I PosamezneStev3ke» Navadne Din 1'—» ob nedeljah Din 2'—• .TABOR* izhaja vaalc dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri t datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18*^—, zn ino-eemstvo D 2C>’ —, dostavljen na dom O 1 r pesannamsiana: gonmir. Posamezne številke* Navadne Din 1*—* ob nedeljah Din 32*—, UREDNIŠTVO se nahaja v Marf« boru,' Jurčičeva* uL št. 4» I* and* etropje. Telefon interurb. st. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. pritličje, desno. Tele* •o* »t. 24. — SHS poštnočekovni račun štev. 1U787. Na •aroala brca denarja a» m — Rokopis! se a« vračaj*. Lelo: V. