delegacije pa je javil, da konferenca zunanjih mi-
Prof. Fr. lwitter prejel visoko odlikovanje
LJUBLJANA. 2. — V navzočnosti Predsednika izvršnega sveta Slove-,!?e danka Smoleta, podpredsednici skupščine dr. Marjana Breclja,
Predsednika Slovenske akademije znanosti Josipa Vidmarja in drugih sebnosti je član izvršnega sveta ovenije Viktor Repič izročil da-es uglednemu slovenskemu znan-veniku in zgodovinarju, profesoric m akademiku dr. Franu Zioittru ea dela z rdečo zvezdo, s katerim vm predsednik republike odliko-°k njegovi 60-letnici za njego-ustvarjalno delo na področju anosti, kulture in vzgoje znanstve-mh kadrov.
K°t smo že poročali je prof. Zwit-r precejšen del svojega znanstve-aga in javnega delovanja posve-narodnostnim pravicam sloven-ega ljudstva. Njegovo zelo plodno znanstvenoraziskovalno delo je prekinita svetovna vojna. Ze leta int bil aretiran, leta 1942 pa erniran v Italijo, od koder mu uspelo pobegniti iz zapora in se Nnvmbra 1943 Priključiti enotam V. Med vojno je bil ravnatelj znanstvenega inštituta OF. Prva po-
nik - leta	Prof- Zwitter taj-
inštituta za mednarodna vpra-anja zunanjega ministrstva, od le-a 1942 pa reden profesor sodob-e zgodovine na ljubljanski univer l'°d 1945 do 1948 je bil prof. t-ivitter tudi kot strokovnjak član neslovanskih delegacij na medna-°anih konferencah v Londonu, Pa-Ju' New Yorku in v Moskvi.
„ Jttcr je avtor številnih znanstve ath in zgodovinskih del.
nistrov.ni bila niti uspeh niti neuspeh. Dodal je, da ne more reči, ali bodo sklicali novo konferenco in kdaj. Dalje je dejal, da Indija obžaluje, ker niso bili Sovjetska zveza, Malezija in Singapur povabljeni na konferenco zunanjih ministrov, čeprav se je pokazala težnja v tej smeri.
Sklep o odložitvi konference so bili sprejeti že v nedeljo, toda potrebna so bila še dolga pogajanja, da se sporazumejo glede udeležbe Sovjetske zveze in ali naj sporazum o udeležbi Sovjetske zveze vnesejo v uradno sporočilo. Indija je odločno zagovarjala sprejem Sovjetske zveze. Malezije in Singapura in je predlagala, naj končno spora-čilo omeni soglasje, ki se je pokazalo glede sprejema Sovjetske zveze. Ta predlog pa ni bil sprejet. Mnoge države, med katerimi tudi Alžiriia, so bile mnenja, da je bolje, da se to ne omeni v skupnem sporočilu, da ne bi s tem razdražili Kitajske. Sklenil so kompromis, in sicer, da bo alžirski zunanji minister Buteflika govoril v zakliuč-nem govoru o soglasju za sprejem Sovjetske zveze.
Druga bandunška konferenca je bila s tem že tretjič odložena v enem letu. Prvotno je bila določena na letošnji marec. Nato je bila odložena na junij na zahtevo Alžirije, ki je sporočila, da ni pripravljena. Toda junija so jo morali zopet odložiti na 5. novembra zaradi državnega udara v Alžiru. Včerajšnja odložitev pa je prva odložitev na nedoločen čas.
posebno pozornost evropskemu vprašanju. Ministra sta z zadovoljstvom ugotovila težnjo po normalizaciji odnosov med državami vzhoda in zahoda v Evropi. Razvija se želja, da se med vsemi evropskimi državami uvedejo odnosi, ki naj dajo upati v postopno ustvaritev ozračje pomirjenja, ki bi ustvarilo pogoje za ponovno zbližanje in bi omogočilo sodelovanje med vsemi evropskimi državami. Glede evropskih vprašanj sta de Murville in Gromiko obrazložila svoje stališče glede varnosti Evrope. Ponovno sta poudarila, da želita Sovjetska zveza In Francija kot evropski državi sporazumno rešitev vseh teh vprašanj.
Nato pravi sporočilo, da so glede francosko-sovjetskih odnosov že u-gotovili ugoden razvoj po obisku Gromika v Franciji, in dodaja, da so v gospodarstvu ugotovili vzajemno korist, da se razvije izmenjava v skladu s trgovinskim dolgoročnim sporazumom, ki so ga podpisali 30. oktobra lani v Parizu.
Z zadovoljstvom sta ugotovila, da je francosko-sovjetski sporazum od 22. marca letos o uporabljanju skupnega televizijskega sistema na barve napredoval.
Ministra sta ugotovila, da so bili nedavni stiki izvedencev obeh držav glede vesoljskih raziskovanj ugodni. Sovjetska zveza in Francija sta izrazili željo, naj bi se glede tega sklenil sporazum.
Kar se tiče kulturnih odnosov, sta ministra izjavila, da sta zadovoljna s sedanjim stanjem ter sta izrekla mnenje, da so potrebni novi stiki med predstavniki obeh vlad, da se še nadalje razvija kulturno, znanstveno in tehnično sodelovanje.
Na koncu pravi sporočilo, da sta de Murville in Gromiko izrekla zadovoljstvo nad razumevanjem, ki je označevalo njune govore. Sporazumela sta se o koristnosti na-daljnijh sestankov ali stikov, ki bi omogočili nadaljevanje posvetovanj obeh vlad o vprašanjih skupnega interesa. Ugotovila sta, da so taki stiki koristni za razvoj dobrih odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo ter pozitivno prispevajo k okrepitvi mednarodnega sodelovanja in miru.
Po kosilu v francoskem poslaništvu je de Murville v kratkem govoru na kratko omenil, kar je našteto v uradnem sporočilu. Gromiko pa je v svojem odgovoru izrekel zadovoljstvo z obiskom de Murvilla in ugotovil enako mnenje obeh ylad glede številnih vprašanj.
V intervjuju francoski televiziji je de Murville izjavil, da so njegovi pogovori s sovjetskimi voditelji potekali v prisrčnem in zelo prijateljskem ozračju. Pripomnil je, da so ugotovili, da je v interesu obeh strani ostati v stiku in še dalje pojasnjevati medsebojna stališča ter iskati sporazum, kolikor se interesi ene in druge strani ujemajo.
Zatem je minister dejal, da so sovjetski voditelji, prav tako kakor voditelji drugih držav zaskrbljeni zaradi dogodkov v Aziji. Pripomnil je: »Dejstvo, da je tam vojna, je že samo na sebi vzrok zaskrbljenosti. Poleg tega so problemi, ki bremenijo položaj. Vsi vedo, da evropsko vprašanje ni še rešeno.« Dalje je dejal, da so v Moskvi zaskrbljeni zaradi načrta o večstranski jedrski sili.
Ob povratku v Pariz je de Murville izjavil, da je «vse potekalo zelo dobro« ter da novi sovjetski voditelji ((predstavljajo
strnjeno skupino, t. j. da Je kolektivno vodstvo postalo stvarnost v smislu, da je delo glavnih voditeljev popolnoma koordinirano«. Zatem je minister dejal, da ni razloga za pričakovanje «velikih sprememb« v francosko-sovjetskih odnosih, in je pripomnil, da je mnenja, da «bodo nove priložnosti prihodnje leto« za njegove nove sestanke s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom.
Politični opazovalci ugotavljajo naslednje rezultate de Murvillovih pogovorov v Moskvi: Najvažnejši rezultat je sporazum, da bodo nadaljevali posvetovanja med obema vladama o vprašanjih skupnega interesa in še posebej o razorožitvi. Drugi konkreten sporazum se tiče razvoja gospodarske in trgovinske izmenjave v skladu s štiriletnim sporazumom, ki so ga podpisali lani. Izraža se želja, naj bi se sklenil sporazum o vesoljskem sodelovanju, in končno so se sporazumeli o razvoju kulturnega, tehničnega in znanstvenega sodelovanja.
ZAKLJUČENA DEBATA Nfl VSEDRŽAVNI SKUPŠČINI KD
Moro o odnosih vlade in parlamenta «Raffaello» moral prekiniti vožnjo
Požar v strojnici je poškodoval naprave potniške ladje - Poveljnik je sklenil vrniti se v Genovo
SORRENTO, 2. — Vsedržavna skupščina Krščanske demokra cije je zaključila splošno debato in jutri bodo govorili načelniki posameznih komisij; zaključni govor bo imel tajnik KD Rumor. Danes so posegli v razpravo številni vidnejši predstavniki KD, ki so obravnavali predvsem notranje življenje stranke, napore za premostitev struj ter odnos ired stranko, parlamentom in vlado.
Ta vprašanja so bila tudi v ospredju dolgega govora pred-
sednika vlade Mora, ki je po uvodnih ugotovitvah o naglih spremembah na svetu in v Italiji dejal, da stranke ne smejo biti samo orodje za volilno mobilizacijo temveč za zgraditev širših političnih programov in vodstva države. V tej zvezi je govoril o nujnosti enotnosti, do katere pa prihaja samo na o-snovi procesa ločenih mnenj.
Stranka mora odražati dejansko socialno stvarnost, s katero mora biti povezana, in ji nič ne sme u-bežati. V tej zvezi je obžaloval dejstvo, da KD ni prisetna predvsem v .šoli, na univerzi in v profesionalnem življenju, s čimer ne samo ne vpliva na te važne panoge javnega življenja, temveč tudi ne pridobiva tistih izkušenj, ki so važne za reševanje obsežnih političnih vprašanj.
Daljši del govora je Moro posvetil odnosom med vlado in par-
lamentom in ugotovil, da po njegovem mnenju med vlado in parlamentom ni resničnega «daali-zma», ker da gre za premagovanje istih težav. V tej zvezi je poudaril nujnost krajevnih avtonomij in tudi deželne ureditve. Prav tako je Moro dokaj obširno govoril o nujnosti socialnega napredka in o izkušnjah programiranja, ki se izvaja v okviru načel svobode in enotnosti. Svoja izvajanja pa je Moro zaključil s pozivanjem na ljudsko osnovo stranke.
Na dopoldanskem zasedanju je prvi spregovoril Elkan o popisu vseh članov, očitno v polemičnem tonu z nekaterimi federacijami in strujami. Togni je sicer za notranjo reorganizacijo stranke, vendar le v okviru priznanja tistim, ki so stranko vodili dvajset let. Gagaliardi pa je poudaril važnost kulturnih vprašanj in zahteval večjo odločnost pri izvajanju programiranja, ustanavljanja dežel in reforme javne uprave.
Sen. Gava je Imel ostro polemi-
iiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiitiiiiiiMiimiiiiiiimitiiiTifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiHtiiiiimttiiiiifiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimmi
NOVA SOVJETSKA VESOLJSKA POSTAJA BREZ POSADKE
Satelit «Proton-2» težak 12,2 tone kroži od včeraj okoli Zemlje
Na satelitu so številni znanstveni aparati, ki redno delujejo
MOSKVA, 2. — Agencija Tass poroča, da so v Sovjetski zvezi izstrelili in postavili na tir okoli Zemlje umeten satelit, ki tehta 12.2 tone; ime mu je «Proton-2». Gre za vesoljsko postajo brez posadke, opremljeno z znanstvenimi aparati.
Gre za najtežje vesoljsko vozilo, kar so jih do sedaj postavili na tir okoli Zemlje, je pa prav tako težko kakor «Proton-l», ki so ga izstrelili 16 Julija ltJlos.
Apogej danes izstreljenega sate-_____________ .
lita je 637 kilometrov, perigej pa 191 kilometrov. Naklonski kot znaša 63 stopinj in 30 minut, krog okoli Zemlje napravi v 92.6 minute,
»Proton-2« ima poseben sistem znanstvenega merjenja, katerega naloga je nadaljnje proučevanje kozmičnih žarkov in energije. Zlasti ima nalogo proučevaj, sončne kozmične žarke in njihovo nevarnost žarčenja. prav tako bodo a-parati registrirali kemijsko sestavo kozmičnih žarkov in vrsto drugih pojavov.
Vesoljski postaja ipa tudi oddajno radijsko postajo, ki oddaj9 podatke na Zemljo. Dosedanji podatki kažejo, da vsi znanstveni a-parati redno delujejo Koordinacijske postaje že proučujejo do sedaj prejete podatke.
političnega sveta zvezne skupščine Krste Popivode. Jugoslovanska delegacija vrača obisk iranskemu parlamentu, katerega delegacija je oktobra lani obiskala Jugoslavijo.
Predsednik zveznega odbora SZDL Jugoslavije Lazar Koliševski je sprejel danes kulturno delegacijo socialistične stranke Japonske, ki je na obisku v Jugoslaviji. Gosti iz Japonske so se med razgovori posebno zanimali za sistem samoupravljanja in za razna velika dala socialističnega družbenega sistema v Jugoslaviji.
JugosL parlamentarci obiSčejo Perzijo
BEOGRAD, 2. — Kot gost iranskega parlamenta bo v petek odpotovala v Teheran delegacija zvezne skupščine Jugoslavije pod vod-dejansko stvom predsednika organizacijsko-
..................................................■iiiilltmiiiiniiiiniiiiiiminmiiiiiimiiiiiiiiiiiiilliii)
POSVETOVANJA V LONDONU O RODEZIJI
Opozorilo Ugande angleški vladi Ustavna konferenca o Gvajani
Gvajana zahteva neodvisnost konec februarja prihodnjega leta - Cedi Jagan se ni udeležil konference
LONDON, 2. — Predsednik vlade Wilson se je danes pogovarjal z ministrom za odnose s Common-wealthom Bottomleyjern in z državnim pravdnikom Jonesom, ki sta se vrnila iz Salisburyja. Poročala sta mu o zadnjih sestankih s Smithom glede naloge ((kraljeve komisije«. Po razgovoru je bila plenarna seja vlade, na kateri so odobrili ustanovitev komisije. Pozneje je Wilson poročal kraljici.
Predsednik ugandske vlade Milton Obote je britanskemu ministru za odnose s Commonwealthom Bot-tomleyju izjavil včeraj, da mora ugotoviti, da so sestanki v Salisbu-ryju pokazali, da je Velika Britanija menjala stališče glede Rodezije po letošnji konferenci Common-wealtha in je s tem razočarala voditelje Ugande, ki so jo bili do sedaj podpirali.
Ugandsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri pravi, da je Obote poudaril, da Uganda nasprotuje načelu mednarodne pogodbe, ustanovitvi kraljeve komisije in posvetovanju z rodezijskimi Afričani glede ustave, ki so Jo zavrnili že pred štirimi leti. Uganda bi kvečjemu odobrila sklicanje nove ustavne konference in vsako britansko pobudo v korist mirne rešitve krize na podlagi načela «en človek en glas«. Obote je opozoril britan-
skega ministra, da bi utegnila U-ganda sprejeti odločne ukrepe in uporabiti tudi silo, če bi Smith enostransko razglasil neodvisnost.
V Salisburyju je Smith nocoj izjavil, da sta britansko in njegovo stališče glede neodvisnosti Rodezije še precej narazen in da sta bolj kod kdaj prej nespravljivi. Smith, ki je govoril po radiu, je dodal, da Je kraljeva komisija še edina možnost. Dalje je dejal, da mora biti ta komisija organizem na visoki ravni, neodvisna, nepristranska in ne sme biti podvržena nobenemu političnemu pritisku. Smith je dodal, da je mnenja, da bi ta komisija lahko takoj začela delovati.
Danes se je v Londonu začela pod vodstvom ministra za kolonije ustavna konferenca o brijanski Gvajani. Toda predstavniki glav ne stranke, to je ljudske napredne stranke, ki je v opoziciji, so odsotni Stranko vodi bivši ministrski predsednik pedi Jagan. Britanska vlada pa je sklenila kljub odpotnosti predstavnikov te najmočnejše stranke začeti pogajanja s predstavniki drugih dveh strank, ki sestavljata koalicijo avtonomne vlade v Gvajani Ti sta •ljudski narodni kongres«, ki ga vodi predsednik vlade Forbes Hum-ham, ter stranka «zjruženili sil ”, ki jo vodi finančni minister Pe-
ter D’Aguiar. Ti dve stranki sta sestavili vladno koalicijo lanskega decembra, ko sta na podlagi proporcionalnega volilnega sistema dobili prva 22 sedežev, druga pa sedem. Relativno večino pa je dobila Jaganova stranka, ki jo podpira skupnost indijskega izvora; dobila je 24 sedežev. Jagan je nasprotoval proporcionalnemu sistemu in je zaradi tega bojkotiral štiri mesece parlament. 18. maja pa so se začelj predstavniki njegove stranke udeleževati sej parlamenta/
Predsednik gvajanslje vlade Burnham je na današnji seji konference izjavil, da hoče Gvajana neodvisnost za konec februarja prihodnjega leta. «Nismo prišli v London, je dejal, da bi govorili o pravici Gvajane do neodvisnosti, temveč da govorimo o nekaterih podrobnostih in se sporazumemo o datumu, ko bo Gvajana nehala biti kolonija in bo postala neodvisna država »
Zadnja ustavna konferenca za britansko Gvajano je bila leta 1962, ki pa je propadla. Skušali so jo znova sklicati leta 1963, toda brez uspeha.
