Izhaja rasen nedelj in praznikom au.mii. vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6, 1. nadstr,, == Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirans pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnina, proste. =====
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po poStl z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’za pol
leta K 15’—, za četrt leta K 7‘50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 38*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust
Štev. 46.
V Ljubljaui, pondeljek dne 25, februarja 1918.
Leto II.
Prehrana.
Prehranjevalni minister Hofer je odstcpil j in kaj postaja varneje v tem trenutku kakor vprašanje prehrane, organizacija prehrane. Doslej smo imeli jako žalostne izkušnje, vedno smo bili prepozni; 'ko bi morala že davno deiati precizna organizacija, smo dobivali šele odredbe in na-reabe, ki so imele zaradi svoje nepopolnosti le majhen uspeh, dasi bi bila dolžnost izvesti prehrano neoziraje se na posestne sloje, trgovino in tihotapstvo tako, da bi ustrezala potrebi. Naravno je, da v vojnih razmerah popolnoma izgine v družbi čut dolžnosti do bližnjega in da vsi, ki se jim nudi prilika za kupčije z neusmiljeno oderuško dušo izkoriščajo konsumente, pri čemer so prizadeti ziasti si-romašneji sloji.
V vojni prinašamo vsi žrtve. 2rtve bi morali prinašati drug za drugega, toda največje žrtve prinaša delavski konsument. Navezan je na omejene karte, na visoke cene in če še tistih potrebščin ni, potem je njegovo stanje v .resnici najslabše. Vemo, da je žrtev tudi za kmetijstvo težka, da ni prijetno dati zadnjo kravo iz hleva, da obide kmeta žalost in nejevolja, ko vidi ple-velnato in napol obdelano polje; vse to je neprijetno, toda prehrana je prva in v obči prid prebivalstva.
V Nemčiji so uvedli diktaturo v prehrani, dasi je ne moremo primerjati s strogo angleško uredbo. Prava igrača je, eni dobe premalo, drugi pa razmeroma več. V birokratični uredbi je mnogo ovir in poleg tega imajo parlamentarne stranke velik, vpliv na uredbo prehrane, ki gre vedno za tem, da se nekaterim gospodarskim skupinam dovoljujejo posebne ugodnosti. Prehranjevalna urad bi moral biti povsem neodvisen, ne pa pomoček, s katerim vlade delajo politične kupčije, torej prava diktatura, ki je zasledovala izključno interese prehrane.
Tudi pri nas je tako. Minister prehrane je moral poslušati očitke parlamenta, ministrstva, v odsekih, a samostojno izvesti aproviza-cije ne more, ni v to pooblaščen. Vrhutega uvajajo v prehrano vedno večjo desorganizacijo.
In v parlamentu ne zagovarja nihče ministra prehrane, ministri sami se izražajo hladnokrvno o prehrani in vale vso krivdo na prehranjevalni urad.
Ne gre tukaj za ministra Hoierja. Prehranjevalni urad je danes vplivnim interesentom samim trn v peti, ker zahteva požrtvovanja.
Še bolj hi radi poslabšali prehrano; v gosposki zbornici dela večja skupina v tern zmislu z veliko odločnostjo.
V državi imajo vpliv elementi, ki poznajo le svoj gospodarski dobiček, ki so zaraditega pravi sovražniki države. Radi bi imeli, da bi imel prehranjevalni urad več kruha, toda boleti to ne sme- posestne sloje. Prehranjevanje v Avstriji je postalo prava nerazrešljiva uganka in utegne se uvesti za novo žetev na zahtevo meščanskih strank zopet gospodarska anarhija, ki je v sedanjem času največja nevarnost za prebivalstvo te države. Tako pač ne more in ne sme iti. Ce dobi država vse, kar potrebuje, potem naj uredi tudi prehrano pošteno!
Celibat.
(Članek Dam je došel iz prizadetih krogov in ga priobčujemo.)
Amicu» Plato, magis nmica verita*.
V demokratični dobi smo. Demokratizem pomeni prostost, enakost, samoodločevanje. la Daš v tem času se je zdelo češkemu agrarnemu klubu primerno, da vloži v dižavnem zboru predlo? za odpravo celibata. Predlog sta podpisala tudi dva češka poslanca duhovni ca. K-jti zelo se da dvi m.ti, če je v sm slu demokratizma celibat, kakor dejansko dandanes obstoji.
Demokratizem pravi:	prostost,	sve	bodno
odločevanje. Prostost tudi tistim, ki se svobodno odločijo za celibat in svobtdno, vezani samo po svoji prosti volji živijo v celibatu. A ta prostost je ob času odločitve precej omejen?«. Najprej se marsikdo odloči za teologijo, ker mu manjka sredstev za študij v velikem mestu. V bogoslovju pa ga brezplačno preskrbijo z jedjo in stanovanjem in deiomafelo z obleko. A tudi neghde na to človek ob času odločitve še ne moie pregledati vseh posledic celibata. Večinoma Se ne pozna dovolj žtviienja z vsemi njegovimi silami. Najti, da človek pozna življenje, ga je treba doživeti, notranje izkusiti, šele to nam pokaže pravo vsebino življenja. Kdor pa pozna življenje, tako piše neki pisateli, samo iz teorije, iz tega, kar je snšal od diugih ali se naučil iz knj>g, ta sodi o življenju kakor slepec o barvah. Nj* govo znanje o življenju je zgolj bleda ribba, na kateri manjka barv. Gimnazija človeku ne nudi dovolj pogleda v iealnost in v teologiji živi človek ločen od vsega sveta. Tudi se v tem času
razvija, in marsikatere sile v t hem zavetju semenišča še napol spijo, da se vzdramijo z vehementno silo, ko človek zapusti ozko ‘ zidc vje. Tedaj šele se poiagoma zave dalekosežnosti celibata, a tedaj je tudi že zavezan in nazaj ne more več. Kakšno samoodločevanje je to ?
