Izhaja rasen nedelj in praznikom au.mii. vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravnistvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6, 1. nadstr,, == Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirans pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnina, proste. ===== Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po poStl z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7‘50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 38*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v. Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust Štev. 46. V Ljubljaui, pondeljek dne 25, februarja 1918. Leto II. Prehrana. Prehranjevalni minister Hofer je odstcpil j in kaj postaja varneje v tem trenutku kakor vprašanje prehrane, organizacija prehrane. Doslej smo imeli jako žalostne izkušnje, vedno smo bili prepozni; 'ko bi morala že davno deiati precizna organizacija, smo dobivali šele odredbe in na-reabe, ki so imele zaradi svoje nepopolnosti le majhen uspeh, dasi bi bila dolžnost izvesti prehrano neoziraje se na posestne sloje, trgovino in tihotapstvo tako, da bi ustrezala potrebi. Naravno je, da v vojnih razmerah popolnoma izgine v družbi čut dolžnosti do bližnjega in da vsi, ki se jim nudi prilika za kupčije z neusmiljeno oderuško dušo izkoriščajo konsumente, pri čemer so prizadeti ziasti si-romašneji sloji. V vojni prinašamo vsi žrtve. 2rtve bi morali prinašati drug za drugega, toda največje žrtve prinaša delavski konsument. Navezan je na omejene karte, na visoke cene in če še tistih potrebščin ni, potem je njegovo stanje v .resnici najslabše. Vemo, da je žrtev tudi za kmetijstvo težka, da ni prijetno dati zadnjo kravo iz hleva, da obide kmeta žalost in nejevolja, ko vidi ple-velnato in napol obdelano polje; vse to je neprijetno, toda prehrana je prva in v obči prid prebivalstva. V Nemčiji so uvedli diktaturo v prehrani, dasi je ne moremo primerjati s strogo angleško uredbo. Prava igrača je, eni dobe premalo, drugi pa razmeroma več. V birokratični uredbi je mnogo ovir in poleg tega imajo parlamentarne stranke velik, vpliv na uredbo prehrane, ki gre vedno za tem, da se nekaterim gospodarskim skupinam dovoljujejo posebne ugodnosti. Prehranjevalna urad bi moral biti povsem neodvisen, ne pa pomoček, s katerim vlade delajo politične kupčije, torej prava diktatura, ki je zasledovala izključno interese prehrane. Tudi pri nas je tako. Minister prehrane je moral poslušati očitke parlamenta, ministrstva, v odsekih, a samostojno izvesti aproviza-cije ne more, ni v to pooblaščen. Vrhutega uvajajo v prehrano vedno večjo desorganizacijo. In v parlamentu ne zagovarja nihče ministra prehrane, ministri sami se izražajo hladnokrvno o prehrani in vale vso krivdo na prehranjevalni urad. Ne gre tukaj za ministra Hoierja. Prehranjevalni urad je danes vplivnim interesentom samim trn v peti, ker zahteva požrtvovanja. Še bolj hi radi poslabšali prehrano; v gosposki zbornici dela večja skupina v tern zmislu z veliko odločnostjo. V državi imajo vpliv elementi, ki poznajo le svoj gospodarski dobiček, ki so zaraditega pravi sovražniki države. Radi bi imeli, da bi imel prehranjevalni urad več kruha, toda boleti to ne sme- posestne sloje. Prehranjevanje v Avstriji je postalo prava nerazrešljiva uganka in utegne se uvesti za novo žetev na zahtevo meščanskih strank zopet gospodarska anarhija, ki je v sedanjem času največja nevarnost za prebivalstvo te države. Tako pač ne more in ne sme iti. Ce dobi država vse, kar potrebuje, potem naj uredi tudi prehrano pošteno! Celibat. (Članek Dam je došel iz prizadetih krogov in ga priobčujemo.) Amicu» Plato, magis nmica verita*. V demokratični dobi smo. Demokratizem pomeni prostost, enakost, samoodločevanje. la Daš v tem času se je zdelo češkemu agrarnemu klubu primerno, da vloži v dižavnem zboru predlo? za odpravo celibata. Predlog sta podpisala tudi dva češka poslanca duhovni ca. K-jti zelo se da dvi m.ti, če je v sm slu demokratizma celibat, kakor dejansko dandanes obstoji. Demokratizem pravi: prostost, sve bodno odločevanje. Prostost tudi tistim, ki se svobodno odločijo za celibat in svobtdno, vezani samo po svoji prosti volji živijo v celibatu. A ta prostost je ob času odločitve precej omejen?