Ta britanska kolonija ima 638 tisoč prebivalcev Polovica jih je indiiškega izvora, tretjina črnske ga izvora, drugi pa so mešani, Evropejci, Kitajci in drugi.
Nacionalizacije v Indoneziji
DŽAKARTA, 2. - Predsednik Su karno je podpisal danes dekret o nacionalizaciji vseh rudnikov zlata in srebra v državi. Radio Džakarta je sporočil, da bodo vse dohodke teh rudnikov uporabili «za okrepitev rezerv vladnega sklada za revolucijo«.
Radio Džakarta poroča, da je predsednik Sukamo izjavil članom svoje vlade, da je njegovo življenje v nevarnosti, da pa «to ni važno« in da bo on še dalje izpolnjeval svojo dolžnost v korist ljudstva.
Prvi podpredsednik vlade Su-bandrio je v razgovoru s šestimi diplomatskimi predstavniki tujih držav, med katerimi je bil tutji jugoslovanski veleposlanik Lončar, izjavil, da temelji indonezijska politika na revolucionarni in napredni osnovi Subandrio je dejal, da bo Indonezija še dalje krepila prijateljske stike z naprednimi revolucionarnimi gibanji, ki se borijo proti neokolinu (neokolonializem, kolonializem in imperializem). Subandrio je tudi izjavil, da bo indonezijska vlada jamčila varnost diplomatskemu osebju v Indoneziji kljub sedanjim razmeram. Indonezijske vojaške oblasti nadaljujejo svojo protikomunistično kampanjo. Po neuradnih podatkih so v zvezi z neuspelim državnim udarom aretirali od 1. oktobra dalje 8000 ljudi.
Včeraj je predsednik Sukamo Uradno sporočil sklep o uvedbi vojnega stanja na srednji Javi, ker je nevarnost upora pristašev
•	gibanja 30. septembra« Predsednik je imenoval v Žogžakarti
•	vojnega administratorja« in prav tako tudi na srednji Javi. Vojaške oblasti so odpoklicale del vojaštva na Borneu, da ga uporabijo na srednji Javi.
Malezijski radio je nocoj javil, da je predsednik indonezijskega parlamenta odstavil 57 komunističnih poslancev.
Volitve v Izraelu
TEL AVIV, 2. — V Izraelu so se davi začele volitve za obnovitev parlamenta. Vpisanih volivcev je približno poldrug milijon. Dokončen izid volitev bo znan čez pet dni. Udeležba na volitvah je zelo velika. Volitve potekajo mimo v nasprotju 'z zelo ostro volilno kampanjo. Volivci morajo izvoliti 120 poslancev med kandidati 17 strank in skupin. Poleg tega bodo izvolili občinske svete. Glavna borba poteka med dvema največjima strankama, laburisti, ki Jih vodi Levi
Eškol, in blokom liberalcev «He-rut» (desni center). Bivši predsednik vlade Ben Gurion je ustanovil novo laburistično skupino «RAFI».
_______
Zaprti tuji turisti
RIM, 2- — Okoli 17.30 je vojak s tremi dekleti hodil po stopni šču Trinita dei Monti, ko ga je pričelo zmerjati v angleščini šest fantov in eno dekle. Vojak je odgovarjal in pričel se je pretep, ki ga je hotel pomiriti občinski stražnik Nicola Russo. Stražnik pa jo je najhuje skupil in se je moral zateči v bolnišnico po prvo pomoč. Končno je nastopila policija, ki je 21-letnega Hendricha Wil-larda iz Amsterdama zaprla pod obtožbo nasilja, upiranja in povzročitve poškodb javnemu funkcionarju, ostale pa so izgnali iz Italije.
Nekaj prej pa sta na istem stopnišču igrala na kitaro mlad Nemec in mlad Hplandec in prosila prispevke. Agenti so enega zapr li, ker je imel prepovedan nož, drugega pa na svobodi prijavili sodišču zaradi nadlegovanja.
Slabo vreme v severni Evropi
HAMBURG, 2. — Po Severni Evropi divja neurje. Veter dosega tudi brzino 150 kilometrov na uro. Najhuje kaže, da je v Hamburgu, kjer narašča morje, ki je pretrgalo nekatere nasipe, vendar pa so glav ni nasipi vzdržali. Voda je narasla za 3 metre nad običajno gladino Materialna škoda je že obsežna, ker je po številnih poplavljenih cestah ustavljen promet in je prenehalo delovati avtomatično telefonsko omrežje, ki povezuje Južne predele mesta.
Istočasno pa poročajo o izredno nizki vodi v Baltiškem morju, kakršne niso zabeležili že devet let in zaradi česar je praktično ustav ljen vsak pomorski promet.
Grška ladja «Panagathos» je nasedla pred dvema dnevoma zaradi neurja na holandski obali. Njen položaj se je ponoči poslabšal, ta« ko da je kapitan zaprosil, da rešijo s helikopterji 39 mož posadke. Ponesrečene mornarje so proti večeru srečno rešili. Britanska ladja «New-foundland«, ki ima 6.900 ton, pa se je sama rešila. Na ladji se je vnel tovor jedilnega olja in je za to prosila za pomoč; našli sta jo dve ladji, ki sta dalj časa pluli ob njej, da bi v primeru potrebe rešili posadko. 300 milj od irske obale je ladja sporočila, da ne potrebuje več pomoči in se je obrnila v prvotno smer vožnje.
čen govor o odnosih med parlamentom in stranko in je v bistvu zahteval mnogo večjo avtonomijo za parlamentarne skupine, ki naj bi soodločale pri sestavi vlade, pri odločanju o vladnih krizah itd. V ta okvir spada tudi njegov predlog, da bi parlamentarne skupine izvolile svoje člane glavnega sveta, ki jih ne bi več volil kongres stranke.
Malfatti vidi ustanovitev dežel kot nujnost, ki Je tesno povezana s programiranjem. Scalfaro zahteva, da mora vsaka strankina članska izkaznica pripadati «živemu» človeku in to tudi v smislu, da gre za osebo, ki se zaveda pravic in dolžnosti. V tem okviru je razvil tudi svoje stališče o strujah, ki lahko ohstajajo, kolikor gre za stališča, ki pa so izredno škodljive, kadar predstavljajo stranko v stranki in ustvarjanje posebnih pozicij v stranki.
Taviani je na osnovi izkušenj kot notranji minister odločno zagovarjal ustanovitev dežel, ker izhaja življenjska moč demokracije iz ((različnosti«. Preprečiti je treba prevelik upravni aparat dežel in neumestne izdatke, pri čemer je ugotovil, da izdatki še zdaleč ne bi bili tako visoki, kot se to govori. Odločno je zagovarjal financiranje strank z javnimi sredstvi, s čimer bi se moraliziralo javno življenje. Tudi Taviani je za «premešanje kart«, s čimer na zasedanju slikovito označujejo politiko odstranjevanja organiziranih struj, ker je nesmiselni rezultat, kot je bil na kongresu v Rimu, ko je KD ostala razdeljena na štiri struje in ko se je na struje ponovno razbila lanskega decembra ob volitvah predsednika republike.
Colombo vidi funkcijo KD v izkoriščanju ((velike krize, ki jo sedaj preživlja socializem na svetu«, zaradi česar mora «KD varovati bogastvo svojih idej ter zgodovinskega izraza«. Glede gospodarskih težav pa je pohvalil socialiste, ki so prišli v vlado, v razdobju «suhih krav« in so sprejeli odgovornost za težavne in mnogokrat nepopularne ukrepe. Glede perspektiv je dejal, da je treba uveljaviti sistem, ki temelji na zasebnih investicijah in na predvidenih dohodkih, ki jih bodo te investicije prinesle. Vprašanja ureditev države pa se za Colomba ne izčrpajo z deželami, za katere mora vlada najprej u-gotoviti točen obseg izdatkov.
O raznih vprašanjih so nato še govorili Spataro, Dal Falco, Arma-to in Russo, Pella je govoril predvsem o nasprotju med stranko in državo, zahteval ustanovitev odbora, ki naj prouči različne programe struj (med katerimi po njegovem ni velikih razlik) in končno predlagal pretvoritev senata v zbornico za gospodarstvo, kulturo in delo. Zaccagmni, ki je načelnik parlamentarne skupine KD v poslanski zbornici, je dejal, da so obtožbe poslancev upravičene in da bi bilo treba doseči »pravilno avtonomijo« v odnosu do stranke. Za to pa je treba zavreti «bitko za preference«. Gonella je predlagal, da se na osnovi ustave zakonsko uredi položaj strank in njih funkcij v odnosu z drugimi oblastmi države ter da se na osnovi statuta stranke prepovedo struje.
RIM, 2. — V nedeijo so se zaključili številni pokrajinski kongresi nekaterih važnih federacij PSI in predkongresno delo se bo končalo v nedeljo. Vendar pa je že precej očitno, da je Nennijeva-De Martinova avtonomistična struja prejela veliko večino glaso» in da bo imela na kongresu okoli BO odst. vseh prisotnih delegatov, združena levica okoli 17-lfl odst., okoli 2-3 odst. pa odpade na de-
legate izvoljene na osnovi lokalnih resolucij.
Parlament in poslanska zbornica sta na počitnicah, ki bodo trajale za senat do 17. novembra, za poslansko zbornico pa do 15. novembra. V senatu se bo nadaljevala razprava o proračunu, poslanska zbornica pa bo zasedanje pričela z razpravo o interpelacijah.
Potniška ladja »Raffaello« ju bila prisiljena prekiniti piovbo proti New Yorkoi in se obrniti proti Genovi, kamor se bo vrnila v soboto zjutraj. Ladja plove z bizino 18 milj na uro, m torej s približno dvema tretjinama ekonomske brzine.
Poveljnik ladje je sporočil v Genovo družbi »Italia«, da je do okvare prišlo ob 16. uri 31. oktobra. ko je pričelo s pritiskom teči olje iz termometra, ki je bil nameščen na cevi za mazanje z oljem pod pritiskom Curek je zadel na plošče, ki jih ogreva pregreta para in se je olje vnelo. O. genj je resno poškodoval nekatere naprave in med njimi predvsem električno kontrolno ploščo zadnjega pogonskega stroja. Ker je ladja opremljena z modernimi napravami, so lahko omejili škodo, vendar pa so morali ugasiti eno peč in znižati dobavo električnega toka za pomožne naprave druge peči.
Kapitan ladje je upošteval, da ne razpolaga z normalno pogonsko silo in da so vremenske prilike proti New Yorku slabe in je iz previdnosti obrnil ladjo proti Genovi.
Minister za državne udeležbe Bo je novinarjem izjavil, da bodo prav gotovo izvedli preiskavo, da se ugotovijo vzroki okvare, češ da gre za nujnost, da se ohrani dobro ime državnih pomorskih prog.
Vse kaže. da obe veliki potniški ladji »Michelangelo« in »Raffaello« nista bili rojeni pod po; vsem »srečno zvezdo«. Q ladji »Michelangelo« se je vnela ostra časopisna polemika, ker ladjedelnica Amsaldo v Genovi, ter druge prizadete družbe najprej niso hotele priznati, da ima ladja resne konstrukcijske napake, zaradi katerih ni dosegla po pogodbi predvidene brzme, je pprabila preveč nafte in je končno prišlo na krmi do izredno močnih vibracij, ki so nato zajele celo ladjo, tako da sploh niso mogli pognati strojev do končne brzine s potniki na krovu. Zato so bili prisiljeni zamenjati vijake in bodo morali ladjo postaviti v dok. d8 ji spremenijo krmo. Teh napak »Raffaello«, ki je bila zgrajena v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, ni i-mela in je dosegla na preizkusni vožnji 29.5 milje in torej več, kot je določena pogodbena brzina. Prav tako na »Raffaellu« ni prišlo do vibracij in drugih napak. Zato je kaj verjetno, da gre za slučajno napako, ki je imela resnejše posledice.
Narastlo na 74 število žrtev v Kairu
KAIRO, 2. — Danes so našli še 12 trupel v zvezi z včerajšnjo nesrečo v Kairu, ko se je trolejbus, poln potnikov prevrnil v Nil. Skupno število žrtev je tako naraslo na 74. Predstavniki oblasti so izjavili, da se bojijo, da bo to število še večje, ker ni izključeno, da je vodni tok odnesel daleč od kraja nesreče še druga trupla.
“ n A KT F C 1
De Murvillov obisk v Moskvi se je zaključil včeraj z uradnim sporočilom, v katerem je v glavnem rečeno: 1. Vojna v Vietnamu je ve. lika nevarnost za svetovni mir in rešitev se najde lahko samo z iz-

mrnm
lišče bolj kot kdaj koli prej ne-spravljivo z britanskim, ter da je kraljeva komisija še edina možnost. Predsednik vlade Ugande Milton Obote pa je izjavil, da je Anglija spremenila stališče glede Ro-vajanjera ženevskih sporazumov. | dezije, in je opozoril britansko vla-
Volitve v ZDA
NEW YORK, 2. — V tretjini ameriških držav so danes volitve za izvolitev krajevnih oblasti. Največje zanimanje vlada za volitve v New Yorku, kjer morajo izvoliti župana, dva sodnika vrhovnega sodišča, predsednike petih mestnih okrajev, devet sodnikov civilnega sodišča in okoli sto članov državnega parlamenta. V New Yorku je nekaj nad tri milijone volivcev. Kandidati za župana so trije: republikanec John Lindsay, demokrat Abraham Bea-me in konservativec William Buck-ley. Glavna in zelo ostra borba se vodi med republikanci in demokrati.
ki določajo spoštovanje neodvisno sti vseh držav indokltajskega polotoka. 2. Mir mora temeljiti na spoštovanju neodvisnosti vseh držav in nevmešavanju v notranje za. deve. 3. Glede razorožitve sta poudarila nevarnost širjenja jedrskega orožja in se sporazumela za nadaljnje izmenjave mnenj o tem vprašanju. 4. Glede OZN sta z zadovoljstvom ugotovila, da je glavna skupščina obnovila svoje delo in da mora OZN delovati na podlagi spoštovanja ustanovne listine. 5. Glede evropskih vprašanj sta z zadovoljstvom ugotovila težnjo po normalizaciji odnosov med vzhodom in zahodom Evrope ter da je treba ustvariti pogoje za sodelovanje med vsemi evropskimi državami, kakor tudi da želita glede varnosti Evrope sporazumno rešitev vseh nerešenih vprašanj. Ministra sta se sporazumela še: glede ugotovitve, da je sporazum o skupnem televizijskem sistemu v barvah napredoval; da so posvetovanja izvedencev glede vesoljskih raz. iskovanj imela ugoden izid, tako da bi se lahko sklenil sporazum; da sta zadovoljna s kulturnimi odnosi. Končno sta se sporazumela o koristnosti nadaljevanja posvetovanj obeh vlad, kar komentatorji poudarjajo kot najvažnejši rezultat moskovskih razgovorov, zlasti kar se tiče razorožitve. Kot drugi važen rezultat pogovorov pa poudarjajo gospodarske konkretne sporazume v skladu štiriletnega sporazuma, ki so ga podpisali lani. Ob povratku v Pariz je de Murville izjavil, da novi sovjetski voditelji sestavljajo dejansko strnjeno skupino.
Rodezijski predsednik vlade Smith je sinoči izjavil, da je njegovo sta-
do, da bi Uganda utegnila uporabiti tudi silo, oe bi Smith enostransko razglasil neodvisnost. — V Londonu je prišel včeraj pred-sednik gvajanske vlade Burnham, ki je dejal, da je prišel na poga-janja le o nekaterih podrobnostih, zlasti pa zato, da se določi datum, ko bp Gvajana nehala biti kolonija in postala neodvisna država.
Po uradnem sklepu o uvedbi voj. nega stanja na srednji Javi je Sukamo včeraj podpisal dekret o nacionalizaciji vseh rudnikov zlata in srebra v državi. Članom vlade pa je izjavil, da je njegovo življenje v nevarnosti. Medtem pa vojska nadaljuje protikomunistično kampanjo in je — po neuradnih podatkih — od 1. oktobra dalje aretirala 5.000 ljudi.
Po uradnem sporočilu v Alžiru, da je afroazijska konferenca odložena, se poudarja, da se je to zgodilo _ sedaj že tretjič v enem letu: prvič je bila določena v mesecu marcu in odložena na junij na alžirsko zahtevo, junija pa so jo odložili na 5. novembra zaradi držav-nega udara v Alžiru. Včeraj so jo odložil) za nedoločen čas in v sporočilu niso upoštevali indijskega predloga, da se omeni sklep o vabilu Sovjetski zvezi na konferenco, zato da ne bi »razdražili« Kitajske.
Gez pet dni bo znan izid včerajšnjih parlamentarnih volitev v Izraelu. Glavna borba se .je vodila med laburisti in liberalci. — Istočasno so se včeraj začele volitve v tretjini držav ZDA. Največje zanimanje vlada v New Yorku, kjer bodo izvolili župana, dva sodnika vrhovnega sodišča, predsednika pe. tih mestnih okrajev, devet sodnikov in okoli sto članov državnega parlamenta.