Oovek potrebuje pr ostosti. Celibat pomeni hudo omejitev osebne prostosti. .Ostrigli, oh, so nn peruu\ toži Gregorčičev ujeti ptič. Po ničemer Čiovik tako ne hrepeni, kakor prostost Ne mara zunanje sile in zunanjih vezi. Za kar se svobodno
odloči, to ga zadovolji. Tudi brez celil ata bi biio dosti ceiibateijev, a ti bi bili prostovoljno iz notranjega prepričanja, ne zaradi zunanj h vezi, imtli bi prijetno zavest, da sami in le sani tako hočejo in jih k temu nihče ne sili. Kdor pa se že v mladosti zaveže za vse življenje, ko še nima končnoveljsvnega pojma o življenju, ta si nadene zunanje vezi, ki se večkrat že po preteku kratkegi časa ne skladajo več z njegovo voljo in prepričanjem. A nobenega izhoda nima več, os a ne mu le še G egorčiceva tožba: Oj. zemlja Š rna, zemlja, ti vsa si bila moja last; zdaj ozsa kletka me zaklepa, ko vjel sem se v nesrečno past. — ln gme veselje Co dela, in gine veselie £10 življenja. Zikaj naj dela, čemu naj živi? Fnsilno samatvo zamoti veiiko živ jenskih sil in energije, da se nikdar ne razvijejo v polni moči.
Čiovek potrebuje cilja, za katerega žin, človek, mora koga imeti, za katerega skrbi ia dela. Čuti potreoo po ožjem cilju, samo delo za splošnost, samo delo za družbo mu navadno š>: ne uteši srca. Človek noče umreti, živeti hoče, dalje hoče živeti v svojih potomc h. Pri nobenem narodu ni bila ta želja tako živa, kakor pri starih Judih. Svoj dum si hoče ustanoviti, hoče imeti koga ob strani, s katerim dela in za kateregu dela in živi. Slepci nočejo ostati v zavodu, ne marajo samotnega samotarskega življenja, to se jim zdi tiho počasno umiranje, moreče pričakovanje smrti, življenje brez cilja. Svoj dom in in svojo diužino si hočejo ustanoviti; to je zahteva človeSke narave. Neki pisatelj jo je takole izrazil... .takrat sem dodobra spoznal in čutil, da je delo in živijenje brez otrok — prazio; za koga delati in čemu živeti, če otrok ni I Za druge, za tujce, kdove za koga? Če ima človek otroke, čuti, da živi v svojih otrocih naprej in ne umrje, v njih se pcmladi, raste, fcvi.# (Di S., 1917, str. 48).
Človek potrebuje ljubezni. Potrebuje človeka, ki mu more vse zaupati, kjer najde sočutja in tolažbe. .Človeku ni dobro samemu biti.*1 Ljubezen je solnce življenje. V soincu mecseboj nega zaupanja, ljubezni in tolažbe ljudje pozabijo na vse bridkosti in tiža*e. A to solnce nikjer ne sije tako žarko, kakor v toplem družinskem krogu.
Človek potrebuje družbe. Panem et cir-censes — kruha in zabave je zahtevalo rimsko ljudstvo. Najboljšo zabavo naide človek v ilružoi. Vjeimku, ločenemu od d užbe nobena reč ne more nadomestiti družbe. Č ovek jc družsbcio bitje. A kakšno družbo ima ceiibater v svojem samotnem domu? Narava pa ga sili, da si poišče d.užbe. Na deželi je najbl žja m časih skorc edina prilika za to v gostilni. A če duhovnik mnogo zahaja v gostilno, mu ,višji“ zopet zamerijo. Kakor se obrne, ni prav. — Marsikdo se v svojem osamljenju uda pijači. V alkoholu išče utehe ž.ijam narave, ki jim ne more ugodni naravnim potom. Koliko življenskih sil ostane vslel tega neizrabljenih, kolino eksistenc se ria ta načni uniči.	(Konec	prih)
Politični pregled.
— Torpediranje vojne ladie »Wien«. Poslanec Denk in tovariši sn na zadnji seji piv slanske zbornice interpelirali brambnega ministra glede torpediranja vojne ladje »Wien« v tržaškem zalivu. Interpelanti izvajajo med drugim:	Angleško	časopisje objavlja obširna
poročila o potopitvi vojne ladje >Wien«, ki je bila zasidrana pri sv. Andreju v Trstu za zaporo z mrežami in minami. Samo ob pomanjkanju vsakoršne stražne službe in ker so brez dvorna niso vršile predpisane ronde, se je moglo zgoditi, da sta dva italijanska motorna čolna neopaženo prerezala mrežno zaporo ter lancirala torpedo proti ladjam »Wien« in »Mo-narch«. Za neopreznost stražne službe je značilno, da je poročnik Rizzo, poveljnik Italijanov, splezal na molo, ki ni bil zastražen, si ogledal situacijo, se vrnil potem na motorni čoln, da se je s svojimi ljudmi še enkrat neo-ra/etio vrnil na molo in neovirano prerezal mreže. Tudi itahjanskim pomorščakom se je posrečilo, približati neopaženo na 200 metrov »Monarchu« in na 350 metrov ladji »Wien* ter jo potopiti. Interpelanti vprašajo, je-li se potrebno ukrenilo, da se kaj takega ali podobnega več ne pripeti, in kaj se je ukrenilo, da se krivci, častniki in moštvo pozovejo na odgovornost.
