310
Politične  stvari.
Deželni zbor kranjski.
3. seja 19. septembra.
Pretekli petek zbral se je deželni zbor k 3. seji s sledečim dnevnim redom:
1.   Branje zapisnika o 2. deželnozborni seji dne 16. septembra L 1884.
2.    Naznanilo zborničnega predsedstva.
3.    Utemeljenje samostalnega predloga g. dr. viteza Bleiweisa glede uradnega jezika pri deželnih uradih.
4.    Ustno poročila odseka za deželno-odborno letno poročilo o tem poročilu, in sicer:
a)  §. 1.   Sklenjene postave,  marg. št. 1 — 6,  dalje 8 in 9;
b)  §. 8. Šolstvo, marg. št. 5—13, in 30—36;
c)  §. 10.   Osobne zadeve, marg. št. 1—5, in 7—10;
d)  §. 11.   Splošne zadeve.
5.    Ustna poročila finančnega odseka o prošnji:
a)  Alojzije Dernovšek  zji odpis blazničnih stroškov 622 gold. 28 kr. za Štefana Dernovška;
b)  Alojzije Malenšek, učiteljske udove, za miloščino;
c)  dr. Gestrina glede  podpore za Marijo Tekavčič;
d)  podpornega društva rudarskih akademikov v Ljubnem za podporo;
e)  podpornega  društva dijakov v Novem mestu za podporo;
f)  društva za oskrbovanje bolnih dijakov  na dunajski univerzi za podporo.
6.    K prilogi 7. — Ustno poro(^,ilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1883.
7.    K prilogi 9. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1883.
8.    K prilogi 1. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu za 1. 1883.
9.    Priloga 23. — Predlogi finančnega odseka k §. 7. marg. št. 5. do 14. deželno-odbornega letnega poročila zadevajočega deželno prisilno delalnico.
10.    Priloga 24. — Poročilo finančnega odseka: a) o deželno-odborni predlogi  zaradi povekšanja nekaterih
plačil v prisilni delalaici (k prilogi 10) — ia b) o proračunu zaklada prisilne  delalnice za L 1885 (k prilogi
16/B.).
11.    Ustno poročilo   upravnega  odseka o §. 5. de-
želno-odbornega  letnega  poročila  zadevajoč   »občinske
zadeve".
12.   K prilogi 20. — Ustno poročilo upravnega odseka o deželno-odborni predlogi glede odobrenja različnih občinskih priklad.
13.    K prilogi 19. — Ustno poročilo upravnega odseka o premembi §. 33. uradne instrukcije za deželno blagajnico.
14   Ustna poročila upravnega odseka o prošnji:
a)  učiteljske skupščine litijskega šolskega okraja za-volj premembe nekaterih določil o postavah za ljudske šole;
b)  občine šmartinske poleg Litije za uvedenje pola-dnevnega pouka na šoli v Šmartnem in za ome-jenje učenja nemškega jezika;
c)  občine Št. Jošt glede podpore za popravo občinskih potov.
Po prebranem in odobrenem zapisniku prejšnje seje podelil je gosp. deželni glavar besedo gosp. deželnemu predsedniku baronu Winklerju, kateri je na vlansko leto stavljeno interpelacijo g. S ve t ca odgovoril tako-le:
„Visoki deželni zbor! V 14., to je, predzadnji seji visokega deželnega zbora preteklega leta so gospodje deželni poslanci Svetec in tovariši stavili do c. k. vlade
interpelacijo:
„Hoče li visoka c. kr. vlada natančno preiskavo ukazati, v katerih obrokih se izterjuje po deželi zemljiški in hišno-razredni davek, in ako se pokaže, da se ta davek izterjuje vsak mesec, to nepostavnost odpraviti, ter vsaj za zdaj zapovedati, da se omenjeni davek pobira le v štirih obrokih, in da se le po tem načinu eksekucije napravljajo in zamudne obresti zaračunajo.^
V čast si štejem, da na to interpelacijo odgovorim tako-le:
Po namenu predpisov, došlih od vis. c. kr. finančnega ministerstva z razpisom 4. marcija 1878. leta, št. 2702, glede posilnega iztirjevanja neposrednjih ali direktnih davkov izkazati je zastanke na vseh direktnih davkih, tedaj tudi na zemljiškem in hišno-razrednem davku o začetku vsakega četrtletja, v ta namen namreč, da se iztirjajo po izvršbi ali eksekuciji, in mora se tudi posilno izterjevanje vršiti le od treh do treh mesecev. Tako je bilo zadnjič 1. 1879. naročeno vsem okrajnim glavarstvom in davkarijam, kar se med tem ni izpre-menilo.