Vreme včeraj: najviSJa temperatura 14.4, n-ajnižja 13.4, ob 19. url 14; zračni tlak 1011.9 narašča, vlaga 90 odst,, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 16.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes. SREDA, 3. novembra
Just
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 16,49. Dolžina dneva 10,06. Luna vzide ob 14,53 in zatone ob 0.10 Jutri, ČETRTEK, 4. novembra
Praznik zmage
SEJA DEŽELNEGA ODBORA
Sprejet važen zakonski usnutek o nadzorstvu nad krajevnimi ustanovami
Odslej so opravljali nadzorstvo pokrajinski pravni odbori s prefekturami, sedaj pa bodo imenovani v ta namen posebni odbori
Včeraj zjutraj se je na Trgu O-berdan sestal deželni odbor, ki mu je predsedoval dr. Berzanti. Na seji so sprejeli dokončno besedilo važnega zakonskega osnutka, ki se tiče nadzorstva nad delovanjem krajevnih ustanov ter podpornih in dobrodelnih zavodov. V prihodnjih dneh bodo izročili osnutek v pretres pristojni komisiji deželnega sveta.
Doslej so opravljali to nadzorstvo pokrajinski upravni odbori in prefekture, ki so ugotavljali, ali ustrezajo posamezni sklepi krajevnih in podpornih ustanov zakonskim predpisom s pravne in vsebinske plati. Zakonski osnutek predvideva ustanovitev osrednjega nadzornega odbora, pokrajinskih nadzornih odborov in enega okrožnega nadzornega odbora pač za por-denonsko okrožje.
Osrednji nadzorni odbor bo pristojen za proučevanje aktov pokrajin, splošnega konzorcija občin v pordenonskem okrožju, občin, ki so glavna mesta pokrajin ali o-krožia, javnih podpornih in dobrodelnih ustanov, ki upravljajo zdravstvene zavode, ter konzorcijev, za katere veljajo neposredni predpisi ali pa predpisi občinskega in pokrajinskega zakona in zakona o Javnih podpornih in dobrodelnih ustanovah.
Pokrajinski nadzorni odbori in okrožni odbor pa so v okviru pokrajin oziroma okrožja pristojni za proučevanje sklepov občin (razen občin, ki so glavna mesta pokrajine), javnih podpornih in dobrodelnih ustanov, ki ne upravljajo zdravstvenih ustanov ter konzorcijev o-menjenih ustanov.
Pod nadzorstvo' odborov spadajo razen nekaterih izjem, ki jih zakonski osnutek izrecno našteva, naslednje upravne zadeve; ureditev in predpisi za razne javne storitve; proračuni in prepis proračunskih postavk iz enega poglavja v drugo, uporaba viškov pri dohodkih, izdatki, ki vežejo bilanco nad pet let, uvajanje novih davkov in predpisi zanje, določevanje raznih tarif, prodaja nepremičnin, posojila, oddajanje poslopij v najem za več kot 12 let ter vsaka premoženjska spre memba, sklepanje pogodb z zasebnimi dražbami ali oddaje del z natečaji, sklepanje pogodb z zasebnim pogajanjem, ko gre za vrednost nad 400.000 lir, neposredno prevzemanje javnih storitvenih služb, juridični predpisi in prejemki-^osebja, pravni spori in tožbe ter transakcije, gradbeni regulacijski načrt].
Zakonski osnutek, ki bo eden izmed najbolj važnih, kar so jih doslej odobrili, bo začel veljati kot zakon 30 dni po dejanski ustanovitvi omenjenih odborov. Nadzorni postopek nad krajevnimi u-stanovami se bo sedaj poenostavil, saj ne bodo odslej več pošiljale odborom vseh aktov, kot se Je dogajalo doslej, marveč samo sezname aktov. Zatem bodo sami odbori zahtevali samo tiste akte, za katere bo potrebna poglobljena proučitev.
ga 93.000 ton »raznega blaga* v obe smeri. S tem se je skupen promet v prvih desetih mesecih letos dvignil na okoli 1.623.000 ton, kar predstavlja napredek za 5.7 odst v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta.
V razdobju prvih devetih mesecev je celoten promet tako skozi Javna skladišča, kakor tudi promet namenjen v industrijsko pristanišče ter na lesno skladišče pod Skednjem dosegel 4.367.635 ton po morju (dovoz in odvoz skupaj) in 1.199.014 ton po železnici. Kar se tiče prometa s tovornjaki, so doslej znani dokončni podatki le do konca julija meseca. V prvih sedmih mesecih je ta promet v obe smeri dosegel 928 tisoč 613 ton.
Urnik trgovin za praznike
Tajništvo Sloyenskega gospodarskega združenja obvešča, da bo do 4. novembra v veljavi naslednji urnik trgovin:
danes, 3. novembra — praznik sv. Justa — bodo zaprte vse trgovine, razen pekam, ki bodo odprte od 7.30 do 12. ure, mlekarn od 7.—12. ure, cvetličarn od 8—13.. ure, slaščičarn od 8.—21.30;
jutri, 4. novembra — na državni praznik — bodo zaprte vse trgovine razen pekarn, mlekarn, cvetličarn, ki bodo imele isti urnik kot na praznik sv. Justa.
TUDI VČERAJ MNOŽICE LJUDSTVA NA POKOPALIŠČIH
Predstavniki oblasti položili vence na grobove padlih
Danes si bodo ogledali Rižarno delegati Združenja padlih v vojni iz vse države
Med včerajšnjo svečanostjo v atriju kvesture
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIimtllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllttllilllHIllllIlliiiiiiliiiiiiiiiiiiiMiiiiiililiiiiuiiiiiiiiiiuaillllllllllllllllllll
PO STAVKI DELAVCEV PRISTANIŠKIH DRUŽB
Minister Spagnolli pojasnjuje razloge za uvedbo funkcionalnih avtonomij»
Včeraj so ob novem pomolu Italsider pod Skednjem začeli izkrcavati 18.000 ton železne rude z neke ladje
V zvezi z vestjo, da so notranji j s priznanjem funkcionalne neod-
V torek sestanek za tehnično sodelovanje
Za prihodnji torek je v Trstu napovedan sestanek članov mešane Italijansko - jugoslovanske komisije za tehnično-industrijsko sodelovanje med obmejnimi področji. Za italijanske poslovne kroge bodo na torkovem sestanku prisotni predstavniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Gorice ter predstavniki širšega kroga operaterjev iz dežele Furlanije Julijske krajine. Jugoslovansko industrijo pa bodo predstavljali voditelji ljubljanske in zagrebške gospodarske zbornice. Na dnevnem redu razgovorov so zlasti nekatera vprašanja, ki se nanašajo na podeljevanje vzajemnih olajšav v medsebojni blagovni izmenjavi med obmejnimi področji.
uradni organi priznali trem industrijskim podjetjem v državi operativno neodvisnost, ki jo poznamo pod nazivom «iunkcionalna avtonomija,), je minister za trgovinsko mornarico Spagnolli te dni objasnil razloge, zaradi katerih se je vlada odločila za omenjeni korak. Kakor smo že zabeležili, je med tremi prizadetimi podjetji obrat Italsider pod škedenjem, v katerem proizvajajo posebne posode za prevažanje topljenih kovin v notranjosti železarn. Minister Spagnolli je omenil, da se funkcionalna neodvisnost raztegne predvsem na tiste operacije, ki so povezane z iztovarjanjem rudnin in premoga z ladij na kopno, in narobe z natovarjanjem železarskih polizdel-
kov na železniške vozove, tovornjake IrPtet Tadjer^*^
ej se Je za opravljanje teh dl škederijška železarna po-
Dosle. del tu<
služevala delovne sile organizirane v «družbi razkladanja rudnin in premoga« ter je vsakič poklicala na delo toliko delavcev, kolikor jih je v posameznih primerih potrebovala. Delavci so prihajali od zunaj, ker niso bili v neposrednem delovnem odnosu z Italsider. Poslej pa bodo pri omenjenih delih uporabljali notranjo delovno silo, to se pravi delavce, ki so v delovnem odnosu z Italsider. Pri tem, je podčrtal minister Spagnolli, bo tudi škedenjska železarna prešla na racionalnejšo organizacijo notranjega dela. kar ji bo omogočilo, da prihrani precejšnje vsote. V vseh treh prizadetih obratih, t. j. v škedenjski železarni, v podjetju Cementir iz Taranta in v obratu SIR iz Porta Torres, predelajo na leto približno 3 milijone ton rudnin, njihova skupna proizvodnja pa doseže povprečno na leto po en milijon ton raznih izdelkov; v naslednjih nekaj letih naj bi se skupna proizvodnja železarskih, petrolejskih in cementnih proizvodov dvignila na 16 milijonov ton, medtem ko naj bi se skupna vrednost naprav v treh podjetjih dvignila od sedanjih 77 na 218 milijard lir. K temu je treba dodati, da bodo prizadete družbe v naslednjih dveh letih investirale v lastne pristaniške naprave okoli 6 milijard lir svežega kapitala. Minister za trgovinsko mornarico je nadalje podčrtal, da bo nivo zaposlenosti v vseh treh obratih ne le ostal na sedanji ravni, 1886 ljudi, temveč se bo dvignila za nadaljnjih 2300 delovnih enot. h katerim Je treba dodati nekaj novih delovnih mest, ki jih bo odprlo sodelovanje manjših dopolnilnih industrijskih obratov.
Kar se tiče pristaniških delavcev, ki so organizirani v «družbe», je zaključil minister Spagnolli, bodo
visnosti omenjenim trem obratom, zgubili približno 50 stalnih delovnih mest, do katerih so imeli doslej pravico na podlagi člena 110 navigacijskega zakonika.
Včeraj popoldne je ob novem pomolu pred škedenjsko železarno pristala prva ladja, ki je začela izkrcavati tovor 18.000 ton železne rude. Ob pomolu je prostora za dve 35.000-tonski ladji hkrati.
Kot znano so v preteklih dneh zaradi uvedbe «funkcionalne avtonomije« v Italsider stavkali delavci vseh treh pristaniških družb zaradi česar je bilo vse delo v pristanišču dva dni ustavljeno. Seveda se delavci tudi s temi pojasnili ministra Spagnollija ne bodo mogli , sprij^zpjti, ker so pač prizadeti njihovi življenjski interesi, saj bodo izgubili 50 stalnih in 50 priložnostnih mest.
Bronasta kolajna stražniku Marassiju
Predsednik republike je z dekretom dodelil mestnemu stražniku Gabrijelu Marassiju, ki je v službi pri tržaški občini, bronasto kolajno za njegovo pogumno deja-
nje 11. sept. 1964. ko je bil na o-brežju lov na zloglasnega tatu Mezgheza, ki je na Marassija streljal s pištolo in ga hudo ranil.
Prihod ministra Guia
Danes zjutraj bo prispel v naše mesto minister za prosveto Gui, ki se bo udeležil študijskega zasedanja »Dante v šoli*. Ob 8.30 bo na univerzi govoril okrog 200 kon-gresistom in mestnim oblastem ter predstavnikom kulturnega življenja. Zasedanje se bo končalo jutri iri mu posvečajo v Trstu veliko pažnjo. Včeraj so bila na zasedanju tri predavanja o Danteju,
Na prefekturi sestanek odbora za cene
Na prefekturi se je sestal od bor za cene, ki je razpravljal o kruhu. Odbor ni sprejel nobenega sklepa, ker pričakuje, kaj bodo sklenili glede dobave žita po nižji ceni Trstu v Rimu, Vsekakor pa se odbor že pripravlja na sklepe, ki bodo potrebni, če pride v zvezi s tem do kake spremembe
Tudi včeraj se je nadaljevalo žalno romanje na pokopališča v mestu in na podeželju. Mnogi, ki so obiskali grobove svojih dragih, že predvčerajšnjim, so se ponovno vrnili in prinesli nove šope cvetja ter prižigali na gomilah svečke. Skrb za grobove in ohranitev spomina na svoje drage je znak srčne kulture, je nit, ki je smrt ne pretrga, je blagodejna uteha v žalovanju in potrtosti zaradi izgube tega, kar nam je bilo najdražje. Ob svežih ranah je bolečina najhujša. Zato je te dni največ cvetja, največji obisk in največ solza ob svežih gomilah in preranih grobovih.
Tržaški župan dr. Franzil je včeraj skupno z nekaterimi odborniki in občinskimi svetovalci počastil spomin padlih in je položil vence ob spomenik Bazoviškim junakom, ob spominsko ploščo ustreljenim talcem na Opčinah, v Ul. Gh.ega, v Ul. Massimo d’Azeglio, v Rižarni, ob spomenik padlim na pokopališču pri Sv. Ani, ob spominski kamen padlim v odporniškem gibanju v parku Sv. Justa ter ob spomenik padlim vojakom na Trgu Sv. Justa. Ob ta spomenik je v imenu dežele položil venec predsednik deželnega sveta dr. de Ri-naldini, ceremonije pa so se udeležili tudi najvišji predstavniki civilne in vojaške oblasti.
Tudi organi javne varnosti so včeraj počastili spomin svojih pokojnih kolegov v glavni veži kvesture pred spominsko ploščo, kjer je imel žalni obred vojaški kaplan mons. Feltrin. Ceremonije so se udeležili kvestor dr. Pace, vicekve-Stor dr. Ubertis, vicekvestor dr-Reggio, poveljnik Inšpektorata polk. Guerra, poveljnik policije polk. Bozzola itd.
Danes ob 10. uri se bo podpre-fekt Miceli, kot zastopnik vladnega komisarja, udeležil pontifikalne maše v cerkvi sv. Justa.
Danes dopoldne bodo obiskali Rižarno in tam položili venec delegati Združenja padlih v vojni, ki so se zbrali v Trstu iz vse države in bodo obiskali nekatere zgodovinske kraje iz I. svetovne vojne na goriški in tirolski fronti.
GLASBENA MATICA V TRSTU
v soboto, 13. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu
svečana akademija
v počastitev 20-letnice osvoboditve in obnovitve delovanja Glasbene Matice
Sodelujejo:
Orkester Glasbene Matice
Moški pevski zbor PD Prosek - Kontovel
Mladinski pevski zbor iz Devina, Nabrežine, z Opčin, Proseka in iz Trsta
Dirigent: OSKAR KJUDER
Sporočilo SG abonentom
Uprava Slovenskega gledališča obvešča svoje abonente, da bodo abonmajske Izkaznice na razpolago eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
Razstave
•	V občinski galeriji bo od 6. do
15. tm. razstavljal svoja dela istrski slikar Pletro Grassi, ki živi ln dela v Trstu. Otvoritev razstave bo v soboto 6. tm. ob 18, uri.
*	V galeriji bara Alclone v pasaži Fenice bo od 5. do 15. novembra razstava del sedmih mladih študentov slovenskega znanstvenega liceja in slovenskega učiteljišča Iz šole prof. Avgusta Černigoja Njihova dela so bila nagrajena na slikarskem natečaju lista «11 giornale dTtalia«. Razstavljajo M.N. Benedettl, J. Daneu, M. Okorn, I. Petkovšek, R. Stepančič, I. Verč in S. Verč. Otvoritev razstave bo 5. nov. ob 19. url.
Razna obvestila
Slike izletnikov avtobusa št. 3. k! so bile posnete na Izletu Primorskega dnevnika letos v Pragi, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.
Tržaški filatelistični klub iL. Košir« bo imel v nedeljo, 7. tm. redni sestanek od 10, do 12. ure v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6. Člani, ki želijo sodelovati na mednarodni razstavi v Gorici, naj prinesejo vse podatke ali pa zbirko, ker mora odbor nujno poslati prijave.
Promet Javnih skladišč v oktobru
Po začasnih neuradnih podatkih je blagovni promet skozi Javna skladišča dosegel v preteklem oktobru nekaj čez 177.000 ton, od te-
niMiiiiiiiiintiiiiiiniiiiimiiiniiiMiiiniiiiniimtaniiiniiiiiiniiinHiiiiniiiiiiiitMiiiiinniiiiiiiiiiHiiiiiiiiimii
NAPOREN DAN ZA GASILCE V MILJAH IN TRSTU
Zublji iz pralnega stroja povzročili požar v stanovanju
Ogenj je uničil spalnico, kuhinjo in streho ter povzročil 600.000 lir škode - Otroka zanetila požar z oljnato lučko
Pralni stroj je včeraj zjutraj povzročil precejšen požar v stanovanju Raffaelle Legato v Calle del Pancera 9 v Miljah. Okrog 8. ure je Legatova vključila pralni stroj in nato zapustila stanovanje, da bi šla nakupovat. Toda nekaj minut potem Je v transformatorju stroja nastal kratek stik in plameni so začeli švigati iz stroja ter oplazili bližnje predmete, ki so se vneli.
Požar je kmalu zajel skoraj celo stanovanje ln gosti oblaki dima so uhajali skozi okna. Prestrašeni sosedje so celo zagledali plamene, ki so že zajeli streho stanovanja, zato so nemudoma poklicali gasilce s postaje v Miljah. Gasilci so takoj prihiteli na kraj požara, toda kaj kmalu so uvideli, da sami ne bodo mogli dosti opraviti. Poklicali so na pomoč svoje kolege s Trga Nic-colini, ki so z brizgalno takoj odhiteli v Milje. Po eni uri truda, je gasilcem končno uspelo, da so požar najprej omejili in potem pogasili še preostala žarišča. Šele okrog poldne so se gasilci tz Trsta vrnili v vojašnico.