— Konferenca ententnih socialistov, h Londona poročajo z dne 20. februarja: Danes j: bila otvorjena konferenca ententnih soc ahstov. Konferenca je tajna. Na prvi seji konference so bili navzoči razen članov pailamentarnega odbora strokovnega kongresa m iz^ršilmga sveta delavske stranke, ki sta bila sklicala konferenco, tudi zastopniki Belgije in Romunije in tajnik menarod-nega socialističnega biroja Huy mans. Ddeg.ic ie francoskih, italijanskih, sibs)<ih in gršk h socn-listov pridejo tekom dneva. Predsednik par amen-tarnesa odbor* strokovnega kon?<esa je pozdravil navzoče v imenu organiziranega angleškega delavstva.
=» Socialistični narodni zbor na Francoskem. Ii ^eneve poročajo: V nedeljo in pon-diljek je bil v Parizu kongres zastopnikov socialistične stranke vse dežele, takozvani narodni zbor. Kongres je z veliko večino zavrgel dos cj veljavno smer vladnega socializma. Francoska poročevalska služba za tujino pa to prikriva. Narodni zbor je bil izvolil, v nedeljo popoldne komisijo, da izdela strankine sklepe. Komisija je
bila razdeljena na dva tabora. Kljub temu se je zedinila na določene resoluetjske predloge. Besedilo teh predlogov dokazuje, da vladni socialisti aii pravzaprav vojna skupna stranke nimajo nič več večine, celo ne več ria desnem krilu stranke. OJ komisije predlagana načela, po katerih se morajo ravnati strannuii zastopniki na londonski predkonferenci ente^tn h socialistov, so v glasnem na stališču angleške* socialistične delavske stranke, a imajo tudi take točke, ki označujejo posebno francosko stališče. Giede Alzacije se je p stavila komisija na stališče di je razveljavila Nemčija z vojno napovedjo 1914. leta franKfurtsko mirovno pogodoo m da je zato Francija upravičena, da obnovi svojo zahtevo, naj se vprašj prebivalstvo. Ker je odvisen od aizaštvo lurenskega vprašanja bodučs svetovni mir, naj bi se izvršilo glasovanje prebivaistva pod nadzorstvom diužbe narodov, ki jo ustvari bodoči svetovni mir. Komis ja je zavrgia popolno desaneksijo Alzacije-Lorcne, ki jo je bil zahteval Albert Thomas. Kako da je postopati s kolonialnim ozemijem, o tem je spreta komisija predlog, ki pravi, daje vrnitev neraštuh kolonij potrebna, ker ne gre, da bi se o.opaio nemiKo l|Udstvo sirovin, ki ji potrebuj.
V	zadevi mtdiaiodnega SjC alističnega kongresa se je pridružila komisija angleškemu programu. Pri debau o predlog.h komisije je bila izrečena živahna kritika nad agitacijo bivšega ministra A berta Thomasa za osvojitev Alzacije - Lorene. Več govornikov je izjavilo, da je prišel čas, ko je treoa pos;.aviti aizašio lorensko vprašanje za vprašanje mirovnega sslepa. A.beit Tnomes sam je tudi priporočal predloge komisije, da se omogoči mednarodni strankini zbor. To odgovarja tudi odgovoiu stranke za stokholmsko konf. renco. Vsied teh okoliščin je uginiio glavno nasprostvo med skupino vladn.h pristašev in Longuetovo skupino. Predlogi komisije so bili sprejeti z 2618 glasovi. Cuuervaidovci so oddali 218 g asov, 1U8 ueiegdtov ni glasovalo. V pondeijeK popoldne je razpravljal narodni zbor o notranji politiki, to se provi, o sodelovanju stranke pri vladi in o odobritvi kreditov. Dn.kusija je potekala zelo nemirno, ker je zahteval pubojiki predsednik, da da se z ozirom na nnžuost zračnega napada zapre dvorana, ko se stemni. Renaudel je predlagal dnevni red, ki odgovarjajoč sklepom zadnjega strankinega zbora, dovoljuje odobritev vojnih udatkov pod gotovimi predpogoji. Predlog P*vle Fduruve pa je zahteval v imenu Longutove skupine odklonitev m energični ooj proti vladi, če bi ta ne dovolila izdajo potnih listov za obisk mednarodnega kongrega. Renaudelov predlog je dobil 1461 glasov, predlog Faurove 1251 glasov, ekstremna skupina je oddala 226 glasov. Glede notranje politike je torej stranka povsem brez moči, ker je razcepljena na dve, skoraj enako močni skupini.
— Nova mirovna pogajanja z Rusijo. Kakor se dunajski »Reichspost« z baje zanesljive straini poroča, se bo v slučaju zadovoljivega odgovora petrograške vlade sestavila nova delegacija za mirovna pogajanja z Rusijo. Pogajanja se bodo najbrže vršila zopet v Brestu Litovskem. Grof Czernin se teh pogajanj ne bo udeležil, marveč ostane v Focsanih, kjer se prično pogajanja z Rumunijo. Dunajski vnanji urad nima sedaj stika z Rusijo. Trockij se je obrnil samo do Nemčije, ker je Nemčija v prvi vrsti interesirana in je stopila Le nemška ar-■maca vnovič v akcijo. »Vossische Zeitung« javlja, da stavi Nemčija predpogoje, da se ruske čete popoAnoroa umaknejo iz Livonije in Estlandije, da prizna Rusija finsko samostojnost in mirovno pogodbo z Ukrajino, itz katere se morajo ruske čete umakniti.