Ker se po tem takem zastanki na zemljiškem in hišno-razrednem davku na Kranjskem po izvršbi uže tirjajo (ali vsaj se tirjati morejo) tako, kakor gospodje interpelantje sami žele, ni meni treba v tej zadevi kaj posebnega ukreniti.
Kar se tiče zamudnih obresti, nastopi dolžnost plačati jih po namenu zakona z dne 9. marcija 1. 1870., drž. zak. štev. 23, tedaj kedar redni davek z državnimi prikladami vred za vse leto ne presega 50 gld. in se ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku za plačilo odločenega obroka.
Ker je na Kranjskem primerno le malo obdačencev, ki plačujejo vsako loto nad 50 gold. zemljiškega in hišno-razrednega davka, in ker oni — večidel premožni posestniki smejo svoj zemljiški in hišno-razredni davek plačevati tudi v mesečnih obrokih, ako se hočejo ogniti plačilu zamudnih obresti, zdi se mi prizadevanje v ta namen, da bi se dosedanji mesečni obroki za plačilo omenjenih  davkov izpremenili  samo  zaradi zamudnih
311
obresti tem manj potrebno, ker se uže tako v kratkem pričakuje splošna uredba obrokov za plačevanje davkov." Nadalje predložil je gosp. Svetec sledeči zakon, kateri se je prebral in potem zadostno podpiral. Predlog se glasi:
Zakon,
veljaven za Vojvodino kranjsko zastran reservnega zaklada
kranjske liranilaice v Ljubljani.
Po nasvetu deželnega zbora Moje Vojvodine kranjske ukazujem tako:
§. 1. Reservni zaklad kranjske hranilnice v Ljubljani, kolikor ni potreben za upravne ali pokojninske stroške in hranilničnim vlogam za varnost, podpada po svojem v hranilničnem pravilniku od 26. septembra leta 1844. (§. 12) in oziroma v hranilničnega društva pravilih (§§. 20, črka d in 25) izrečenem namenu nadzorstvu deželnega zbora.
§. 2. Deželni zbor izvršuje to nadzorstvo po deželnem odboru, ki ima pravico, svojega poverjenika k sejam občnega zbora ljubljanske hranilnice pošiljati ter paziti, da se z reservnim zakladom pravilno in brez škode za deželne koristi gospodari.
Deželni odbor sme sklepe, deželnim koristim pro-tivne, ustaviti.
§. 3. Izdatkom iz reservnega zaklada, ki niso upravni ali pokojninski, treba je do 20.000 gld. zneska pritrditve deželnega odbora; za večje zneske, ali ko bi hranilnica nehala, za konečno porabo tega zaklada treba je pritrditve deželnega zbora.
§. 4. Nadzorstvo, ki ga ima po hranilničnem pravilniku državna vlada, ostane tudi posihmal nespremenjeno.
§. 5. Mojemu ministru notranjih reči naroča se izvršitev tega zakona.
Nadalje predložil je poslanec Schneid predlog, zadevajoč vožnino na železnicah, katerega bo tudi utemeljil v prihodnji seji.
Dr. vitez Bleiweis je potem vtemeljeval svoj predlog zarad zopetne vpeljave slovenščine kot uradnega jezika pri vseh deželnih uradih sledeče:
„Slavni zbor! Utemeljeval ne bodem na dolgo in široko svojega predloga, ker je bil uže tolikokrat na* dnevnem redu v tej visoki hiši.
Narodni zastopniki so o tem predmetu od začetka ustavnega  življenja  sem imeli odkazano pot,   dejanska vpeljava narodnega jezika v šolah in uradnijah, povsod, kjer Slovenci stanujejo in  pri  vseh oblastnijah,   naj si bodejo državne ali deželne, jim je bilo  glavno in načelno vprašanje, za katero bojevali so se najboljši možje našega naroda.   A tudi nasprotniki naši so se, čeravno neljubo,  vendar-le nekoliko morali podvreči splošni in naravni potrebi, kakor tudi javnim zahtevam.   Poudarjati še moram,   da s svojim predlogom  nikakor nisem hotel  izreči,   kakor   da  bi  se  bili nalašč ogibali slovenski deželni poslanci  slovenskemu uradovanju;   ura-dovali so večinoma v domačem jeziku,  splošni vpeljavi nasprotoval je le nek sklep deželnega  zbora,  oziroma ukaz deželnega zbora,   oziroma  ukaz deželnega odbora od leta 1878., kateri je še zdaj v veljavi in postal nor-male deželnim uradnikom. Uže leta 1869. sklenil je deželni zbor,  da se ima uradovati   slovenski,  in tako se je tudi gladko brez zaprek,  in  le  z  malimi izjemami uradovalo   do  leta  1878.   Ko je  leta  1878. nasprotna stranka po dobro znanih in slaboglasnih volilnih dogod-jajih prišla na krmilo, bila je njena prva skrb, potisniti slovenščino v kot in jo omejiti na  one  slučaje,   v katerih so dopisovale slovenske stranke deželnemu odboru, celo notranje uradovanje  bilo je odslej nemško.   Tako
pa ne sme dalje ostati, slovenšina mora priti zopet na prvo mesto, kar se bode zdaj skoro brez izjem dalo izvršiti, ker se je od leta 1869. sem število slovenskega jezika zmožnih uradnikov izdatno pomnožilo. Visoki zbor bode imel še priliko, o tem vprašanji izreči svoje mnenje, v formalnem oziru prosim, da se izroči moj predlog upravnemu odseku.