Ogenj Je zajel celo spalnico ter
uničil del strehe. Zgorelo Je tudi pohištvo v spalnici ter pohištvo v kuhinji. Po ocenitvah samih gasilcev, Je požar povzročil približno 600 tisoč lir škode.
• • *
Dva otroka, ki sta se včeraj zjutraj igrala z oljnatimi svetilkami sta povzročila požar v spalnici. Požar je nastal v stanovanju zakoncev Vouch v Ul. Concordia 31. Zakonca sta na mizici v spalnici prižgala dve oljnati svetilki v spomin na mrtve ter nato zapustila stanovanje in se napotila v službo. Doma sta pustila svoja otroka, 7-letno Lo-redano in 5-letnega Fabla. Okrog 8. ure sta se otroka zbudila in zagledala svetilki. Vzela sta ju z mizice ter se začela z njima igrati. Pri tem sta polila olje po odeji in ta se je kmalu vnela. Komaj sta otroka zagledala švigajoče ognjene zublje, sta se zatekla v kuhinjo, kjer sta začela kričati na pomoč. Sosedje so poklicali gasilce, ki so takoj prihiteli in pogasili požar. Gasilci so se trudili nekaj nad eno uro, da so pogasili ogenj, ki je v spalnici povzročil približno 150.000 lir škode.
tlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllIllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimmi
ZARADI NEPREVIDNOSTI NA SPOLZKIH CESTAH ONSTRAN MEJE
Pri Razdrtem ter med Koprom in Izolo trije mrtvi pri dveh prometnih nesrečah
Pri Malem Ubeljskem sta pri istočasnem trčenju v francoski tovornjak na sredini ceste izgubila življenje Sežanec in univerzitetni profesor iz Ljubljane, pri «Rexu» pa italijanski državljan Leo Manchi
Izredno gost promet ob praznikih, hkrati pa na nekaterih cestah še spolzko cestišče in slaba vidljivost, je zahteval svoj davek, ki je bil tokrat zelo visok. Cez soboto in nedeljo so zabeležili na koprskih ce stah nad deset večjih in manjših prometnih nesreč, zaradi katerih so trije ljudje izgubili življenje, večje število je bilo ranjenih, materialna škoda pa znaša več milijonov.
Najhujša nesreča se "je pripetila v nedeljo popoldne ob 17.30 na glavni cesti Ljubljana-Trst pri vasi Malo Ubeljsko v bližini Razdrtega.
Ob tej uri je vozil francoski državljan 24-letni Guy Bubiet svoj tovornjak precej naglo in na nekem ovinku je bržkone izgubil oblast nad volanom. Vozilo je zaneslo v levo, prikolico pa na desno, tako da Je pokril celotno cestišče. V istem trenutku sta se vanj zaleteli dve vozili, eno, ki je prihajalo iz smeri Kopra, drugo pa iz smeri Ljubljane. Trčenje je bilo silovito, upoštevajoč, da je tovornjak nenadoma zaneslo in da zaradi noči tudi vidljivost ni bila - najboljša. Oba šoferja sta bila na mestu mrtva.
V avtomobilu fiat 1100, ki je prihajal iz koprske strani, se je vozil 34-letni mehanik Silvo Fabič iz Sežane, v drugem avtomobilu (VW), ki je prihajal iz ljubljanske smeri, pa je bil univerzitetni profesor medicinske fakultete v Ljubljani 50-letni Marijan Borštnar. Pri nesreči sta se huje poškodovali tudi Boršt-narjeva in Fabičeva soproga in so ju takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Oba osebna avtomobila sta popolnoma uničena, na vseh treh vozilih pa je za blizu 3 milijone dinarjev škode. Zaradi nesreče je bil promet blokiran približno uro in pol.
Zaenkrat nam ni uspelo dobiti nobenih podrobnosti, kaj je bil pravzaprav vzrok te nesreče, ki sodi med najhujše v zadnjih letih na Koprskem. Posebna komisija bo namreč morala ugotoviti, ali gre za objektivno krivdo (nenadna okva-rana vozilu, nenadna slabost ali kaj podobnega), ali pa je krivda subjektivna (prevelika hitrost, objestnost, neupoštevanje razmer na Deželni odbornik za zdravstvo cesti itd.). Nekateri očividci zatrju- in higieno Nardini je včeraj od-jejo, da je voznik francoskega to-1 potoval v Rim, kjer se bo razgo-vornjaka že na poti od Ljubljane I varjai z ministrom Mariottijem o
proti Postojni dokaj drzno prehiteval osebna vozila. Seveda, take trditve ničesar ne prejudicirajo, in bo pač potrebno počakati na poročilo komisije in potem na razsodbo sodišča. Pristojni organi so vozniku odvzeli tudi kri zaradi analize.
* * *
Druga smrtna nesreča se je pripetila na nevarnem odseku ceste med Koprom in Izolo »pri Rexu». Kljub opozorilom, da je cestišče med Koprom in Izolo spolzko, so posamezni vozniki še zmeraj preveč samozavestni in premalo previdni. V nedeljo je na tem odseku bržkone prenaglo vozil italijanski državljan Silvio Depase iz smeri Izole proti Kopru. »Pri Rezu* ga je zaneslo na levo stran ceste in je trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je prav tako upravljal italijanski državljan Renato Beghi iz Trsta. Trčenje je bilo tako silovito, da je Beghija in dva njegova sopotnika (Adette Bechman in Lea Manchija) vrglo čez nasip v morje, kjer je avtomobil obtičal na strehi. Vse tri so hudo poškodovane prepeljali v bolnišnico v Valdoltro, kjer pa je Leo Manchi čez nekaj ur p idle-gel poškodbam.
Zaradi prevelike hitrosti in ne-pazljivosti na spolzkih cestali in ob slabi vidljivosti je Dilo na koprskih cestah še več drugih nesreč, ki Pa niso imele tako tragične posledice kot nesreči pri Razdrtem in pri Kopru. Pristojni cestni organi so med prazniki poja-čali dežurno službo in storili vse da so bili vozniki opozorjeni na nevarnosti; ki jih prinaša s seboj jesensko vreme. Nekateri V02;niki se držijo teh napotil, nekateri pa zelo malo ali pa sploh ne. Pri vseh treh smrtnih primerih nesreč čez nedeljo je najbolj tragično to, da niso bili žrtve lastne neprevidnosti, ampak neprevidnosti dru-,gih.
najbolj nujnih vprašanjih, ki se tičejo Zdravstva v naši deželi.
Stavka v pristanišču
Sindikat pristaniških delavcev jc včeraj napovedal stavko v pristanišču od 17. ure dalje, ki velja torej le za nadurno delo. Stavka se konča danes ob 8 uri. Z njo protestirajo delavci proti funkcionalni avtonomiji.
Odbornik Nardini odpotoval v Rim
Pri delu je padel s ploščadi skladišča
Na delu se je včeraj ponesrečil 45-letni šofer Mario Flego iz Ul. Bonomea 113, ki je uslužben pri podjetju «Saetta» iz Ul. Cologna 28 Flego je okrog 16.30 v starem pristanišču stal na ploščadi skladišča štev. 2, kjer je raztovarjal blago. Nenadoma je delavec izgubil ravnotežje in padel vznak s ploščadi z višine enega metra. Ponesrečenemu Flegu so delovni tovariši priskočili na pomoč ter mu nekaj časa potem pomagali v rešilni avto RK, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Flega so sprejeii na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Pri nesreči se je pobil po levi spodnji strani hrbta ter se ranil po zatilju in levem sencu.
Bolnik v umobolnici napadel bolničarja
Umsko bolan pacient je še v nedeljo popoldne okrog 16. ure v oddelku «D» umobolnice pri Sv. I-vanu napadel dežurnega bolničarja 41-letnega Vincenca Križmančiča iz Bazovice 71 ter ga s pestmi podrl. Spočetka je Križmančič mislil, da ne bo hudega, toda bolečine niso prenehale in šele včeraj se je odločil ter zaprosil za zdravniško pomoč.
V rešilnem avtu so Križmančiča prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. Pri napadu in nato pri padcu, se je Križmančič pobil po zatilju in sencih ter si verjetno prebil lobanjsko kost.
Predavanje v Barkovljah o umnem kletarjenju
V soboto, 6. novembra, ob 21. uri, bo v društvenih prostorih P. d. Barkovlje ing. Stanislav Grgič predaval o umnem kletarjenju. Kakor za lanski vinski pridelek, tako namerava barkovljansko prosvetno društvo prirediti tudi za letošnji razstavo in pokušnjo domačih vin. Zato je povabilo ing. Stanislava Grgiča, naj hi imel strokovno predavanje, ker je pač strokovnjak in pozna vina s tega področja, saj je bil član ocenjevalne komisije za omenjeno razstavo s pokušnjo vin. Na predavanje, ki bo prav gotovo zelo zanimivo in poučno, vabimo vse tiste, ki pridelajo večje ali manjše količine grozdja, hočejo pa imeti zdravo in dobro vino.
Nazlonale 14.00 21.30 «La piu gran-ae storia mat raccontata« Techni-color. Charlton Heston, Carroll Baker, John Wayne.
Arcobaleno 14.30 «Una ragazza da se-durre« Technicolor. Rock Hudson, Leslie Caron, Charles Boyer.
Excelslor 14.00 «Glulietta degli splrl-ti» Giulietta Mašina, Sandra Milo, Mario Pišu. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 14.00 «Casanova 70» Marcel-lo Mastroianni, Virna Lisi. Techni. color. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 14.00 «Lord Jim« Technicolor. James Mason, Peter 0'Too-le.
Alabarda 14.30 «Agente segreto 3S3 passaporto per 1’inferno« Colorsco-pe. George Ardlsson.
Fllodrammatico 14.00 «LA dove scen-de iil fiume« Technicolor. James Stevvart, Rock Hudson.
Aurora 14.00 «Senandoah la valle del-1’onore«.
Crlstallo 14.00 «11 comoagno Don Cn-millo« Gino Cervl, Fernandel.
Garibaldi 15.00 «20 Kg di guai« Technicolor. Tonv Curtis.
Capitol 13.30 «11 colonello von Ryan» Technicolor. Frank Sinatra. Rafael-la Carra.
lmpero 15.00 «Come uccldere vostra moglie«.
Vlttorlo Veneto 14.00 «11 flllbustiere della Costa d’Oro» Technicolor. Robert Mitchum, Carroll Baker.
Moderno 17.00 21.15 Peppino di Capri in njegovi Rockersl v reviji «Per un pugno di donne«. Cene: 1500, 1000 in 600 lir.
Astoria 14.00 «Tom e Jerry botta e risposta« Barvne risanke.
Astra 15.00 «1 due pericoll pubbllcl«.
Abbazla 14.30 #Fantomas 70» Technicolor. Jean Marais, Milene Demon-geot.
Ideale 14.30 »Passaggio dl notte« --Technicolor. James Stevvart, Audle Murphy.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
JUBILEJNA SEZONA 1965—60 IVAN CANKAR
J Hlapci
Režija; BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi: AVGUST LAVRENČIČ
Danes, 3. novembra ob 20. uri (ŠTUDENTOVSKI ABONMA) Jutri, 4. novembra ob 21. uri (INVALIDSKI ABONMA)
V	petek, 5. novembra ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA)
V	soboto, 6. novembra ob 21. uri (ABONMA ZA OKOLICO)
V	nedeljo, 7. novembra ob 16. uri
Osebe: Župnik — Jožko Lukeš; Nadučitelj — Starte Raztresen; Jerman, učitelj — Stane Starešinič; Komar, učitelj — Edvard Martinuzzi; Hvastja, učitelj — Silvij Kobal; Lojzka, učiteljica — Lidija Kozlovičeva; Geni, učiteljica — Zlata Rodoškova; Minka, učiteljica — Angelca Caharija; Zdravnik — Rado Nakrst; Poštar — Rinald Vremec; Župan — Alojz Milič; Anka, županova hči — Miranda Caharija; Jermanova mati — Leli Nakrsto-va; Kalander, kovač — Danilo Turk; Kalandrova žena — Justina Vugova; Pisek, pijanec — Adrijan Rustja; Nace, kmet — Pavel Bajc; Kmetica — Mira Sardočeva; Krčmar — Dušan Jazbec; I. delavec — Edvard Žerjal; I. kmečki fant — Pavel štrajn.
V	vlogah kmetic nastopajo: Marija Mijot, Draga Pahor, Olga Šonc, Nora Jankovič, Olga Roncelj, Ina Piščanc, Jadranka Grgič.
V	vlogah kmetov in delavcev nastopajo: Karlo Rogelja, Mario Barut, Anton Požar, Enio Reinhardt, Jože Sedmak, Josip Šušteršič, Demetrij Cej, Vid Pegan, Sergij Brus, Boris Gombač, Aleksander Pertot, Ludvik Zajc.
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM PREDSTAV.
Spoštovano občinstvo obveščamo, da je v Kulturnem domu od 20. do 24. ure odprt bar.
K1MO «1 R1S» P KOS E M
predvaja danes, dne 3. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film Paramount:
3
4
KDOR SE NE SMEJE PRI TEM FILMU, POTREBUJE ZDRAVNIKA 1
irRRVfl
uCIHiT O
Igrata: YERRY LEWIS — INA BALIN
LADJE V PRISTANIŠČU
Libertas (Niz.), Celio, Belluno, Messapla, Brennero, L. Lauro, Aura, Vulcania, Saipa II, Nora, Vlcenza, Eros Zltmar, Rosario Lofaro (It.), Orebič, Bovec, Trbovlje (Jug.), An-namaria, Bremerhaven (Gr ), Galal El Desouk! (ZAR), Debalcevo (SZ), Ariel, Valeria, Coral (Pa.), Teuta (Al.), Ege (Tu.), T, Stavros (Ma ), Delphic Eagle (Ll.), Marietta (Li.).
Prispevajte ica
DIJAŠKO MATICO I
Darovi in prispevki
Ob 30. obletnici smrti Franceta Milkoviča iz Gropade, daruje družina 1000 lir za Dijaško Matico,
Kljm PJWSJKJCONTJ)VEJ]
predvaja danes, dne 3. t. m. z začetkom ob 16. uri film:
fkjelro/yo/r/(w//?|jai]cr
rmstNTM
MARL0N BRANDO TREVOR HOWARD RICHARD HARRIS
GU AMMUTINATT DEL BOUNTY
(UPOR NA LADJI BOUNTY)
Kincna
umrnik-
predvaja danes, dne 3. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film v Cinemuscope:
«PER CHI
SUONA
LA
CAMPAN V»
(KOMU ZVONI)
Igrata:
GARY COOPER INGRID BERGMAN
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
31. oktobra, 1. ln 2. novembra 1965 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 35 oseb.
UMRLI SO: 66-letna Leonide Cec-chini vd. Mosca, 63-letni Rodolfo Par-chi, 65-letni Giorgio Seppilll, 37-let-na Maria Candot por. Brsso, 56-let-ni Mirco Vittor, 77-letna Maria Urbani vd. Nadrach, 64-letni Giacomo Savi, 55-letna Valeria Cresciani vd. Bajac, 76-letna Erminia Tomasicti vd! Niero, 55-letna Maria Brancich por. Javornik, 82-letnl Umberto Pozzetto, 89-letna Domenica Zangrande vd. Ba cicchl, 71-letnl Antonio Dainbrosi. 88-letni Michele Rizri, 85-letnl Marino Bortoluzzi, 62-1 etn a Paola Dellasanta por. Davia, 38-letnl Luciano Bonin, 60-letni Federico Gregoretti, 64 letni Giovanni Zanella, 89-letna Maria Se-glna por. Emili, 88-letni Giuseppe Gisonna, 74-Ietna Emina Trombetta vd. Garofolo, 81-letna Roma Petteno vd. Zeriav, 78-letna Domenica Lu-gnan! por. Fonda, 71-letni Mario Tul, 62-letna Stefanla Bembich por. Cre-vatin, 75-letni Nicola Barile, 59-letnl Edoardo Bornettini, 91-letni Giusep pe Donadel, 62-letnl Giuseppe Filip pi, 76-letna Adriana Sardot vd. Mori-falcon, 5 (Metni Giuseppe Canziani. 83-Ietna Lucla Degasperi, Tiziana Pi-scardi, stara 5 ur, Patrizia Pistardl. stara 5 ur.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. 11. do 7 11.)
Biasoletto, Ul. Roma 16: Al Gale-no, Ul. S .CHino 36 (Sv. Alojz); Al-la Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna. Erda S. Anna 10; Da-vanzo, Ul. Bernini 4; Godina Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-sino 9 (Rojan).
Od 13. do 16. ure
Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina AU7GEA, Ul. Ginnastica 6; Al LIoyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-slno 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16: Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Al-la Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Erda S. Anna 10.
1. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi
Mario Tul
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 14. uri iz bolnišnice pri Sv. Ivanu na pokopališče v Mačko vljah.
Žalujoči žena Ivana, otroci Mario, Vilma, Zora in Pierina
Mačkovlie. 3.XI.1965.