= Boji ruskih revolucionarnih čet, Petro-graška agentura poroča: Iz okrožja Rostov je prispelo naslednje poročilo:	Revolucionarne
čete so zasedle Batajiskoje. Prednje straže so prodrle do 8 kilometrov preti Rostovu. Mnogo častnikov je ujetih. Prebivalstvo radostno pozdravlja čete sovjeta ter jim daje živež na razpolago. Iz Algynske je dospela kozaška delegacija, ki je sporočila, da se kozaki branijo bojevati se proti četam sovjeta.
- Razdelitev ukrajinskega Izvoza. Iz Budimpešte se poroča: Trgovski minister Szte-renvj se je vrnil iz Berlima, kjer se je pogajal z nemškim državnim kanclerjem in s predsednikom urada za prehrano. O uspehu pogajanj se poroča, da se ustanove v Berlinu, na Dunaju in v Budimpešti centralne uvozne organizacije. Delež posameznih držav pri uvozu in izvozu je perceaitualmo določen. Avstrija in Ogrska prideta v poštev kot celota ter bo treba glede kvote še pogajanj med Avstrijo in Ogrsko. V zmislu mirovne pogodbe z Ukrajino se je določilo, da se vsi preostanki žetve raz-dele do konca julija. Važno je, da se v Ukrajini se nahajajoče zaloge po mešanih komisijah ugotove. Neurejene razmere v Ukrajini bodo delovanje teh komisij pač ovirale, vendar je upati, da se bo z uvozom lahko v kratkem pričelo.
• — Razpoloženje v Angliji. V politično gibanje, ki stremi na odstop Lloyd Georgeje-vega kabineta, je posegel tudi Rhamsay Mac-donald z obširno razpravo, objavljeno v liberalnem glasilu »Daily News«, v kateri zahteva novo vlado za Anglijo. To — pravi Mae-donald — je edini izhod iz sedanjega zavoženega položaja ter zaključuje z naslednjimi besedami: Ce bi danes druga vlada govorila v imenu naše države, ne vlada brezpogojnega podjarmljenja, temveč vlada t jasno začrtani-
mi demokratičnimi cilji, vlada, lei bi upoštevala nasvete grofa Gzemina, da odstrani sum-nje centralnih držav, potem bi Anglija lahko prišla do miru. Zato se mi zdi, da je sedaj najvažnejša borba za izpremembo vlade. Nova vlada bi miroljubni demokraciji »morala omogočili udejstvovanje: prišla bi morebiti v tež-koče z nekaterimi našimi zavezniki, a te težkoče bi ne bile resne, ker so narodi našito zaveznikov iz moraličnih razlogov vstopili v, vojno in bi se radi vrnili k tem ciljem. Pismo lorda Lansdowna je bilo prvi izraz tega gibanja. On, ki ga je spisal, in oni, ki- so ga podpirali, naj se pripravijo, da prevzamejo vodstvo želja in mnenj, katerim je ono pasmo dalo izraza. Združiti se morajo vsi, da rešijo našo deželo iz močvirja, v katero se z vsakim dnevom bolj pogreza.
Dnevne beležke.
Uradniška mesta pri voinokreditnem zavodu za južno vojno ozemlje. V zmislu ministrske naredbe z dne 16. decembra 1917, drž. zak. št. 492, ozir. v štev. 291 »Wiener Zeitung« z dne 21. decembra 1917 objavljenih pravil ustanovljeni vojnokreditni zavod za južno vojno ozemlje ima oddati več uradniških mest. Zlasti se iščejo delovne moči za knjigovodstvo (voditelji knjigovodstva). Ponudbe z natančnimi podatki o starosti, veri, družinskem stanju, vojaškem službenem razmerju, študijah, znanju jezikov (prosilci, ki so vešči poleg nemščine tudi slovenščine, italijanščine ali srbohrvaščine imajo prednost), dosedanjem službovanju in o zahtevku plače 'kakor tudi priložiti morajo fotografijo (želi se osebna predstavitev), se pošiljajo ravnateljstvu vpjnokredit-nega zavoda za južno vojno ozemlje v Celovec, poštno predalo 37.
— Druga seja upravnega sveta vofookre-ditnega zavoda za južno vojno ozemlje se je vršila dne 16. t. m. v Celovcu. Naloga zavoda je, kakor znano, da olajša popravo posredno ali neposredno povzročene škode v južnem vojnem ozemlju, to je na Tirolskem, Koroškem, Kranjskem, Goriško-Gradiščauskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji. Da se delovanje zavoda v tem zmislu činrprej prične in vrši vv tem zmislu, hočeta upravni svet in ravnateljstvo izvesti potrebna preddela kar najhitreje. Na tej poti pomeni seja upravnega odbora, ki se je vršila pred nekaj dnevi, korak naprej. Po daljšem poročilu vodilnega ravnatelja o dosedanjih upravnih ukrepih, med katere spada zlasti nakup posebnega poslopja za nastanitev zavoda, je upravni svet osnoval za posamezne dežele nameravane cenilne kolegije. Na predloge članov upravnega sveta je bilo mogoče že sestaviti imenike cenilcev- za večino dežel. Dalje se je primerno sklenilo tudi glede tajništev. ki neposredno občujejo v imenu zavoda z najemaJci posojil. Ko se je še posvetoval upravni odbor o nekaterih osebnih vprašanjih, je zaključil predsednik upravnega sveta, Jožef grof Aichelburg, sejo, ki so se je udeležili vsi člani upravnega sveta. Pričakovati je torej, da bo zavod v kratkem času pričel delovati po svojem načrtu in bistveno pripomogel, da se zopet pozidajo po vojni tako težko prizadete južne pokrajine maše domovine.