«. Najprej se marsikdo odloči za teologijo, ker mu manjka sredstev za študij v velikem mestu. V bogoslovju pa ga brezplačno preskrbijo z jedjo in stanovanjem in deiomafelo z obleko. A tudi neghde na to človek ob času odločitve še ne moie pregledati vseh posledic celibata. Večinoma Se ne pozna dovolj žtviienja z vsemi njegovimi silami. Najti, da človek pozna življenje, ga je treba doživeti, notranje izkusiti, šele to nam pokaže pravo vsebino življenja. Kdor pa pozna življenje, tako piše neki pisateli, samo iz teorije, iz tega, kar je snšal od diugih ali se naučil iz knj>g, ta sodi o življenju kakor slepec o barvah. Nj* govo znanje o življenju je zgolj bleda ribba, na kateri manjka barv. Gimnazija človeku ne nudi dovolj pogleda v iealnost in v teologiji živi človek ločen od vsega sveta. Tudi se v tem času razvija, in marsikatere sile v t hem zavetju semenišča še napol spijo, da se vzdramijo z vehementno silo, ko človek zapusti ozko ‘ zidc vje. Tedaj šele se poiagoma zave dalekosežnosti celibata, a tedaj je tudi že zavezan in nazaj ne more več. Kakšno samoodločevanje je to ? Oovek potrebuje pr ostosti. Celibat pomeni hudo omejitev osebne prostosti. .Ostrigli, oh, so nn peruu\ toži Gregorčičev ujeti ptič. Po ničemer Čiovik tako ne hrepeni, kakor prostost Ne mara zunanje sile in zunanjih vezi. Za kar se svobodno odloči, to ga zadovolji. Tudi brez celil ata bi biio dosti ceiibateijev, a ti bi bili prostovoljno iz notranjega prepričanja, ne zaradi zunanj h vezi, imtli bi prijetno zavest, da sami in le sani tako hočejo in jih k temu nihče ne sili. Kdor pa se že v mladosti zaveže za vse življenje, ko še nima končnoveljsvnega pojma o življenju, ta si nadene zunanje vezi, ki se večkrat že po preteku kratkegi časa ne skladajo več z njegovo voljo in prepričanjem. A nobenega izhoda nima več, os a ne mu le še G egorčiceva tožba: Oj. zemlja Š rna, zemlja, ti vsa si bila moja last; zdaj ozsa kletka me zaklepa, ko vjel sem se v nesrečno past. — ln gme veselje Co dela, in gine veselie £10 življenja. Zikaj naj dela, čemu naj živi? Fnsilno samatvo zamoti veiiko živ jenskih sil in energije, da se nikdar ne razvijejo v polni moči. Čiovek potrebuje cilja, za katerega žin, človek, mora koga imeti, za katerega skrbi ia dela. Čuti potreoo po ožjem cilju, samo delo za splošnost, samo delo za družbo mu navadno š>: ne uteši srca. Človek noče umreti, živeti hoče, dalje hoče živeti v svojih potomc h. Pri nobenem narodu ni bila ta želja tako živa, kakor pri starih Judih. Svoj dum si hoče ustanoviti, hoče imeti koga ob strani, s katerim dela in za kateregu dela in živi. Slepci nočejo ostati v zavodu, ne marajo samotnega samotarskega življenja, to se jim zdi tiho počasno umiranje, moreče pričakovanje smrti, življenje brez cilja. Svoj dom in in svojo diužino si hočejo ustanoviti; to je zahteva človeSke narave. Neki pisatelj jo je takole izrazil... .takrat sem dodobra spoznal in čutil, da je delo in živijenje brez otrok — prazio; za koga delati in čemu živeti, če otrok ni I Za druge, za tujce, kdove za koga? Če ima človek otroke, čuti, da živi v svojih otrocih naprej in ne umrje, v njih se pcmladi, raste, fcvi.