POLITIČNA KRIZA V SUDANU
Lov na glasove za izvolitev novega vladnega predsednika
Čeprav je krizo bilo pričakovati, je javnost vendarle presenetila Povsem nasprotne si reakcije zaprepadenosti in radosti • Razlogi nesoglasja med strankama UMMA in NUP ■ Številčno razmerje med silami v parlamentu in možnosti kandidatov za predsedniško mesto
Politična kriza, ki je nastopila v Sudanu z izstopom Unionistične stranke (NUP) iz koalicijske vlade, še vedno traja. Vsa pričakovanja in poizkusi, da bi vodstvo NUP spremenijo svoj sklep ter obnovilo koalicijo s konservativno UMMA, vodilno stranko v deželi, se niso uresničili.
Po nedavnem sestanku izvršilnega komiteja, so politični voditelji NUP potrdili svoj sklep o izstopu iz koalicije, vtem ko so njeni ministri odločili, da podajo svojo ostavko tudi uradno. Pet ministrov te stroke je odgovarjajo za resorje prometa, trgovine, industrije in zadružništva, poljedelstva in gozdarstva, dela, rudnega bogastva in prosvete.
Trenutno bo NUP v opoziciji. Parlament bo moral izvoliti novega vladnega predsednika, ki bo sestavil svojo vlado.
Čeprav je po dosedanjih znakih sodeč bilo pričakovati zlom koalicije, je čas, v katerem je do izbruha krize prišlo, presenetil sudansko javnost'. In nihče tudi ne Prikriva globokega razočaranja, vse ljudstvo se je, namreč, pripravljalo, da z največjo radostjo proslavi 21. oktober, dan lanskoletne revolucije. Razlog za to je Predstavljal tudi nedavni sporazum vlade s političnimi strankami ter organizacijami o sestavi nacionalnega vseljudskega komiteja za proslavo omenjenega praznika.
Dan pred proslavo, pa so se v Kartumu začele širiti vesti, da le v koaliciji prišlo do razcepa, vest je prišla s kartumske univerze, kjer se je pred letom dni zanetil plamen revolucije in kjer so voditelji največjih političnih strank dežele — UMMA, NUP, Ljudske demokratske stranke (NDP), Komunistične stranke Mu-sbmanskih bratov — pred univerzitetnim; študenti organizirali Politično posvetovanje.
Tu^ je sekretar NUP, Nasrudin e Seid, na splošno zaprepadenost, a v dobri meri tudi v radost Prisotnih, izjavil, da NUP zapušča koalicijo. Slo je za novost, i je presenetila celo samega Predsednika UMiMA, Sadika Mah-uija, k; je tega tstega večei-a go-V°m*1 V imenu svoje stranke.
Naslednjega dne zjutraj,- ko se
•	---j-o«	ni/ ce /,ctwc;u> v- vuiu, ku je iJiepusmo
* -čela proslava, so časopis} z . VP,dstyo Gegrgesu Hereilij, kaj-
TURIN, 2. — ((Avtomobil mora biti udoben, kot so udobne copate«. Tako zatrjuje predsednik francoske avtomobilske tovarne ,Simca’ Georges Hereil, ki ga v Franciji poznajo tudi kot «očeta Caravelle«, očeta tistega letala, ki ga Francija gradi skupno z Veliko Britanijo. Georges Hereil je bil namreč do pred dvema letoma predsednik francoske letalske industrije «Sud-Aviation» in je nato od tega podjetja prešel v podjetje «Simca» kjer zavzema položaj direktor-,,ja- Kaje, d^je podjetje «§;imca». zadelo v, črno, ko je prepustilo
velikimi naslovi objavili vest o zlomu koalicije. Bil je to nepričakovan udarec tako za ljudstvo •ret tudi za številne goste sudan-j c metropole, ki so se pripravku, da v prazničnem vzdušju Proslave dan revolucije. Kljub emu se je vršila predvidena pa-rada, ki so na njej sodelovali ojska, varnostne sile, politične ® ranke, mladina in ljudstvo. Svečanost je s svojim govorom od-Prl Mohamed Ahmed Mahdžub.
endar je bilo vsem očitno, da Jc Praznično vzdušje bilo pre-P avijeno od vala razočaranja, ki sa Je bil ustvaril razcep, in to Prav v trenutku praznika revolu-cije, katere cilji so daleč pred da-dosežki in dogodki. •Zadnji čas so nesoglasja med strankama UMMA in NUP pri-
hajala
na površje čedalje pogo-
s*eje in povsem neprikrito. Za-estrenost se je še povečala z bližnjem dneva odhoda sudanske delegacije v , Akro. Kamen spotike je predstavljalo vpraša-PJa, kdo bo sudansko delegacijo pa konferenco Organizacije afriške enotnosti vodil. Tako pred-v*ade, Mohamed Mahdžub (UMMA), kot predsednik Sveta suverenosti, Ismail Azhari (NUP), s a poudarjala svoje zakonito pra-Vlco, da vodita omenjeno delegacijo.
Nejasnost situacije se je večala °d dne do dne, a medstrankarski sestanki niso prinesli nobe-ne rešitve. In ker se do zad- > uiega trenutka ni vedelo, kdo bo Akro potoval, se je celo postavilo vprašanje, ali bo Sudan na konferenci sploh prisoten.
Kriza je dosegla vrhunec, ko so končno bila objavljena ime-na č.!anov delegacije in sprejeta A/r °čitev, da bo delegacijo vodil Mohamed Ahmed Mahdžub. V ti-8 em trenutku je prišlo tudi do razcepa.
Vendar je bfl to samo povod zloma koalicije, zakaj tudi najel) ugledne osebnosti NUP ne Prikrivajo, da so koreni razdora mnogo globlji in da so ti že dav-no razmajali vezi koalicije. Predsednik Sveta suverenosti, Ismail Azhari, je izjavil samo to, da je njegova stranka zadnji čas bila Pod pritiskom, njeno vodstvo pa v nevarnosti, da se ga potisne v Podrejen položaj.
V vodstvih strank je zdaj opaziti izredno živahnost. V politični Polarizaciji dežele, se je NDP Povsem jasno opredelila na stran ,rp. Podobno pa je tudi z Muslimanskimi brati v zvezi z UM-
■ v komunistična partija je objavila proglas, v katerem ozna-cuje koalicijo za reakcionarno v°rbo, povsem podrejeno vpli-vom imperializma.
Na zasedanju parlamenta bodo zdaj poslanci morali izvoliti no-ega vladnega predsednika, ki bo sestavil vlado. V trenutni situa-lallko samo vlada stran-e UMMA ali NUP, oziroma ene i druge ob sodelovanju predstavnikov posameznih drugih strank. Možnost sestave neke sploš-nonacionalne vlade je trenutno nesprejemljiva.
Kdo bo osvojil večino glasov v parlamentu; NUP ali UMMA?
Voditelji UMMA ne skrivajo svojega optimizma, ker pač razpolagajo v parlamentu z večino, čeprav je ta neznatna. UMMA ima 74 poslancev, katerim se bodo vsekakor pridružili še oni Muslimanskih bratov, nadalje del poslancev z juga, ki so vključeni v vlado, predstavniki Fronte Nu-ba (zahodni predel Sudana) in Fronte Bidža (vzhodni predel). Računa se, da bi tako UMMA mogla zbrati okrog 95 glasov.
Na drug; strani razpolaga stranka NUP sama s 53 poslanci. Ce se pri tem upošteva, da bosta oba poslanca KP prej glasovala za NUP kot za UMMA, kot je primer tudi s trojico iz Fronte neodvisnih, kot tudi desetorico južnjakov ter delom Fronte Nu-ba in Bidža, je moč računati, da
bi skupina okrog NUP lahko zbrala okrog 80 glasov. To pa je znatno manj od tega, kar bo zbrala UMMA.
Ni pa še nič gotovega. Očitno je samo, da bo do «lova na glasove« prišlo predvsem med poslanci juga ter med pripadniki Fronte Bidža in Nuba.
Kdo pa bo novi vladni predsednik? Ce zmaga NUP, bi to moral biti Ismail Azhari, kj je že pred devetimi Jeti bil prvi predsednik neodvisnega Sudana. V primeru zmage UMMA, pa bo ostal Mohamed Ahmed Mahdžub. Toda, mogoče je tudi, da je že nastopil čas, ko bi na stolček vladnega predsednika moral sesti mladi voditelj UMMA, Sadil Mahdi.
D. S.
r...................... ................................... ..................................................’■
NA OBALI...
(Foto M. Magajna)
OB KNJIGI BRATKA KREFTA «PR OTI VETRU ZA VIHAR»
Na galejah časa in razmer požrtvovalno za nove ideje
Slika je lepa, ker jo je mogoče prijetno gledati, toda resnična ni. Od resnice je prekleto daleč« (144). Hvali pa A. G. Kosa, ki slika našo vas, kakršna je v resnici. Namesto obrabljenih motivov Madon, Kristov, svetnikov itd. si želi poglobitve v motive, ki jih naravnost vsiljuje sodobno življenje. «Ob Detonijevi mapi« izraža živo zadovoljstvo nad prikazovanjem socialnih nasprotij sodobne družbe ob Seini. — Spis «Nekaj o filmu« graja to, da si je kapitalizem filmsko produkcijo našega časa docela zasužnjil in jo uporablja v boju zoper progresivni umski razvoj ljudskih možganov.
V drugi skupini so ((LISTKI IN REPORTAŽE« z enajstimi spisi, ki v zasnovi in izvedbi često nihajo med napeto črtico in razgibano razpravo. «Gospod poročnik« in «Sodrug Atanasov« šibata nezdrave izrastke pretiranega militarizma. «Krvavi red« riše naskok proletarskega Berlina in mašče-

OTVORITEV AVTOMOBILSKEGA SALONA V TURINI)
Predstavniki industrije napovedujejo nitje cene
Direktor francoske «Simce» se ne boji bodočnosti -«Autobianchi»nudi vrsto ugodnosti: nižje cene, boljša vozila - Prisotni tudi Američani
ti podjetje, ki je bilo lani v težavah, skupno z vso francosko avtomobilsko industrijo, bo zaključilo letošnje leto — «s praznimi skladišči«. Georges Hereil je namreč izjavil, da je vsa proizvodnja tega velikega francoskega podjetja že vnaprej razprodana.
Tovrstne izjave najbolj vidnih predstavnikov evropske avtomo-biiske industrije so pomirljive, pa čeprav vedno ne prepričajo, kajti znano je, da preživlja evropska industrija krizo, ki je posebno prišla do izraza v Franciji in v Angliji. Toda Georges Hereil meni, da je evropska avtomobilska industrija že izven težav in da ga pesimisti, ki napovedujejo še hude dneve, ne prepričajo. Direktor francoskega podjetja »Simca« utemeljuje svoj optimizem z dejstvom, da se bo «z novimi generacijami iz leta v leto število potencialnih kupcev avtomobilov večalo«, to se pravi, da »evropsko tržišče niti od daleč še ni nasičeno«, ker da vsak mladenič, čim se vključi v
proizvodni proces, teži za tem, da bi čim prej prišel do avtomobila.
Niso povsem istega mnenja nekateri drugi strokovnjaki, ki so prav na račun skrčenega povpraševanja po avtomobilih začeli že nižati cene. Res je sicer, da svojih znižanj nočejo pripisati zmanjšanju povpraševanja, pač pa temu, da si posamezno podjetje lahko privošči ustrezno znižanje, ker da ga zaradi velikega obrata zmorejo. Drugi pa menijo, da so nižje cene nekaterih vozil posledica ostre konkurence med posameznimi evropskimi avtomobilskimi'1 jiMiJbtji, ki se borijo že za vsakega kupca.
Že pred dnevi se je zvedelo za nekatere nove cene, te dni pa je o tem veliko govora, kajti v Turinu so se zbrali predstavniki cele vrste evropskih in ameriških avtomobilskih podjetij, ki na tiskovnih konferencah kar tekmujejo med seboj v prikazovanju ugodnejših pogojev, ki jih njihova podjetja nudijo za nakup novega vozila. Včeraj in danes je bilo tu več tiskovnih konferenc, na katerih šo spregovorili, predstavniki podjetja Fiat, podjetja Laricia, nadalje predstavnik družbe Avtobianchi, predstavnik nemškega podjetja BMW, predstavnik nove tovarne za karoserijo OSI itd.
V pripravah za današnjo otvoritev avtomobilskega salona je podjetje «Ford» najavilo znižanje cene svojemu modelu «An-glia-Torino«, ki bo odslej stalo
940.000	lir in ne več 995.000. Bolj ekonomična izpeljanka istega vozila pa bo stala celo 895.000 lir.
((Avtobianchi« tudi napoveduje znižanje cen. Njen predstavnik
Danes ob 10.30 bo svečana otvoritev letošnjega avtomobilskega salona v Turinu. Otvoritve se bo udeležil tudi predsednik republike Saragat. Za občinstvo pa se bodo vrata razstavišča odprla šele popoldne. Na sliki oddelek «Fiat».
Vallecchi je včeraj prikazal novinarjem svoja vozija ((Primula« in sicer izpeljanko z dvemi, tremi in štirim1, vrati. «Primula» z dvojnimi vrati bo stala odslej
875.000	lir, s štirimi 1,075.000, ((Primula« s trojnimi vrati pa bo stala 1.015.0CO lir, to se pravi
35.000	lir manj od prej. Stara, mala «Bianchina« bo stala odslej 515.000 lir kar je za 10.000 manj kot doslej. Prav toliko se je znižala cena istemu vozilu s »panoramičr.o« karoserijo, ki bo odslej stala 585.000 lir, vtem ko je ((Sjtellioa;), cenejša kar za 73 tisoč lir ih bo stala le 920.000 lix.
Inženir 'Vallecchi pa nj najavil !e znižanja cen nekaterim vozilom ((Avtobianchi«, pač pa je povedal, da bo vozilo ((Primula« s trojnimi vrati imelo močnejši motor, ki bo dajal (12 konjskih sil in omogočil brzino 140 km na uro. Torej cenejše in boljše vozilo.
Da je plasiranje vozila danes težje kot pred leti, posredno vidimo tudi iz tega, da se podjetja vključujejo v nekakšno sodelovanje. Tako bo italijansko podjetje ((Avtobianchi« preko svoje mreže prodajalo tudi vozila nemškega podjetja BMW, za proti-uslugo pa se je nemško podjetje obvezalo, da bo vozila italijanskega podjetja razpečavalo na nemškem tržišču.
Novo podjetje za izdelovanje karoserij «OSI» je preko svojega predstavnika ing. Giacoma Bianca objavilo svoje novosti in sicer model »Secura«, ki ga je izdelalo v sodelovanju z revijo «Quattroruottt». Dejansko gre za stroj ((Fiat 1500» s karoserijo OSI. Nadalja Je isto podjetje pripravilo karoserijo; iz sintetičnih mas, motor pa bo motor Fordovega ((Mustanga«.
V Turin so se potrudili tudi predstavniki ameriških avtomobilskih hiš, ki' so vezane z evropskimi. Tako so v turinskem srednjeveškem gradu prikazali svoje modele ((General Motors« — «Qpel», ((Buick«, ((Cadillac«, ((Chevrolet«, aOldsmobile« in «Pontiac». Nemškb-ameriško podjetje «Opel» je prikazalo svoje »Kadette« in ((Rekorde«, «01ds-mobile« je prikazalo svoj «Toro-nado», Chevrolet pa svoje «Che-vy-2», «Chevelle» in «Caprice».
Predstavnik nemške hiše BMW iz Muenchna pa je na tiskovni konferenci novinarjem opisal načrt proizvodnje za leto 1966 in sicer svoja vozila «2000 C« in «CS» ter še «1800 TI«. Predstavnik nemške tovarne je tudi potrdil poslovno sodelovanje z italijanskim podjetjem «Avtobian-chi«.
Se marsikaj bi se dalo povedati, toda to prepustimo prihodnjim dnem, ko bo turinski avtomobilski salon odprt javnosti In si bo zainteresirani avtomobilist mogel pobliže ogledati tako nove ali obnovljene modele, kot tudi ((popravljene« cene nekaterim modelom.