— Legitimacije za vožnjo po železnicah. »Prager Tagblatt« poročat Potovanje po železnicah bo dovoljeno zopet le z legitimacijami političnih oblasti kakor ob času mobilizacije. Ta omejitev v ošabnem prometu postane v najkrajšem času pravomočna. V železničarskih krogih vedo, da bodo o tem obvestili v.se postaje brzojavno.
— Poštne vrednote s sliko česana Franca Jožefa izgube s 1. marcem svojo vrednost. Meseca marca se jih zamenja lehko na vsakem poštnem uradu brezplačno proti drugim vrednotam.
— Smrtno je ponesrečil sprevodnik južne železnice Anton Retar iz Zelene jame. Retar je prišel pri izvrševanju svoje službe na kolodvoru v Šent Petru med odbijače dveh vagonov. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl.
— Uboj, 16. februarja je šel posestnikov sin Jakob Osredkar iz Korena, okraj Brdo, z drugimi fanti vasovat v Krajno brdo. Okolo desetih zvečer se je bil sprl Osredkar z nekim rudarjem iz Trbovelj, ki je bil prišel s svojo soprogo po živila v Krajno brdo. V teku prepira je rudar zabodel Osredkarja s tako silo v glavo, da je po preteku ene ure umrl. Rudarja so prihodnji dan aretirali v Celju.
— Obsojeni so bili v Gradcu prekajevala mesa, ker so pošiljali -meso, namenjeno za Gradec, v Trst in na Reko. Kazni so sledeče: Rudolf Ninaus 10.000 kron, Polster, Scheucher in Ulrich vsak na 5000 kron, Julija Woietz na 2000 kron.
— Samomor. Pri Sv. Mihaelu na Zgornjem štajerskem si je v kopališču prerezal žile stotnik Jurij Francisci. Umrl je kmalu nato. Stotnik Francisci je služil med vojno tudi v Ljubljani in je bil znan kot dober človek.
— Vlom v trgovino urarja Salmiča v Celju. Vlomilci v trgovino urarja Salmiča v Gelju so odnesli za 25.000 kron blaga. Odnesli so celo zalogo ur, med njimi več zlatih, nad 100 prstanov, broš in uhanov, ki jih je bil večinoma dobil Salmič v popravilo. Razpisana je nagrada
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 46.
500 kron za tistega, ki naznani vlomilca in pripomore, da se ukradeno blago zopet najde.
— Velike železniške tatvine so izsledili v Gradcu. Skupina železniških tatov je zelo razpredena in vseh udeležencev še niso izsledili. Pri tatvinah so udeleženi železničarji in delavci iz tovaren. V četrtek popoldne so napravili hišno preiskavo v dveh hišah v Lggen-bergu in našli ukradenih živil za skoraj 1U.UU0 kron. Našli so med drugim 4 sode vina, mnogo sladkorja, masla, jajc, žganja, tobaka, cigaret, usnja, 25 litrov namiznega olja in 8 kilogramov slaanih bombonov. Pri drugih hišnih preiskavah so našli velike množine tobaka, masti itd. 'Iatovi so prodajali ukradeno blago v velikih množinah in so s tem obrnili pozornost nase.
— Zasežena živila. Dunajski policijski urad proti vojnemu oderuštvu je izvršil te dni revizijo pri voznikih, trgovcih s sadjem, pri ka-varnarjih in gostilničarjih itd. Našlo se je 5UU0 kil fižola in graha, 80U0 kil moke, 13.000 kil raznega sadja, 4000 kil kave, 2400 kil usnja, 20.000 kil mita, 100.000 kil vitriola, lbO.OOO kil naitaiina, velike množine šokoiaue, cigaret itd. Vse blago je bilo zaseženo, brezdvomno se je dokazalo, da se je blago nakopičilo v oderuške namene.
— Dunajska magistratna dvorana ni za zborovanje žen. 2e več let prirode spomladi ženska zborovanja, na katerih zahtevajo enakopravnost žene. Tudi letos hočejo prirediti enako manifestacijo dunajske sodružice .Vršila se bi dne 24. marca. V ta namen so zaprosili pooblaščenci dunajskega župana za ljudsko dvorano v magistratnem poslopju, a ker se tam prodajajo sedaj čevlji, so zaprosili dra. Weiskirchnerja, da jim da slavnostno dvorano. Zupan je rekel, da sam tega ne more dovoliti in bo predložil prošnjo mestnemu svetu, a mestni svet je prošnjo soglasno odklonil, češ, da ne more dati slavnostne dvorane na razpolago za politična zborovanja.
Vojna.
Dunaj, 23. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:	Na italijanskem bojišču nobenih
posebnih dogodkov. Na ruski fronti so nemške čete zasedle trdnjavo Dubno. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 23. februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Na ruski fronti prodirajo naše čete proti vzhodu. V Litvi smo zasedli mesto Walk. V Ukrajini so južno Lučka prodirajoče kolone zasedle Dubno. V ostalem napredujejo operacije po načrtu. Število ujetnikov se je zvišalo za 2 generala, 12 polkovnikov, 432 častnikov in 8770 mož. Z ostalih bojišč nič novega. — Von Ludendorff.