# (Di S., 1917, str. 48). Človek potrebuje ljubezni. Potrebuje človeka, ki mu more vse zaupati, kjer najde sočutja in tolažbe. .Človeku ni dobro samemu biti.*1 Ljubezen je solnce življenje. V soincu mecseboj nega zaupanja, ljubezni in tolažbe ljudje pozabijo na vse bridkosti in tiža*e. A to solnce nikjer ne sije tako žarko, kakor v toplem družinskem krogu. Človek potrebuje družbe. Panem et cir-censes — kruha in zabave je zahtevalo rimsko ljudstvo. Najboljšo zabavo naide človek v ilružoi. Vjeimku, ločenemu od d užbe nobena reč ne more nadomestiti družbe. Č ovek jc družsbcio bitje. A kakšno družbo ima ceiibater v svojem samotnem domu? Narava pa ga sili, da si poišče d.užbe. Na deželi je najbl žja m časih skorc edina prilika za to v gostilni. A če duhovnik mnogo zahaja v gostilno, mu ,višji“ zopet zamerijo. Kakor se obrne, ni prav. — Marsikdo se v svojem osamljenju uda pijači. V alkoholu išče utehe ž.ijam narave, ki jim ne more ugodni naravnim potom. Koliko življenskih sil ostane vslel tega neizrabljenih, kolino eksistenc se ria ta načni uniči. (Konec prih) Politični pregled. — Torpediranje vojne ladie »Wien«. Poslanec Denk in tovariši sn na zadnji seji piv slanske zbornice interpelirali brambnega ministra glede torpediranja vojne ladje »Wien« v tržaškem zalivu. Interpelanti izvajajo med drugim: Angleško časopisje objavlja obširna poročila o potopitvi vojne ladje >Wien«, ki je bila zasidrana pri sv. Andreju v Trstu za zaporo z mrežami in minami. Samo ob pomanjkanju vsakoršne stražne službe in ker so brez dvorna niso vršile predpisane ronde, se je moglo zgoditi, da sta dva italijanska motorna čolna neopaženo prerezala mrežno zaporo ter lancirala torpedo proti ladjam »Wien« in »Mo-narch«. Za neopreznost stražne službe je značilno, da je poročnik Rizzo, poveljnik Italijanov, splezal na molo, ki ni bil zastražen, si ogledal situacijo, se vrnil potem na motorni čoln, da se je s svojimi ljudmi še enkrat neo-ra/etio vrnil na molo in neovirano prerezal mreže. Tudi itahjanskim pomorščakom se je posrečilo, približati neopaženo na 200 metrov »Monarchu« in na 350 metrov ladji »Wien* ter jo potopiti. Interpelanti vprašajo, je-li se potrebno ukrenilo, da se kaj takega ali podobnega več ne pripeti, in kaj se je ukrenilo, da se krivci, častniki in moštvo pozovejo na odgovornost. — Konferenca ententnih socialistov, h Londona poročajo z dne 20. februarja: Danes j: bila otvorjena konferenca ententnih soc ahstov. Konferenca je tajna. Na prvi seji konference so bili navzoči razen članov pailamentarnega odbora strokovnega kongresa m iz^ršilmga sveta delavske stranke, ki sta bila sklicala konferenco, tudi zastopniki Belgije in Romunije in tajnik menarod-nega socialističnega biroja Huy mans. Ddeg.ic ie francoskih, italijanskih, sibs)rotežira pri razdelitvi živil gotove stanove in posebno zapostavlja delavstvo. Kdor nepristransko preioja delovanje mestne aprovizacije, ve čisto dobro, da ni najti apro-vizaoije, ki bi toliko skrbela ravno za manj situirane sloje, kot skrbi ljubljanska aprovizacija. Razširjevanje takih vesti se more smatrati le za nepremišljeno hujskanje, ki bi mnogokrat le rado zakrilo one faktorje, ki so si vzeli aprovizacijo delavstva v Ljubljani v zakup, a niso do daie-s zanj skoraj nič storili. Zadnje vesti. Mirovna pogajanja med Avstro-Ogrsko in Rusija Dunaj, 24. februarja. Minister za zunanje zadeve grof Czernin je dobil od ljudskega komisarja za zunanje zadeve Trockega brezžično brzojavko z vprašanjem, če se zdi av-strijsko-ogrski vladi mogoče, da prične z rusko vlado »praktična pogajanja«. Grof Czernin je nato odgovoril gospodu Trockemu potom brezžičnega brzojava, da »je Avstro-Ogrska pripravljena skupno s svojimi zavezniki