F. B.
.....................................................................1 Ml Hilli III lil MII III ■■■ MIIIIIIIII Ml IM mil IIIIII MIHI MII m MII II Ulili III lil ■ mil IM m Ml m iiiiiiim ||, m 11| 11 Hill II
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce nameravate sestaviti nov delovni program, proučite najprej tudi nove okoliščine. Dobro razumevanje med zakonci
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ustvarjene so dobre možnosti za ponudbo, ki jo pričakujete. Ne povzročajte nepotrebne slabe volje in ljubosumnosti pri dragi osebi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zadoščenje za umetnike in one, ki umetnost ljubijo. Ugoden položaj zvezd za izpolnitev nekaterih osebnih želja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zagotovljena sta vam dokajšnji poslovni uspeh ln osebni ugled. S svojo dobro voljo boste zelo ugodno vplivali na celotno okolje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nujno je, da sprejmete ustrezno odločitev, s
katero boste ponovno pridobili izgubljeni čas. Napoveduje se. vam veliko srčno zadoščenje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce boste znali uskladiti svoje in tuje interese, bo to nadvse koristno za vaše delo. Nobenih novosti na čustvenem področju.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne podcenjujte uspehov svojih tekmecev. Odkritosrčnost nekega prijatelja vam bo v izredno oporo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Uspešen dan za vse, ki se ukvarjajo z javnimi zadevami. Otresite se vseh obveznosti, ki so škodljive
za družinsko harmonijo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Končno se boste vendarle odločili za potovanje, na osnovi katerega bi utegnili rešiti neko pereče finančno vprašanje. Skušajte ustrezneje urediti svoje čustvene odnose.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes se v nobenem primeru ne lotite reševanja nekega izredno ne-všečnega vprašanja. Skupaj z ljubljeno osebo se boste udeležili prijetnega izleta.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vse okoliščine bodo v vaš prid, navzlic temu bodite pripravljeni na morebitna presenečenja. Prijeten obisk, ki ga niste pričakovali.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V gmotnem pogledu bo dan za vas ugoden. Skušajte se nekoliko razvedriti z občasnimi izleti v naravo.
PO URADNIH STATISTIČNIH PODATKIH
Italijanski turizem se je letos obdržal
Več tujih turistov in bolj malo domačih
RIM, 2. — Letos spomladi se je v krogih italijanskega gostinstva in tujskega turizma opažala zaskrbljenost, ki je imela dovolj utemeljenih razlogov. Predvsem so se gostinci bali, da bi znala Španija pritegniti veliko turistov, ki so dolgo let bili naklonjeni italijanskim turističnim krajem. Z druge strani pa so bile vremenske razmere v prvih mesecih letošnje turistične sezone turizmu in gostinstvu dokaj nenaklonjene. Po podatkih pa, ki jih objavlja osrednji državni statistični urad ob sodelovanju z ministrstvom za turizem, smemo trditi, da se je italijanski turizem tudi v letošnjem letu uveljavil, pa čeprav ni zabeležil kakih posebnih uspehov. Najbolj zgovorno govorijo o tem podatki za «najbolj turistični mesec v letu« — avgust.
V hotelih so v letošnjem avgustu zabeležili 3,773.000 gostov, kar je za 4.5 odst. več kot v avgustu lani. Nočitev pa so v istem mesecu zabeležili 21 milijonov 310 tisoč, torej za 5,4 odst. več kot v avgustu lani.
Značilno za ta mesec je to, da je kar 45,4 odst. omenjenega števila hotelskih gostov odpadlo na tuje turiste, tako da je bilo letos v avgustu kar za obilnih 10 odst. več tujih turistov kot v lanskem avgustu.
Nekoliko skromnejše so številke za prvih osem mesecev letošnjega leta. V teh mesecih je bilo namreč komaj za 1,8 odst. več turistov kot v enakem razdobju lanskega leta in komaj za 2,9 odst. več je bilo nočitev. Kljub temu pa je bilo sorazmerno več tujih gostov, ki so jih po hotelih in gostiščih v prvih osmih mesecih letošnjega leta našteli za 6,8 odst. več kot v prvih osmih mesecih lanskega leta.
Po pokrajinah zavzema za avgust prvo mesto Veneto, kjer se je ustavilo 14,5 odst. vseh turi-
stov, na drugem mestu je Emilla-Romagna z malo manj kot 12 odst., na tretjem pa Toskana z 10,7 odst.
Tudi kar zadeva tuje turiste, zavzema prvo mesto Veneto, kjer se jih je ustavilo v avgustu 19,2 odst., za njim pride Lombardija z 10,9, nato pa Toskana z 10,8. Toliko glede števila tujih turistov, podatki o nočitvah na so nekoliko drugačni: kar 25,9 odst. nočitev tujih turistov odpade na Emilio-Romagno, 17,5 na Veneto in 11,5 na Ligurijo. Od tujih turistov je bilo največ — v avgustu — Francozov in sicer kar obilna četrtina, Nemcev je bilo 18,3, že na tretjem mestu pa so Američani, ki jih je bilo 14 odst.
Michelangelova «Pieta» se vrača
NEW YORK, 2. — Sloviti Michelangelov kip «Pieta» se vrača domov. Pred dvema letoma so ta kip odpeljali v New York, da bi ga v vatikanskem paviljonu dali na ogled občinstvu na newyorški svetovni razstavi. Pred nedavnim se je svetovna razstava zaključila — s krepkim primanjkljajem, kot zatrjujejo — In «Pieta» se vrača. Seveda so ta umotvor primerno zaščitili s celo vrsto zabojev iz lesa in železa, še prej pa ga ovili v azbest, da bi se med prevozom ne poškodoval. V Italijo ga bodo pripeljali na ladji «Cristoforo Co-lombo«, torej na isti, s katero je pred dvema letoma potoval čez Atlantik. Kakor je bila Michelangelova «Pleta» zavarovana za pot v Ameriko, tako je zavarovana tudi za vrnitev in sicer za lepo vsoto 6 milijonov dolarjev, torej za 3 milijarde 700 milijonov lir.
Radio Trst A
8.00
Koledar; 8.30 Zborovske skladbe tržaških avtorjev; 9.00 Maša; 9.50 Praznična matineja; 10.45 Glasba s filmskega traku; 11.00 M. Bugamelli: Tretja simfonija;
11.30	Tržaški motivi; 12.00 Harmonikarja Scarica in Wolmer;
12.15	Pomenek s poslušalkami;
12.25	Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije iz revij; 14.45 Zbor društva ((Akademik«; 15.15 Karol Pahor: «Istranka»; 15.30 Iz operet «Pri treh mladenkah« in «Gejša»; 16.00 ((Jutranja molitev«, radijska igra; 16.50 Jazzovski kvartet; 17.00 Plesna čajanka; 18.00 Operni zbori;
18.30	L. M. Škerjanc: Impromptu, Dva preludija, Sedem nokturnov;
18.45	Motivi, ki so mladim všeč;
19.00	»Mesto sv. Justa v delih naših pripovednikov«; 19.30 Orkestri; 20.00 šport; 20.30 Z ital. festivalov popevk; 21.00 Simf. koncert; 22.20 Muzika sprint; 22.40 Melodije iz preteklih dni; 23.00 «The Swingle Singers«.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.40	Zbor «Montasio»; 13.55 Skladbe G. De Zuccolija; 14.10 Radijska scena ((Kraško rdeče listje«.
Koper
7.15	Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Prijetna glasba; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče Du-rium; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Slov. narodne; 16.25 Pevci lahke glasbe;
17.00	Tretja stran; 17.15 Pianistka Roberta Lantieri; 17.45 Zbor «Se-ghizzi«; 18.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL;
22.15	Pianist Errol Garner; 22.35
SREDA, 3. NOVEMBRA 1965
Lipovškova Suita za godalni orkester.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Schubertova Simf. štev. 5; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Otvoritev avtomobilskega salona v Turinu; 11.30 Chopinov Koncert štev. 2; 11.45 Skladbe za godala;
13.25	Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmsko in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Pianist N. Gardi; 17.25 Skladbe R. Straussa;
18.00	Pirandello: «La tragedia dl un personaggio«; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 Cimarosa: «11 mer-cato di Malmantile«; 22.15 Plesna glasba.
II. program
vanje reakcionarnega Berlina po cesarjevem pobegu leta 1919. ((Mali komunard« je posvečen zadnjim branilcem pariške komune 1871. «Povest o knjigi« je zajeta iz pisateljevih pariških spominov na spor med mojstrom in učencem, ki ga darovana knjiga pridobi za delavsko organizacijo. «Balada o Volgi« posveti v životarjenje ruskih beguncev na severni meji prejšnje Jugoslavije. ((Balada o manifestaciji« je odmev o pogodbi med Francijo in Jugoslavijo, ko so v Ljubljani vzklikali klerikalni vladi, medtem ko so drugi ob odhodu v Argentino prepevali: «Nazaj nas več ne bo«. «Tempo... tempo...« satirično prikazuje razvratno življenje gospode v delniški družbi «Premog» in odpuščanje rudarjev, katerih enega obup pritira v samomor. «Seipelmarsch» obsoja streljanje dunajskih de-lacev z dum-dum kroglami pod Seipelom. «Libertč, šgalite, Fra-ternitč« očita Franciji, da je v Siriji pobijala Druze, v Afriki pa Rifkabile. V prvi svetovni vojni so se morali delavci in kmetje v uniformah klati med seboj, da so kapitalisti mimo uživali. V pariškem Domu invalidov Krist še zmeraj visi in trpi. Pariški prizori iz življenja brezdomcev navdihujejo pisatelju trpko misel: «Ljudje smo žilave živali«. Ob narodnem prazniku 14. julija pa razmišlja:	((Praznik Bastilje je
pustni torek v Parizu«. — »Literatura in politika v Moravenki« razgrinja vedro sliko kulturne Prage v razgovorih s češkimi književniki.
Tretja skupina so ((POLITIČNE IN SVETOVNONAZORSKE MAR-GINALIJE« z ((obrobnimi pripombami« v štirinajstih poglavjih o mnogovrstnih važnih vprašanjih prešnjih desetletij. «Smrtna rosa« je razborita razprava o plinih, ki so jih doslej uporabljali v vojaške namene. ((Kemična vojna«, je leta 1926 zatrjeval Kreft, ((predstavlja zaenkrat višek vojne umetnosti in je od vseh dosedanjih vojnih metod najbolj znanstvena. Moderno bojišče bo v znamenju plinov« (255). Do danes Je tudi ta umetnost zelo napredovala ln pridobila precej novih plinov. — «Tri pisma lz Pariza« (1927) poročajo o delu Rdeče pomoči, mednarodne organizacije za podpiranje in reševanje žrtev reakcije, o proletarski solidarnosti in demonstraciji pariških delavcev za osvoboditev razrednih .borc.ev ter o veličastnem praznovanju obletnice pariške komune, ki je bilo za pisatelja nepozabno, veliko doživetje — «0 materialističnem pojmovanju zgodovine« je tehten zapisek ob robu h knjigi G. Ple-hanova z dialektično-materialistič-nega stališča. «K. Marx: Beda filozofije« je izmed prvih del, s katerimi je nastopil historični materializem svojo zgodovinsko pot v filozofiji in v socioloških znanostih; pisec obsoja fašistične filozofe, češ: ((Resnica je na pohodu in ideja v rokah množice je ostrejše orožje kakor vsi topovi propadajoče družbe« (276).
Ob izidu Marxovega dela «18. brumaire Louisa Napoleona« v slovenščini (1934) je Kreft poudaril, da je to- delo ((vsestranski dokaz pravilnosti dialektično-ma-terialističnega nazora in genialnosti Karla Marxa, ki ga je utemeljil« (279). — V ((Osemdesetletnici Karla Kautskega« opozarja Kreft na pomanjkanje vestnosti v študiju narave in družbe pri Kautskem: «Toda tudi Engels se je kmalu prepričal o istih lastnostih Kautskega in ga v nekem
■■■■■■■■
|ssj
ISr'
9.10 Mladinski zbor iz Trnovega;
9.30	V svetu lahke glasbe; 10.15 Sopranistka Zlata Ognjanovič;
10.45	Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Znameniti pevci; 12.30 Jože Kregar; Vrt v novembri);
12.40	Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam..; 14.05 Žalec — najmlajše slovensko mesto; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pihalni orkester Ljudske milice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz Bartokovega ustvarjanja; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz fonoteke radia Koper;
18.45	Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Orkester RTV Ljubljana; 20.20 I. Zajc: ((Nikola šubič Zrinjski«; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočne harmonije.
Ital. televizija
7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodni plesi;
15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija;
17.00 Plošče; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni spo- nom; 23.00 Dnevnik, red; 18.35 Življenje in delo Danteja; 18.50 Vaši izbranci; 20.30 Godala; 21.00 Delež Italije v prvi svetovni vojni; 22.15 Plesna glasba.
10.30	Otvoritev turinskega avtomobilskega salona; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Izrazoslovje političnih mož; 19.55 Športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 «La prova del nove«; 22.15 Prireditve med ted-
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Tridejanka: «La regina morta«.
III. program
18.30 Glasbeni pregled; 18.45 Na sporedu F. Guerrero; 19.00 Pisateljica Grazia Deledda; 19.30 Koncert; 20.40 Faurejev Nokturno štev.
3; 21.20 Pisatelj Bruno Barilli;
21.30 Glasbeni festivali; 22.15 Sodobna japonska literatura.
Slovenija
8.05 Sejem melodij; 8.55 L. Su- Kulturna panorama; 22.10 Zadnja hadolčan: O dedku in medvedku; poročila.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Mala čarovnica; 17.55 Pionirski TV studio;
18.25	Obzornik; 18.45 Opera skozi stoletja; 19.15 Filmski pregled;
19.40	TV prospekt; 19.54 Intermezzo; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik;
20.30	Oddaja za pomorščake; 21.30
pismu označil kot 'rojenega pe-danta in dlakocepca’, ki pa Tie more nič zoper svojo naravo’ in ’v njegovih rokah ne postanejo zapletena vprašanja preprosta, temveč se preprosta spremenijo v zapletena« (288).
Poglavje «Požig nemškega parlamenta — kapitalistična provokacija« je polno snovi, ki je kakor nalašč ustvarjena za ostro Kreftovo pero. Vse domneve in sumnje o krivcih se razpletajo tako, da iščejo oblasti krivce tega terorističnega dejanja med bolj-ševiki, medtem ko se bolj in bolj potrjujejo dvomi, da so nemški fašisti samo zasnovali požig, da bi nato odgovornost zvrnili na svoje nasprotnike. Podrobno pripovedovanje postaja vse bolj napeto in mikavno z vpletanjem podobnih dogodkov iz zgodovine. Dopolnjuje ga »Epilog k procesu«, kjer izvemo, da je bil Lubbe obsojen na smrt, drugi pa so bili oproščeni. Mnogi so pisali, da je tretji rajh izpričal pravico in resnico. «Pravico in resnico?« se začudi Kreft ter nadaljuje: «Taka je ta pravica in resnica, da so oproščene prav tako spet zaprli v celice, kakor na smrt obsojenega Lubbeja. Kakor imajo že zaprte tisoče in tisoče... Tista Pravica, o kateri so pisali, da je boginja s tehtnico in zaprtimi očmi, se Je res izpričala kot pravica, ki sta ji Gdring in Hitler zavezala oči zato, da bi delala pravico po svoji potrebi in moči« (309). — V «Koncu versajskega miru« (1935) toži Kreft, da je ta mir po uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji samo še kos brezpomembnega papirja, kar je druga svetovna vojna malo nato potrdila. — «V Ženevi nič novega« se isto leto posmehuje pisatelj razorožitveni konferenci, ki se je razšla, ne da bi bila kaj opravila. — «Austria rediviva...« je naslov poglavju o zatoru upora avstrijskih delavcev v Linzu 12. februarja 1934, ko je Dollfuss udaril z nasiljem po delavski raji. Kreft pripominja: «V Evropi spet diši po topli, človeški krvi...« (341).
«Borba katoliške mladine« osvetljuje notranje slovenske razmere leta 1934, ko je krščansko socialni akademski klub .Borba’ izdal brošuro proti kapitalizmu z ostro kritiko papeževe socialne okrožnice, proti fašizmu in za marksizem, za proletariat, — Poglavje »Slovaške pisanice« pojasnjuje domača nasprotja med Cehi in Slovaki, ki so končno dovedla do ustanovitve slovaške države. Ta je polagoma postajala orodje Hitlerjeve politike, ker na svoje narodno vprašanje ni gledala dialektično, temveč idealistično dogmatično.
Poglavje «0 slovenski mladini« iz leta 1940, ko so postajale slovenske razmere bolj in bolj težavne, vsebuje temeljna priporočila in opozorila: «V času, ko so brezvestneži in slabiči spet razglasili ovaduštvo za vrlino, Je treba čimveč značajnosti in poštenja, da se ta bacil, ki so ga vrgli med nas vse, ne spremeni v epidemijo Na vseh koncih in krajih vstajajo krivi preroki, ki kriče in tulijo na vse načine, da bi prevpili človekovo vest in jo zadušili. Z mamonsko vabljivostjo dražijo in zapeljujejo zlasti mlade ljudi, da bi se pregrešili zoper najpreprostejše principe tovarištva in družbene etike. Mlade ljudi navajati k ovaduštvu je eden izmed največjih zločinov nad mladino in narodom« (368). Med mladino in preprostim ljudstvom naj se ustvari živa in trajna vez, «iz katere bo mogoče sčasoma ustvariti živo zlitino, ki Jo naj tvorita progresivno razumništvo in ljudstvo« (369).
Zadnji spis ima naslov »Srečanja s smrtjo«. Tl «listi iz rimskega dnevnika« (marec 1942) so potopis z romanja med grobovi in nagrobniki Vle Apple. Uvod vanje Je slavospev cestam, po katerih je pisec že kot otrok hotel «na konec sveta«. Kot dijak je ob Sienkievviczevem «Quo vadisu« vzljubil katakombe in Vio Appio. Kot moža ga Je poklicalo ln moral je tja. Zdaj pozna vse grobnice kraljestva smrti, pa ga še vleče tja, k obglavljenim kipom, invalidom časa. Srečal je kip Smrti, se navadil nanj in ga sprejel vase. Leta 1942 Je spis izšel v slova-ščini, zdaj prvič v slovenščini.