Dunaj, 24. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Vzhodno Brente se je nepričakovan italijanski napad izjalovil. Pri armadni skupini Linsingen potekajo operacije po načrtu. Operacij se udeležujejo tudi ukrajinske čete. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 24. februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana:	Zapadno boji-
šče. Angleži in Francozi razvijajo na mnogih mestih fronte živahno izvidno delovanje. Močne francoske oddelke, ki so pri Chevregny skušali prodreti čez Ailetto, smo ob južnem robu vasi v protisunku vrgli nazaj. Na zapa-dnem bregu Moze so naše naskakovalne čete dovedle nekoliko ujetnikov. Tudi v Vogezih se vrše boji izvidnih oddelkov. Zapadno Miihl-hausna so po večurni artiljerijski pripravi napadli francoski bataljoni na obeh bregovih reke Doller. Napade smo odbili deloma s protisun-kiom, deloma z ognjem bavarskih čet. Vzhodno bojišče: V Fstlandiji prodirajo naše čete, od prebivalstva radostno pozdravljene, po zasneženih potih nevzdržno naprej; zavrnile so tu in tam slaboten odpor sovražnika ter se bližajo Revalu. Pri zavzetju mesta Walk je drzna ataka naših huzarjev preprečila namero sovražnika, ki je hotel mesto s požarom uničiti. Ujeli sipo nad 1000 Rusov ter osvobodili 600 nemških in avstro-ogrskih vojnih ujetnikov. Manjši oddelki so prodrli do Ostrova. Prodirajoč od Minska proti vzhodu smo zasedli Borisov. Tudi pri armadni skupini Linsingen potekajo operacije ugodno. Nemške čete so vzele Viskorov. Na kolodvoru šepjetavka smo ustavili vlak z ruskimi vojaki, katere smo razorožili. — Italijansko bojišče. Vzhodno Brente so napadli Italijani ob Col Ca-prile. Bili so s topovskim ognjem zavrnjeni. — Von Ludendorff.
Mestnemu aprovizačnemu odseku!
V poročilu z dne 22. februarja čitamo nekako očitanje, kakor da bi naš list prinašal tendenčne vesti11, češ: mestna aprovizacija je taka in taka .... Pribijamo, da naš list ni nikdar pavšalno sumničil ter nikdar grajal, kar bi ne zaslužilo grajč. Naš list je rade volje vedno pohvalil, kar je bilo pohvaliti — ali: če je bila razdelitev taka, da se je videlo, da ni prava, potem seve smo morali gospode v mestni aprovizaciji opozo-
riti na to. Jasno je, da ni prav, če se je nekaterim okrajem razdelil Špeh po 9 K kilogram in za vsako osebo po en kilogram; — drugim, in to takim, v katerih prebiva glavno delavstvo, pa se da na osebo po i/4 (beri: en četrt) kg, in sicer kila po 20 K. Prav tako ni prav, če se krompir razdeli nekaterim po 15 kg, drugim po 5, oziroma 10 kg. Tudi ni prav, če nekatere skupine pridejo vedno na vrsto, na. druge se pozablja ... Mi dobro vemo, da je danes aprovizačno delo težko, ali vemo tudi, da bi bilo lahko marsikaj boljše, če bi se k sodelovanju še druge — tako kot je v drugih občinah . ..
V poročilu aprovizačnega odseka beremo tudi zelo neslano in bedasto zafrkacijo, češ: da se hoče s kritiko mestne aprovizacije zakriti one faktorje, ,,ki so si vzeli aprovizacijo delavstva v Ljubljani v zakup, a do danes niso zanj storili skoraj nič“. Ne bomo odgovarjali na to, poživljamo le aprovizačni odsek: naj pove, kdo je vzel aprovizacijo delavstva v Ljubljani v zakup .... Avtor te neumnosti naj teiaj odgovori, potem bomo mi povedali svoje. Za sedaj le pravimo: pometajte pred svojim pragom ter spravljajte smeti v stran, ne obrestujte pa soseda, s katerimi ste živeli doslej v miru . .. Bodite resnejši in stvar-nejši. Občutljivost je sicer lepa čednost, a le tedaj, kadar je opravičena . . .
Aprovizacija.
Kako bi se dalo dopravlti nastavljanje pri mesu? To vprašanje je v našem mesiu najbolj nujno, da se reši. Lahko ni to vprašanje, saj vidimo, da do sedaj še ni pri ras skoraj v nobenem mestu ug( dno rešeno. Kakor ču emo, misli ljubi anska mestna aprovizacija prav resno na rajoniranje. Izpdjati hoče stvar tako, da bi vsakdo dobival meso le prt svojem stalnem mesarju. V rajone se namerava pritegniti tudi ubo-žuo akc jo ter mesn co pri deželnem me tu za klavno živino. Kdor dobiva meso pri dtželntm-klavnem mestu, bi v bodoče dobival tamkaj vso nanj vsak teden odpadajočo množino govejega rmsa. Ravnotako bi dobili udeleženci ubožne aK-čije samo pri njej vse meso, ki bi |im šlo za dotični teden. Le oni ljudje, kr niso nit; pri ube žili akc ji in niti pri mesnici deželnega klavnega mesta, bi zauaprej smeli dobivati meso pri mesarjih. Pridelitt bi jih bilo posameznim mesarjem, upoštevajoč pri n,ih v prvi vrsti dosedanje v stalne odjemalce. Rajniranje bi se dalo na ta način tem lažje izvesti, ker se je gostilničarje in zevode že itak odvzelo mesarjem m dobivajo isti meso pri mestni aprovizaciji. Koliko mesa bo padlo na posamezne osebe vsak teden zaViSi od množine in velikosti mestni aprovizaciji dobavljene živine. Od te dobljeno' meso bi se vsak teden sproti računsko p 'razdelilo na posameznega ljubljanskega prebivalca. Vsak mesar bi dobil odkazauega toiiko mesa, kolikor bi mu ga. šlo po razdelilnem ključu in pc Številu oseb, ki jih imel preskibovati z mesom. Med odjemacem mesa in mesarjem bi nastalo enako razmerje, kakor je sedaj med prodajalcem moke in kupcem. Za meso bi se ne bilo treba nič v ec nastavljali, ker bi vsak mesar vedel, komu sme meso dati, vsaka stranka pa bi vtdda, kje sme iskati to biago. Ker je zadeva za ose kroge prebivalstva velepomembna in ker je nje rzšiiev zvezana z neštetimi težkočami morda ni odveč, ako se jo izroči javnosti, da o njej izreče svoje mnenje, še prtduo pnde do uresničenja.