Dalje poročali so gospodje Obreza, Klun in Eobič o §§. 1., 8., 10. in 11. letnega poročila, in to prvi o sklenjenih postavah; g. poslanec Klan o §. 8. zadevajoč šolstvo, pri katerem po obširnem in zanimivem utemeljevanji predlaga tri predloge: 1) Deželnemu odboru se naroči, da se obrne do višje šolske oblasti s prošnjo, naj se uvede poduk grščine v slovenskem jeziku; 2) za izdajo grško-slovenske slovnice, za sloven-sko-latinske in za slovensko-grške vaje dovoli se deželnemu odboru kredita 1000 gold.; 3) izplačilo 500 gold. knjigarni Kleinmayrjevi in Bambergovi za izdavanje knjig se odobri.
Tem predlogom skušal se je protiviti poslanec Deschmann.
Gosp. poslanec Robič pa poroča o §§. 10. in 11. osobne in splošne zadeve.
Dalje poroča v imenu finančnega odseka gospod dr. Poklukar: o prošnji Alojzije Dernovšek, katera se vsliši in se odpišejo oskrbovalni stroški, narastli za njenega blaznega moža Štefana Drnovška, — in pa o piošnji učiteljske sirote Alojzije Malenšek, katera se odbije.
Nadalje poroča posl. Sukije o računskem sklepu normalnošolskega zaklada; dr. Poklukar o računskih sklepih ustanovnih zakladov; dalje gospod poslanec Luckmann o proračunu za prisilno delavnico; gosp. Svetec o §. 5. letnega poročila in pa o prilogi 20.; gosp. Faber^o prilogi št. 19, in gosp. dr. Samec o prošnji občine St. Jo št, katera se zarad splošnih pomislikov in ker ni bilo dokazanih izrednih potrebšin, ni mogla uslišati. — Konečno predlaga gosp. dr. Poklukar v imenu upravnega odseka, da se dve zadnji seji temu odseku izročeni prošnji, zadevajoče šolske stvari, izročite posebnemu šolskemu odseku, kateri predlog se je sprejel in se v ta odsek izvolili gg. Svetec, Klun, Schneid, Šuklje, dr. Vošnjak, Deschmann in baron Taufferer.
Potem je deželni glavar, sklepaje to sejo, prihodnjo sejo napovedal za torek dne 23. septembra, in tej 4. seji odločen je bil sledeči dnevni red:
1.    Branje zapisnika o 3. deželnozborni seji dne 19. septembra 1. 1884.
2.    Naznanilo zborničnega predsedstva.
3.    Priloga 28. — Utemeljenje samostalnega predloga gosp. poslanca Sveteca, da je izdati zakon zastran reservnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani.
4.    Priloga 27. — Utemeljenje samostalnega predloga gosp. poslanca viteza Schneida glede peticije za premembo tarife pri c. k. priv. južni železnici za osobe in blago.
5.    Priloga 25. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt deželne postave glede doneskov zavarovalnih društev k strošKom gasilnih straž ter v podporo onesrečenim gasilnim stražnikom, in o katerem se poroča o vprašanji zarad vpeljave prisilnega zavarovanja.
6.    K prilogi 2. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1883.
7.    Priloga 29. — Poročilo finančnega odseka o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1885 (k prilogi 3).
312
8.    K prilogi 12. — Ustno poročilo upravnega od' seka glede uravnanja Save med Črnučami, Št. Jakobom, Podgradom, Dolom in Lazami.
9.    Priloga 30. — Poročilo upravnega odseka o vpeljavi taks za ogledovanje živine pri izdavanji živinskih potnih listov (k prilogi 22.).
10.   Ustna poročila finančnega odseka o prošnji:
a)  Alojzija Gangla glede  podpore  za  nadaljevanje podobarskih študij;
b)  Antona Ažbeta glede podpore za nadaljevanje slikarskih študij;
c)  Ludovika Grilca  glede podpore za  nadaljevanje slikarskih študij;
d)  podpornega društva slavjanskih dijakov v Gradcu za podporo.