«Kdo pa ve, kakšen bo pravopis jutri?« vprašuje Kreft na koncu. Zato ga ni moderniziral, češ, «naj ostane tudi nekaj patine«. Zavzema se za svoje avantgardistične neologizme, ker ima do njih enako pravico kakor drugi do svojih. Vsakovrstnega bogastva, vsebinskega, snovnega, svetovnonazorskega, oblikovnega in jezikovnega, v tej knjigi res ne manjka. Tudi ni lahko odložiti jo, dokler ne prideš do zadnje besede, pa še tedaj je ne odrineš, ker si se v njej v marsikaj zagledal, kakor on na Vil Appii, in se marsikam vračaš, prav do njegove slike pred naslovno stranjo, do tistega osredotočeno strnjenega obraza s strogo prodornim, samozavestnim pogledom, ki izžareva neznansko energijo — pravo nasprotje njegovega razumnega, milega smehljaja v drugi izdaji Janeževe »Zgodovine slovenske književnosti« (1957).
ANDREJ BUDAL (Konec)
4
3. novembra liitoi
Še vedno ni dovoljeno za otroke slovensko ime!
Goriški matifini urad prejšnji te-. ga odbora goriške proste cone pls-den ni priznal očetu iz Steverjana mo v katerem omenja, da so še pravice, da bi dal svojemu otro-1 pred nekai meseci nrndainii ».
pravice, da bi dal svojemu otroku slovensko ime. Zavrnil je njegovo zahtevo, da bi ga klical Matej; pristal pa Je na drugo prav tako biblijsko ime Simeon. Dogodek vzbuja upravičeno nezadovoljstvo slovenske skupnosti, nasproti kateri se uveljavljajo fašistični zakoni o rojstnih imenih, samo da se ne prizna pravica, da se novorojenčki poimenujejo s slovenskimi imeni.
Vprašanje ni novo, vendar pa nas njegov pojav osuplja, ker smo vendarle pričakovali, da so nastopili novi časi. Osuplja pa nas predvsem to, da se ne spoštujejo niti soglasno sprejeta priporočila občinskega sveta v Gorici od lanskega leta, z vzdržanimi glasovi misi-nov, da se bo svobodneje in bolj človeško tolmačil zakon od 1939. leta.
Zadeva s slovenskimi imeni na Goriškem je torej vse prej kot u-rejena. Izjemoma dovoljuje matični urad uporabljanje že ustaljenih slovenskih imen, katerih pa je tako malo, da je izbira odločno preskromna. Ker se ne dovoljuje uporaba takšnih imen, ki so prevedljiva v italijanščino, ampak samo slovenskih imen brez uporabe črk s strešicami, bi bilo po našem mnenju zelo prav, da bi se predložil občinski upravi seznam večjega števila slovenskih imen, ki naj bi se tudi objavil, da bi mogli starši nekoliko sprostiti svojo fantazijo pri iskanju imen za svoje otroke.
Vse to pa je le izhod v sili, zakaj popolno zadoščenje slovenski manjšini more dati samo odprava fašističnega zakona ter popolna svoboda slovenskih staršev, da imenujejo svoje otroke s pristnimi slovenskimi imeni. Stranke, ki Jim je to vprašanje pri srcu, pa naj v skladu s svojimi načeli dosežejo v parlamentu, da se ta pravica dokončno prizna.
pred nekaj meseci prodajali avstrijsko maslo v Gorici po 1.000 lir kilogram trgovcem in po 1.200 lir na drobno. Odkar pa sta prevzeli monopol za uvoz tega masla dve goriški podjetji, se je maslo podražilo na 1.100 odnosno na 1.360 lir čeprav sta omenjeni podjetji deležni olajšav proste cone. Podpisnik bi rad vedel kaj je vzrok tej podražitvi in predlaga naj bi o zadevi razpravljali na prihodnji seji tega odbora.
Občni zbor goriških lovcev
Pokrajinska lovska zveza za Goriško sporoča, da se bo vršil izreden občni zbor članov, ki bi moral biti 9. t. m. v Farri, zaradi tehničnih ovir šele naslednji dan 10. t. m. ob 19.30 na istem kraju.
Zborovanje partizanov v nedeljo v Ronkah
v nedeljo 14. t. m. od 15. do 19. ure bo v plesni dvorani «Excel-sior» v Ronkah zborovanje partizanov ob mizah. Prisotni bodo poveljniki raznih partizanskih formacij. Na sporedu je tudi godbeni koncert. Zvečer istega dne bo ples od 20. ure dalje. V soboto zvečer od 20. ure dalje pa tekma v bri-školi z bogatimi dobitki.
O partizanstvu na Krasu
Kenda bo drevi govoril v Ronkah
Danes ob 20.30 bo v krožku De Rosa v Ronkah predavanje v sklopu ciklusa .posvečenega odporniškemu gibanju ob njegovi 20-letni-ci. O partizanskem gibanju med Krasom in Trnovsko planoto bo govoril časnikar Primorskega dnevnika Vladimir Kenda, ki je bil svoj-čas namestnik političnega komisarja tržaške udarne brigade Ga-ribaldi. Sledila bo diskusija. Vstop prost.
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Pri padcu z drevesa si je zlomila roko
Nezgoda pismonoše iz Gorice - Tri nesreče pri delu
Včeraj dopoldne okrog 10. ure so poklicali avto Zelenega križa v Steverjan, kjer se Je na vrtu blizu svojega doma ponesrečila 50-letna Marija Komjanc s Križišča št. 23 Zena je splezala na figovo drevo, s katerega pa Je padla z višine okrog 4 metre in se poškodovala. Takoj so jo odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ugotovili, da sl je zlomila desno zapestje; domnevajo tudi, da si Je poškodovala hrbet in medenico. Pridržali so Jo na zdravljenju s prognozo 15 dni.
Prejšnji večer okrpg 21.30 se Je ponesrečil v Ul. Nizza, kjer Je hotel pognati svoj moped, 25-letni pismonoša Giorgio Krajnik iz Ul. Faiti 24. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 6 dni, ker se Je udaril in ranil na desnem boku.
V lesnem podjetju IGLEA na Tržaški cesti se je včeraj, nekaj po
nitiiiiiiiriiiriiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SKLEPU NA OBČNEM ZBORU
Zaradi večjih izdatkov bodo zvišali prispevke v obrtniško bolniško blagajno
Poseben prispevek podjetij po 2000 lir v sklad za nakup lastnega sedeža ustanove
Pred nekaj dnevi je bil v dvorani I ličen za razna področja, na katerih trgovinske zbornice v Gorici redni I se nahajajo podjetja in znaša od
letni občni zbor delegatov pokrajinske bolniške blagajne obrtnikov, na katerem so proučili proračun te ustanove za leto 1966.
Zakaj se je podražilo avstrijsko maslo?
Deželni svetovalec Bergomas Je naslovil na predsednika upravne-
CORSO. 17.00; «James Tont — ope. razione UNO», L. Buzzanca in A. Nochese.
VERDI. 17.15: tcOperazione Cross-bow», Sofia Loren in G. Peppard; barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. 16.50:	«Lord
Jim», Peter 0’Toole m James Ma. son, angleški barvni kinemaskopski film; zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.15: «Agente 077 — Dall'Oriente con furore«, K. Klark in M. Lee. Italijanski ki-nemaskope v barvah.
CENTRALE. 16.30:	((Šansone con-
tro 11 corsaro nero», A. Steel in R. Neri. Ital., kinemaskopski film v barvah.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj v Gorici smo imeli naj-višjo temperaturo 13,2 stopinje ob 15.45 in najnižjo 11,2 stopinje ob 5.50 url. Povprečna vlaga 98 od sto.
Razna obvestila
MARTINOVANJE V KOBARIDU priredi SPD iz Gorice, v nedeljo 14. novembra popoldne v hotelu »Zvezda«. Vpisovanje na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1/1 do vključno 5. novembra. Na programu je skupna večerja, tombola in prosta zabava. Podrobnejše informacije pri vpisu.
Poročilo je podal predsednik At-tilio Bonini, ki je prikazal predvsem porast stroškov za bolniško pomoč. Tako se predvideva, da bodo stroški za specialno zdravljenje prihodnje leto znašali 18.5 milijona Ur (letos 14 milijonov), stroški za zdravljenje v bolnišnicah 88.5 milijona (letos 67 milijonov); za porodne stroške 6 (letos 3.5) milijonov. Skupaj Je predvideno za prihodnje leto 113 milijonov lir stroškov proti 84.5 miUJona v tekočem letu.
;*!»*••	•	)• w 4..	'/«-'•*	lin
Za upokojence naj bi potrošili 5.6 milijona proti 4.17 milijona lir letos. Povprečno bodo znašali stroški po 20 tisoč lir na vsakega člana; letos je prišlo na člana po 19 tisoč in lani po 14 tisoč Ur.
Tudi upravni stroški se bodo po-večaU od letošnjih 15 4 na 18.4 milijona Ur. Za izredne upravne stroške (volilni stroški, rezervni sklad itd.) je v proračunu določenih nadaljnjih 5.5 milijona Ur.
Da bi lahko krili povečane izdatke in upravne stroške ter odpravili primanjkljaj, ki ga bodo imeli v tekočem poslovnem letu, so na občnem zboru določUi nove dopolnilne prispevke, po enakem sistemu kot je veljal za tekoče leto in ki ga bodo še izpopolnili. Ti prispevki za podjetje in za vsakega družinskega člana so takole določeni:
1.	razred. Gospodar s čistim dohodkom do 240 tisoč Ur letno plača za podjetje po 15 tisoč Ur prispevka.
2.	razred. Od 240 do 300 tisoč lir plača po 22 tisoč.
3.	razred. Od 500 do 750 tisoč plača po 26 tisoč.
4.	razred. Od 750 tisoč do 1 milijona plača po 30 tisoč.
5.	razred. Od 1 milijona do 1.3 miUJona plača po 34 tisoč.
6.	razred. Nad 1.3 milijona lir čistega dohodka plača letno po 38 tisoč Ur prispevka,
K temu Je treba prišteti še prispevek za vsakega člana, ki je raz-
10.500 lir za člana v Gorici do 10.000 lir za Krmin, Tržič in Gradež ter po 9.500 lir za druge občine.
Upoštevajoč vsp prispevke bo znašal povprečni prispevek za člana okrog 15.500 Ur v letu 1966; preostalih 4.500 lir na glavo pa bo morala prispevati država. Poleg tega pa bo v prihodnjem letu vsako podjetje prispevalo po 2.000 lir v sklad za nakup sedeža ustanove.
PISMO UREDNIŠTVU
Med veleblagovnicama začrtati prehod za pešce
Spoštovano uredništvo, te dni je po Korzu velik promet vozil in pešcev. To je popolnoma razumljivo, s«i »o prazniki, ko so prazna delovna mesta, pa tudi šolske klopi. <o te dni pa se je pokazala potreba po discipliniranju prometa pred novo Pitassijevo veleblagovnico. Na tem odseku stalno pešci prečkajo cesto ter ustvarjajo 1 vsej svoji popolnosti.
10. url ponesrečil na delu 44-letni Alberto Sibur iz Ul. Faiti 72. Ker sl Je zlomil mezinec na desni roki, so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Ranil se je z ventilatorjem za sušenje lesa, ki mu je padel na roko.
Na delu se je ranil tudi 19-letni Rudi Morassi iz Ločnlka. Ko je pri podjetju Calligaris v Ul. Aosta snemal kolo pri tovornjaku se je ranil na desnem podlaktu. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 10 dneh.
Prvo pomoč s prognozo 7 dni so nudili tudi 32-letnemu mesarju iz Vllless, Renatu PortelUju, ki se je pri rezanju mesa urezal z nožem na desnem kolenu.
Danes bo pogreb Jožefa Vogriča
zmešnjavo. Vozila se ustavljajo, prej ko slej pa ne more biti drugače, kot da se bo zgodila kakšna nesreča. Kriv bo, seve, pešec, ker nima pravice prečkati 'ceste, če ni označenega prehoda. Da bi se kaj takšnega ne zgodilo, priporočam obC-i-ki upravi, da bi po ureditvi cestišča, ki je sedaj prekopano, začrtali zebraste prehode.
Tovariške pozdrave (sledi podpis)
Jesenska megla
Megleni in otožni dnevi, ki so zamenjali sončni oktober, so nam Se bolj pribliSali jesen. Občasno iz megle prši, vendar dežja Se ni.
Zdi se, kot da se polagoma in na-dolgo pripravlja na: svoj prihod.
Listje kostanjev, lip, platan je po- v razstavnem prostoru v pasaži polnoma porjavelo ponekod pa se h0 slikar Enric0 čim razstalh
Danes bodo na pokopališču v Pod-gori pokopali 87-letnega Jožefa Vogriča, ki je živel v Oorlol, Gabrijelova ulica štev. 1. V ponedeljek dopoldne okrog 11. ure so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju in zdravnik je ugotovil, da ga je že prejšnji dan popoldne sadela kap. Pogreb bo popoldne okrog 15. ure iz hiše žalosti na pokopališče v Podgori od koder je bil pokojnik doma in kjer je že dobra tri leta pokopana njegova žena.
Vogrič je bil znana osebnost zlasti v severnem delu mesta. Do zadnjega je bil čvrst in bister ln marsikdo se je začudil, ko je zvedel, da Je tako naglo odšel. Rodil se je v Podgori kjer je imela njegova družina hišo in posestvo. Vojaški rok je odslužil v avstrijski mornarici, pozneje pa je služboval kot orožniški stražmojster v Furlaniji, Šempasu, na Lokvah ln po drugih krajih. Leta 1922 Je stopil v pokoj in je bil torej upokojen celih 43 let. Bil Je tudi posestnik več hiš v Gorici. Po smrti svoje žene je živel sam ker so mu otroci že zgodaj pomrli. Bil Je tudi stalen čita-telj Primorskega dnevnika.
Znanci ln prijatelji Izrekajo so rodnikom sožalje, ki se mu pridru žuje tudi naše uredništvo.


HUbE Miffl
O
V ženski odbojki Cankarju tretje mesto pred Galebom
v
Obe ekipi Skamperla v nedeljskem finalu
2e dolgo ni bilo tako vnetega navijanja kot sinoči na stadionu «Prvi maj«, kjer so se odvijale zadnje borbe v ženski odbojki 8. slovenskega športnega tedna. Pripadniki Cankarja so celo prišli z zastavo. Tudi drugi niso zaostajali: imeli so seboj od siren do drugih glasbil, tako da so veselo razpoloženi dali z vsemi mogočimi sredstvi duška navdušenju.
De Cll/ia razstavlja v goriški pasaži
tudi osulo, da SuSlja pod čevlji.
Ozimnica je v glavnem že pripravljena, vino vre v kleteh, le za setev njive Se niso pripravljene: nekaj dežja bi bilo potrebno, da bi se zemlja pod lemežem razdrobila. Jesen je prišla v deželo v
Ija 34 svojih del, ki so povečini posvečena kraikim motivom. Razstavišče je odprto ob delavnikih in praznikih. Razstavo bodo odprli danes ob IS. uri ter bo na vpogled občinstvu do 14. novembra.
Hlod ga je pritisnil ob stranico tovornjaka
Včeraj dopoldne je 43-letni Guer rino Zuc iz Krmina raztovarjal težke hlode s tovornjaka v podjetju Siles na Tržaški cesti. Pri tem delu mu je zdrsnil debel hlod iz ro>k ter ga pritisnil ob stranico tovornjaka. Ker ga je vedno huje bolelo, so ga popoldne ob 16.30 odpeljali v civilno bolnišnico. Pri pregledu so mu ugotovili udarec na boku in verjeten zlom hrbte, niče. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju.
Na goriškem pokopališču je več grobišč, v katerih so pokopani padli partizani. Udeleženci pone-deljske svečanosti so Jih obiskali prav vse. Na tem kraju, ki ga kaže naša slika, ni nobenega napisa,
kdo je zakopan, le skrbno urejeni grobovi in cvetlice na njih opozarjajo, da se na ljudi, ki počivajo v njih, ni pozabilo, Kdaj bo občinska uprava za vse zgradila samostojno grobnico?
Prošnje za podpore brezposelnim kmečkim delavcem
Doberdobska občinska uprava sporoča vsem brezposelnim kmečkim delavcem, naj do 30. novembra vložijo na uradu za delo, ki ima svoj urad v prostorih županstva, prošnjo za brezposelnostno podporo. Obrazoe kakor tudi navodila dobijo v uradu.