končati mirovna pogajanja z Rusijo«. Mirovna pogajanja v Litovskem Brestu. Dunaj, 24. februarja. Danes zvečer se odpelje poslamik M6.rey kot pooblaščenec Av-stro-Ogrske k mirovnim pogajanjem v Litovski Brest. V njegovem spremstvu so: poslanik vitez Wiesner, dvorni in ministerialni tajnik Marsovszky, legacijski svetnik baron Gautsch, konzul dr. Wildner, sekcijski svetnik iz trgovinskega ministrstva baron Allmayer-Beck in sekcijski svetnik iz ogrskega trgovinskega ministrstva dr. Peteri. Pogajanja z Rumunljo. Dunaj, 24. feb uarja. Ofciozna „Wiener allgeme ne Zntuo* poroča o nnro-mh pogajanjih z Rumunijo: Stališče centralnih držav je naslednje: Nemčija nima posebnih aspiracij; pač pa imata Bulgarila in Avstro Ogrska deloma nacionalne, deioma strategične želje. S bija in Č>nagora sta se obrnili do ententnih vla.l z vprašanjem, je-li smeta pričeti mirovna pogajanja s centralnimi dižavami. Ententa tej želji ne bo ugodila, vendar prevladuje v političnih krogih mnenje, da bosta, če se doseže mir z Rumunijo, tudi ti dve deželi sprevideli biezupnost nadaljnjega odpora ter proti volji entente prosili za mir. Sofija 23. februarja. Bolgarsko odposlanstvo se je podalo danes v Bukarešt k mirovnim pogajanjem z Rumunijo. Voditelj odposlanstva minister Tončev, je v sobranju opozarjal na amputacijo severne bolgarske meje leta 1913. ter izjavil, da Bolgarija osredotočuje vso svojo pozornost na vprašanje Dobrudže, katero ves bolgarski narod smatra za integrujoč del svoje domovine. Mirovna pogajanja z Rumunija Bukarešt, 23. februarja. Minister za zunanje zadeve grof Czernin in državni tajnik Kiihlmann sta dospela danes k mirovnim pogajanjem v Bukarešt. Bavarski zastopnik pri mirovnih pogajanjih v Bukarešti. M o n a k o v o, 23. februarja. Korespondenca Hoffmanu poroča: Državni minister dr. grof Pcdewils potrebuje na zdravniški svet nekaj časa mir in se zato ne more udeleževati mirovnih pogajanj. Na mesto njega je odpotoval v Romunijo tajni legacijskd svetnik bavarskega poslaništva v Berlinu Schoen. Dogodki v Rusiji. Rotterdam, 23. februarja. »Daily News« poročajo iz Petrograda dne 20. t. m.: Sovjet ljudskih komisarjev se je, preden je bila odposlana znana brezžična brzojavka v Berlin, z enim glasom večine izjavil za mir. Troc-kij, ki je prej bil za boj do skrajnosti, je nepričakovano izpremenil svoje mnenje ter s svojim glasom konično odločil zmago mirovne struje. Trockij bo najbrže odstopil. London, 24. februarja. (Reuterjev urad.) »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda: Lje-njin je izjavil, da Rusija ni zmožna za odpor proti nemškemu prodiranju, tako da bi nadaljevanje vojne moralo imeti za posledico poraz Rusije in popolno uničenje vseh revolucionarnih pridobitev. Vlada mora nadaljevati boj proti notranjim sovražnikom in ne more poslati potrebnih čet na fronto. Drug vzrok za sklep miru pa je, da se Nemci sedaj še niso sporazumeli z imperialisti na zapadu; to pa se bo preje ali pozneje zgodilo. Berlin, 24. februarja. Glasilo nemškega vnanjega urada, »Norddeutsche allgemeine Zeitung«, objavlja naslednjo brezžično brzojavko, katero je dne 21. t. m. razposlal sovjet ljudskih komisarjev: »Ker je bil nemški delovni razred v tem grozečem trenotku premalo odločen in preslab, da bi zadržal hudodelsko roko lastnega militarizma, nam ni preostalo drugega nego sprejeti pogoje nemškega imperializma do trenotka, ko jih bo izpremenila evropska revolucija«. List pristavlja, da mora Nemčija zahtevati poroštvo za izpolnitev vseh obveznosti, katere bo Rusija v pogodbi prevzela. Mirovna pogajanja v Tiflisn* Carigrad, 23. februarja. Agence tele-grapique M.illi poroča: Kakor smo izvedeli z avtoritativnega mesta, je kavkama renupi i