S seie mestnega aprovizačnega odseka.
Od torka prihodnji teden naprej bo cena kruhu zopet 4 Ovin. za hleb. Seveda bo kruh tudi nekoliko slabši. Pšenični zdrob za otroke se je razdeljeval na mestnem magistratu ta teden. Ovseni riž za doječe in nesne matere se razdeljuje prihodnji teden. 2e v poročilu zadnje seje je bilo naznanjeno, da ima mestna aprovizacija na razpolago 1 vagon testenin. Izkazalo se je, da testenin ne bo mogoče razdeliti po okrajih, ker na eni strani blago ine bi prišlo med najpotrebnejše sloje in na drugi strani tudi razpoložljiva množina ne zadošča za splošno razdelitev. Zato se je aprovizačni odsek odločil, da razdeli testenine ubožni akciji na zelene izkaznice s črko A, ostanek družinam z velikim številom otrok, bolnikom in starim ljudem. Mestni magistrat je zasledil, da so se izkaznice za sladkor v največjem obsegu falsi-ficirale. Večja družba je kradla izkaznice in ponaredila vse štampiije, da se čisto nič niso ločile od originalnih. Izkaznice so se celo prodajale po kavarnah d K 3.50 za kos. Mestni magistrat je vse prizadete ovadil c. Vr žavnemu pravdništvu. Aprovizačni odsek je razpravljal, kako odpraviti nastavljanje za meso pri stojnicah in mesnicah. 2e včeraj so bili v časopisju objavljeni tozadevni predlogi. Odsek jim je pritrdil. Zadnji čas se ponavljajo v časopisju tendenčne vesti, da mestna aprovizacija j>rotežira pri razdelitvi živil gotove stanove in posebno zapostavlja delavstvo. Kdor nepristransko preioja delovanje mestne aprovizacije, ve čisto dobro, da ni najti apro-vizaoije, ki bi toliko skrbela ravno za manj situirane sloje, kot skrbi ljubljanska aprovizacija. Razširjevanje takih vesti se more smatrati le za nepremišljeno hujskanje, ki bi mnogokrat le rado zakrilo one faktorje, ki so si vzeli aprovizacijo delavstva v Ljubljani v zakup, a niso do daie-s zanj skoraj nič storili.
Zadnje vesti.
Mirovna pogajanja med Avstro-Ogrsko in Rusija
Dunaj, 24. februarja. Minister za zunanje zadeve grof Czernin je dobil od ljudskega komisarja za zunanje zadeve Trockega brezžično brzojavko z vprašanjem, če se zdi av-strijsko-ogrski vladi mogoče, da prične z rusko vlado »praktična pogajanja«. Grof Czernin je nato odgovoril gospodu Trockemu potom brezžičnega brzojava, da »je Avstro-Ogrska pripravljena skupno s svojimi zavezniki končati mirovna pogajanja z Rusijo«.
Mirovna pogajanja v Litovskem Brestu.
Dunaj, 24. februarja. Danes zvečer se odpelje poslamik M6.rey kot pooblaščenec Av-stro-Ogrske k mirovnim pogajanjem v Litovski Brest. V njegovem spremstvu so: poslanik vitez Wiesner, dvorni in ministerialni tajnik Marsovszky, legacijski svetnik baron Gautsch, konzul dr. Wildner, sekcijski svetnik iz trgovinskega ministrstva baron Allmayer-Beck in sekcijski svetnik iz ogrskega trgovinskega ministrstva dr. Peteri.
Pogajanja z Rumunljo.
Dunaj, 24. feb uarja. Ofciozna „Wiener allgeme ne Zntuo* poroča o nnro-mh pogajanjih z Rumunijo: Stališče centralnih držav je naslednje: Nemčija nima posebnih aspiracij; pač pa imata Bulgarila in Avstro Ogrska deloma nacionalne, deioma strategične želje. S bija in Č>nagora sta se obrnili do ententnih vla.l z vprašanjem, je-li smeta pričeti mirovna pogajanja s centralnimi dižavami. Ententa tej želji ne bo ugodila, vendar prevladuje v političnih krogih mnenje, da bosta, če se doseže mir z Rumunijo, tudi ti dve deželi sprevideli biezupnost nadaljnjega odpora ter proti volji entente prosili za mir.
Sofija 23. februarja. Bolgarsko odposlanstvo se je podalo danes v Bukarešt k mirovnim pogajanjem z Rumunijo. Voditelj odposlanstva minister Tončev, je v sobranju opozarjal na amputacijo severne bolgarske meje leta 1913. ter izjavil, da Bolgarija osredotočuje vso svojo pozornost na vprašanje Dobrudže, katero ves bolgarski narod smatra za integrujoč del svoje domovine.
Mirovna pogajanja z Rumunija
Bukarešt, 23. februarja. Minister za zunanje zadeve grof Czernin in državni tajnik Kiihlmann sta dospela danes k mirovnim pogajanjem v Bukarešt.
Bavarski zastopnik pri mirovnih pogajanjih v Bukarešti.
M o n a k o v o, 23. februarja. Korespondenca Hoffmanu poroča: Državni minister dr. grof Pcdewils potrebuje na zdravniški svet nekaj časa mir in se zato ne more udeleževati mirovnih pogajanj. Na mesto njega je odpotoval v Romunijo tajni legacijskd svetnik bavarskega poslaništva v Berlinu Schoen.