Včerajšnje tekme so bile vse brez izjeme zelo razburljive. Posebno zadnja, ko je šlo za osvojitev tretjega mesta. Jasno je, da je navdušenje doseglo višek, ko so mlade igralke Cankarja po zelo ostri in tri sete trajajoči igri osvojili častno mesto. Medtem ko se bosta za I. in II. mesto potegovali A in B ekipa Skamperla, sta se za ostala dva spoprijeli petorki šentjakobskega društva in dijakinje Galeba. Cankarjašice v rumenih dresih so si po tu pa tam nekoliko dolgočasni igri osvojile prvi set in vse je kazalo, da bodo z lahkoto odpravile nasprotnice v rdečih majicah. V drugem setu pa so spoznale, da se dijakinje ne bodo kar tako predale. Njihova najboljša članica Zavadlavova je v tem delu vodila tovarišice iz napada v na->ad, zaradi česar so se mlade in udi majhne predstavnice Cankarja večkrat zmedle. Napravile so vse, da bi omejile poraz v častnih mejah, kar se Jim Je tudi posrečilo. Igralke Galeba so v tretjem setu odločilno začele in so si s požrtvovalnostjo in z duhovitimi jotezami nabirale točko za točko. Le tu pa tam so Sentjakobčanke prišle do besede in skušale ostati razpoloženim tekmicam tik za petami. Po zamenjavi igrišča pa je ;>rišlo do preobrata: ekipa Cankar-, a se je vedno bolj bližala šestor-d Galeba, ki se ni mogla zbrati. Od 8:5 so igralke v rdečih dresih jrišle do 11, a tudi Sentjakobčan-ce so zmanjšale razliko na 8. Razvila se je silovita in razburljiva borba, med katero so sl igralke Cankarja ob hrupnem navijanju nabirale točko za točko, dokler niso izenačile in celo prešle v vodstvo. Igra je bila zelo živahna in Je potekala med izenačenimi silami. Sentjakobčanke so povečale naskok, a članice Galeba so prisebno izkoristile nekaj ntihovih na. pak, da so od 14:12 izenačile na 14:14. V obeh poljih je vladala razburjenost ln tudi- 'utrujenost in ko Je sodnik ponovno dal znak za nadaljevanje igre, je Švabova z dvema močnima servisoma spravila nasprotnice iz ravnotežja in jim odvzela zmago, na katero so še sredi igre prav gotovo računale. In ne samo one.
8inočnJi odbojkarski večer slovenskega tedna sta otvorili ženski šestorki Skamperla A in rojanske-ga Doma. Rojančanke so se samo v prvem setu upirale bolj izkušenim Svetoivančankam, ki so jih odpravile v dveh setih. Ekipa Skamperla A se je kasneje brez posebnega truda privoščila tudi šestor-
ke Cankarja, ki Je sicer pokazala dobro igro in preoejšnjo borbenost, kar pa seveda ni zadostovalo, da bi zmedla izkušene igralke kot so Švabova, Mijotova itd. S tem uspehom se je prva ekipa svetoivan-skega prosvetnega društva uvrstila v finale, kamor se je kasneje uvrstila tudi B ekipa, ki si je s precejšnjo lahkoto privoščila dekleta Brega in tudi dijakinje Galeba. Tudi ta igra je bila zelo razburljiva. Svetoivančanke so z izrednim for-cingom rešile že izgubljeni prvi set. Po začetnih udarcih je Galeb vodil že 8:1, a Svetoivančanke so s hladnokrvnostjo začele počasi, a gotovo odščipati točko za točko, dokler niso pri 14 izenačile stanje. Dijakinje so klonile živčni napetosti in so morale set prepustiti plavim tekmicam. V drugem setu so si dijakinje nabrale naskok, ki je dosegel sedem točk. Tu pa so se ustavile in niso bile več kos ofen-
IZIDI
Škamperle A — Dom Rojan 2:0 (15:12, 15:3)
Škamperle B —	Breg	2:9
(15:4, 15:4)
Škamperle A —	Cankar A	2:9
(15:3, 15:3)
Škamperle B —	Galeb	2:0
(16:14, 15:7)
ZA III. MESTO
Cankar — Galeb	2:1
(15:4, 7:15, 16:14)
POSTAVE
Škamperle A — Švab N., Ni-brandt, Mijot, Barej, Prelc, Hmeljak P., Hmeljak A.
Škamperle B — Barej, Pavletič, Drasič, Starc, Lah, Orel, Zavadlal, Castellani,
Cankar — Pernarčič Sonja, Švab I., Rogelja, Bandel, Pernarčič Silva, Kenda, Rauber J.
Galeb — Zavadlav, Stenčič, Blažič, Kosmlna, Kralj, Prašelj, Racman, Krlžmančič.
Breg — Slavec D., Foraus, Gla-vina, Slavec N., Corradini, Mahnič, Cuk, Bandi.
Dom Rojan — Kosovel, Mužina,
Roji
zivam plavih, ki so si z bolj umlr-, Strekelj, Trampuž N., Giovannini, Jeno, a tudi tehnično igro z lahko- Strgaus, Sosič, Trampuž S., Co-to nabrale 15 točk.	I retti.
llllimillimilllllllllllHIIIIIIIIIHIMMMIIIIHIIIIimniimillllllllltllllIHtlltIMIIIIIHIIIIIIHMIIIimilUMIIIIIIIIIia
V NEDELJO DVOJNI PORAZ BREGA
Slab začetek prvenstva v III. amaterski skupini
Juniorska enajstorica presenetljivo poražena s 4:0
V nedeljo Je smola zasledovala obe ekipi Brega. Juniorjl so igrali doma kot favoriti proti San Sergio, a so morali zmago prepustiti tehnično boljšim nasprotnikom. Tako so si zapravili edinstveno priložnost, da se uvrstijo v finalni del turnirja.
Juniorjl Brega so v nedeljo zaigrali takoj odločno, a lepa akcija San Sergia, ki je s srednjim napadalcem dosegla v 10’ igre prvi gol, jim je prekrižala vse račune. Igralci San Sergia so prevladovali na Igrišču in so v 30’ prvega polčasa dosegli prav tako s srednjim napadalcem drugi gol. V drugem polčasu so skušali Brežani nadoknaditi razliko, a vse zaman in igralci San Sergia so še dvakrat premagali sicer zanesljivega Ra-pot.ca.
SPORED TEKMOVANJ
. Opčine Skamper-
avto-
Danes, 3: novembra KOŠARKA ob 20. Cankar A ob 20.45 Jadran -le
Jutri, 4. 11. ob 8.00 tekmovanje mobilov ob 13.30 finalni tekmi nogometnega turnirja
Na stadionu «Prvi maj» ob 13.30 Zarja - Repen (za III. mesto)
ob 15.00 Primorje • Breg (za I. mesto) ob 19.00 streljanje (Tekmujejo vsa društva ra-
zen Cankarja in škamper-la)
Tekmovalci se lahko pripravijo za nastop najkasneje do 21. ure,
Petek 5. 11. ob 19.00 streljanje (Tekmujejo strelci Cankarja in Skamperla)
Sobota 6. 11.
ob 20.00 finalni tekmi košarke
Nedelja 7. 11.
ob 9.00 namizni tenis (finalne tekme)
ob 15.00 odbojka (finalne tekme)
ob 18.00 zaključek m razdelitev nagrad
Brežani so zaigrali na tem turnirju zadovoljivo in čeprav se niso uvrstili v finalni del in niso dosegli nobene zmage, so pokazali lepo igro, ki se je od nedelje do nedelje vidno boljšala. Kar pa manjka ekipi je prodoren strelec, ki bi znal izrabiti pripraven trenutek za strel.
Prvo moštvo Brega je pa nastopilo zjutraj na igrišču v Ulici Fla-via v prvi tekmi prvenstva tretje kategorije amaterjev prav tako kot juniorji proti San Sergiu. Breg je nastopil s številnimi rezervnimi igralci, ker imajo nekateri še vedno obveznosti do raznih klubov.
Igra kot taka ni bila dosti vredna in Brežani niso izrabili prilike, ko so nasprotniki igrali v devetih, da bi si zagotovili vsaj neodločen izid. Edini gol tekme so dosegli igralci San Sergia iz enajst, metrovke v 16’ prvega polčasa. Na igrišču pa sta se huje poškodovala dva igralca San Sergia. Eden se je spotaknil na žogo in si zlomil roko, drugi pa se je zaletel v Klabjana, ter se pobil po glavi.
Breg čakajo sedaj težke naloge. Predvsem Je prvo moštvo, ki ni še dovolj pripravljeno za prvenstvo, nato pa še Juniorji, ki bodo sedaj imeli le malo več časa za svoje prvenstvo, in se bodo morali nanj resno pripraviti.
K. V.
JOSIP JURČIČ:
7.
LEPA VIDA
«Razbojniki? Ni mogoče, ni mogoče,* Jadikuje stari, a ne ve si pomoči, ne ve odločiti, kaj bi storil.
Nazadnje mu na misel pride, da je morda ona, ki Je iščejo, kje v hiši, a drugi je iščejo zunaj; ali pa je morda na sprehodu, kje nedaleč od tod. »Razbojniki, razbojniki, to ni mogoče! Dostikrat se je že prigodilo, da smo iskali česa daleč proč, a bilo je nam blizu in ni bilo izgubljeno, ni ne, ne bode ne daleč.«
A neusmiljeni ljudje so povedali dedu, da je že od zore iščejo, da Je vse preiskano, daleč okoli že, povsod se Je klicalo ime gospodinjino, a ni bilo ni glasu ni sledu. Glasu ne, ker ni klicev slišala, sledu ne, ker ga je dež lahko izpral, ki je šel pred dnem in še potem po malem zopet padal.
In starec se je treeel kakor mrzličen, kakor pribit na svojem sedežu ter je klical v polglasnih stokih boga na pomaganje in svetce njegove. V svojem strahu se še takoj domislil ni, da ima svoji leni takoj sporočiti, kaj se je zgodilo. In ko mu je to na um prišlo, odvzel ga je znova strah, kaj bode iz matere, ko bode čula, da je njen edini otrok pomorskim razbojnikom, divjim, neusmiljenim ljudem v roke prišel.
Pošiljati sicer na Basnigojevino poročila ni bilo treba, ker tudi gori je družina brzo zvedela, da iščejo Vide in kaj sumijo, da se je zgodilo z njo. Došlo je tudi starki na ušesa in jo podrlo na tla v nesvest.
Prvi, ki je jenjal iskati, bil je starejši Samorod, župnik. «Tu je vse zastonj, treba je samo v božjo previdnost zaupati, ki bode še vse prav izvela,« rekel je ln ustregel vsem upehanim.
Ko je prišel tudi Anton domov, ves zamolklo tih, s straš-nim obrazom, truden in obupan, spustil se na stol ter obras pokril z obema rokama, bližal se mu je brat ter je rekel z lahko modrostjo in tolažljivostjo onega, kogar nesreča v prvi vrsti ne zadeva:
«Anton, v boga zaupaj, še ni izgubljena.«
»Izgubljena!« reče veliki mož, roka mu opade kakor otrpla ob životu.
«Ce so jo razbojniki ugrabili in s seboj vzeli, poslali ti bodo gotovo poročilo, kam pridi z odkupnino ponjo. Za odkupnino jim je, denar, to je vse.«
»Misliš?« reče Anton in naglo vstane.
«Gotovo in nekaj še imamo.«
«Potem niso šli daleč, lopovi. Dohitel bi Jih,« reče Anton in premišlja.
«Jaz idem na morje,« reče potem naglo. «Poroči ti mojim prijateljem v Trst, naj skrbe tudi oni od svoje strani. Bodi še nekaj dni tu, če mene ne bode. Skrbi za dete. Ce ti treba za kaj denarja, dala ti bosta oče m mati.«
«Dala, dala bova,« prikima stari tast Basnigoj z ginjenim, na pol otročjim glasom.
Anton korači iz sobe ven in ukazuje pripraviti ladjo. Povsod mu je brat na pomoč s svojo večjo hladnostjo in start test bi rad pomogel, rad svetoval, ali strašna iznenadna novica ga Je bila tako potrla, da ni mogel še govoriti, le zdaj pa zdaj je klical tiho boga.
«Ali, brate, tako prav gotovo pa tudi ni, da bi jo bili raz-bojniki vzeli, morda jo je neka druga nesreča zadela, morda...«
«Ne, glej!« In Anton pokaže košček njene obleke, ki Jo je bil našel na malem obsteznem kolcu. «Tam doli je hodila. In pozna se, da se je tam nocoj čoln izkrcal. Ribič je v Jutro čul veslanje.«
Tedaj Je bilo dokazano.
Anton je odplul rote se, da brez nje ne pride domov, in ko bi jo imel vzeti iz globočine morja ali z onega konca sveta.
Vest pa, da Je tako čudovito izginila lepa Vida, razširila se Je med ljudmi daleč po deželi, nastale so pripovedke, v katerih se je natanko povedalo, kako Je prišel «čm zamorec preko sivega morja, ladjo ustavil, ko je lepa Vida plenice prala«, pa Jo Je zvabil in odpeljal v daljno deželo ter da Jo mož išče ali, kakor se Se dandanes v pesmi, katero je slovenski narod o naši lepi vidi zložil, poje:
...tvoj mož je šel od hlSe, se po morju vozi, tebe iše, tebe iše in se grozno Joka, od bridkosti njemu srce poka
Osmo poglavje
Župnik, ki Je bil tako ob nesrečnem dnevu prišel brata na domu obiskat, moral Je zdaj nekaj dni tu ostati, ker ni bilo po odhodu Antonovem nobenega domačega.
Prvo, kar je storil, bilo Je to, da je premestil dete na Basnigojevino k babici Basnigojki, ki se Je strastno oklenila ma lega vnučiča, ko hčere ni več imela
Drugo delo pa Je bilo župniku, da Je od kraja začel pre-iskavati in povpraševati zaradi Vide. Zvedel in videl je mno-gokatero znamenje, ki ga v burnosti prej ne Anton ne on ni bil zapazil. In po vsem tem je mož z glavo majal in sumnjivo molčal.
Na pesku namreč doli, kjer Je moral tuj čoln čakati, ni bilo mnogo sledu poznati. Čoln Je bil majhen. Imajo li pomorski razbojniki majhne čolne? Dalje tudi psa Volka ni bilo nikjer, pač pa se je poznala ena stopinja njegova skoro do tja, kjer Je bila Vida v čoln nesena — če je bila. čudno, da bi bil pes miren. A vsi sledovi so bili Jako slabi, negotovi, zato se ni dalo trdno sklepati o ničemer.
Bolj čudno pa se mu Je zdelo — da, celo ostrmel Je sam
pri sebi — ko Je od dekel čul, da so one na vse rano Jutro na šle glavna dvorska vrata odprta in da so slišale malega Tonfr ka samega jokati. Kako Je to, da je danes tako zgodaj odšla kakor nikoli? Kako, da ni prej kake dekle poklicala ter ji svoji dete Izročila, preden se je k roditeljem napotila?
Strašna misel mu Je urezala preko glave, zlasti ker se Je domislil sinočnjega pogovora in Antonove pritožbe o svoji ženi.
A dobri mož ni hotel sumničiti, obrisal si Je hladen pot z obraza in se skušal razmisliti, hodeč od tod do tam, med družino, ki se je zopet dela polotila.
V mraku je sedel župnik zamišljen na Južnem oglu hiše in gledal po enakomernem morju.
Ovčar Stoklasek je bil prignal ovce v hlev, pa se Je bil postavil nedaleč, kakih deset korakov, od duhovnega gospoda in ga gledal nekako posebno. Nekaj je držal v roki in noga se mu Je kakor krčevito večkrat premaknila, da bi stopila napre) do gospoda, a strah ga je bilo blagoslovljenega moža. dasi ga Je Stoklasek rad imel, ker Je včeraj dobro slišal, kake ga Je župnik branil gori med skalami, ko ga je Anton Samorod z bičem tepel.
«KaJ bi rad?« vpraša ga župnik, ko zagleda blizu stoječega in proti sebi obrnjenega ovčarja.
«Tole.» reče Stoklasek in predse moli nekaj okroglega v roki, pa samo z eno, šepavo nogo naprej stopi.
«Kaži sem, kaj je?«
Pastir priskaklja in izroči gospodu majhen, rdeče obrobljen portret. Slika je kazala mladega lepega moža. župnik Jo je samo enkrat pogledal, barvo na licu spremenil, oči v starega pastirčka uprl in naglo vprašal:
«KJe si to dobil, povej!«
«Našel,» reče šepec.
«Kje, kdaj?«
»Davi, tam doli.« Rekoč kaže s prstom ob morju.
' Nartaneuane sledi)
UK KI)N IS l V O: TRSI - UL MONTECCHI s U TELEFON ttt-Mm u» «4 «SH - poštni predaj 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulic« SUvlo Pelilco I II. Telelon 33 82 - UPRAVA TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: meseftna 800 Ur - Vnaprej-Četrtletna 3 250 iir polletna 4 400 lir, oeloletna 1 700 tir - SFRJ posamezna Številka v tednu m nedeljo 50- din, mesečno 11810- in letno 10 000 din - PoStnl tekod raCun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADII, DZS, Ljubljana Stari trg 3/1 tele« fon 22-207. ukori rac up pri Narodni oanki > Ljumjanj oOO 14 mn 8« - di.i.a>i ».ene oglasov: za vsak mm v Sirim enega stolpca trgovski 150 finančno upravni 250, »smrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 ut beseda - Oglasi tržaške In goriške pokrajine se naročajo pri upravi.
- Iz vseh drugih pokrajin Italije pn «SocletA PuDbltcltž Italiana« - Odgovorni urednik: Sl ANISI.A V RENKO - Izdate ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Tr«t	V