Dogodki v Rusiji.
Rotterdam, 23. februarja. »Daily News« poročajo iz Petrograda dne 20. t. m.: Sovjet ljudskih komisarjev se je, preden je bila odposlana znana brezžična brzojavka v Berlin, z enim glasom večine izjavil za mir. Troc-kij, ki je prej bil za boj do skrajnosti, je nepričakovano izpremenil svoje mnenje ter s svojim glasom konično odločil zmago mirovne struje. Trockij bo najbrže odstopil.
London, 24. februarja. (Reuterjev urad.) »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda: Lje-njin je izjavil, da Rusija ni zmožna za odpor proti nemškemu prodiranju, tako da bi nadaljevanje vojne moralo imeti za posledico poraz Rusije in popolno uničenje vseh revolucionarnih pridobitev. Vlada mora nadaljevati boj proti notranjim sovražnikom in ne more poslati potrebnih čet na fronto. Drug vzrok za sklep miru pa je, da se Nemci sedaj še niso sporazumeli z imperialisti na zapadu; to pa se bo preje ali pozneje zgodilo.
Berlin, 24. februarja. Glasilo nemškega vnanjega urada, »Norddeutsche allgemeine Zeitung«, objavlja naslednjo brezžično brzojavko, katero je dne 21. t. m. razposlal sovjet ljudskih komisarjev: »Ker je bil nemški delovni razred v tem grozečem trenotku premalo odločen in preslab, da bi zadržal hudodelsko roko lastnega militarizma, nam ni preostalo drugega nego sprejeti pogoje nemškega imperializma do trenotka, ko jih bo izpremenila evropska revolucija«. List pristavlja, da mora Nemčija zahtevati poroštvo za izpolnitev vseh obveznosti, katere bo Rusija v pogodbi prevzela.
Mirovna pogajanja v Tiflisn*
Carigrad, 23. februarja. Agence tele-grapique M.illi poroča: Kakor smo izvedeli z avtoritativnega mesta, je kavkama renupi i<a turško vlado povabila, naj odpošlje delegate v Tiflis v svrho mirovnih pogajanj.
Rusi zapuste alandske otoka
Stockholm, 24. februarja. Pomorski departement razglaša:	S	švedskim posredo-
vanjem se je doseglo sporazumljenje med bela gardo in Rusi na Alaindu ter med Rusi in aland-skim prebivalstvom, katero določa, da se Rusi umaknejo z alandskih otokov.
Amerikancl na zapadnl frontf.
B e r n, 24. februarja. Po zanesljivih poročilih so dospele doslej štiri amerikanske divizije na zapadno fronto— skupaj približno 80.000 mož, od katerih pa je sedaj za boj sposobna le ena tretjina; ostali dva tretjini je treba še le \u vežbati za fronto.
Francoski podmorski čoln se pogreša.
Pariš, 24. februarja. (Agence Havas.J
Podmorski čoln »Bernonille«, ki je pred nekaterimi dnevi odplul na križarenje, se doslej ol vrnil v svoje oporišče.
Razno,
* Francoska ladja potopljena. Reuterjev urad poroča iz Pariza:	Fiancoski	parobrod
„Dives“ je bil 1. februarja med Marseillom in Bougiejem torpediran. Na krovu je bilo 339 potnikov, med njimi 300 vojakov in mornarjev. 107 oseb je utonilo.
izdajatelj ta odgovorni uiediua:
Josip P e t e j a n.
 Tisk .Učiteljske tiskarne” v Ljubljani.
iHia@asitfiad|s
Najbolj zanimiv In najboljši slov. IlustrovanS tednik so:
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih Slik Z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti,
jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
»TEDENSKA SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SLIKE'4 bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE* povsod in pridobivajte naročnikov.
»'TEDENSKE SLIKE* stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K 7'50 in celo leto 15-— K. Naročite si .TEDENSKE SLIKE* takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo
Vam l številko .TEDENSKE SLIKE zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista ..TEDENSKE SLIKE“
Ljubljana, Frančiškanska nlica 10/1.
Konsmo Iniln
za Ljubljano in okolico
r. z. z o. z.
— v Uubijani. —■.................
Pisarna: Lii ana-ia, Kolodvorska ol. Sli.
Osrednje sk adiiie: Kolodvorska ulica SG.
Prodajalne:
1. Ljubljana—Šiška, Kolodvorska ulica 56.
2.	„	Sodne ulice 4.
3.	„	Krakovski nasip 10.
4-	„	Udmat, Bohoričeva	ulica 12.
5. Vič— Glince, Tržaška cesta.
6- Vič—Rožna dolina 165.
7. Tržič na Gorenjskem.
8. Sava (okr. Jesenice) na Gorenjskem.
9. Jesenice na Gorenjskem.
10. Koroška Bela—Javornik.
Prodaja se le članom.
Pristopnina 1 K.
Delež 40 K.
V letu 1916-17 (od 1. julija 1916 do 30. junija 1917j se je oddalo blaga med zadruinike za 2,000.000 kron.
Zadrulnlkov (30. jun. 1917): 2500 rodbin.
DiužlienD premoženje 1. junija 1317:
Rezervni zaklad K 20.400. Dispozidjskl • K 11.750.
Bolniški . Pogrebni . • Penzijskl . • Deležni • •
K 15.000. K 1.000. K 6.000. K 60.000.
—■ Delniška glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti ugodnemu obreBtovanju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
V LJUBLJANI.
Foslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. 6. v Ljubljani) in Celju.
vril fondi okroglo K 1,500.000.
Kupuje in prodaja ve v r «t c vrednostnih papirjev, financira arančne dobave in dovoljuj* iiprovizueilske kredite ■—1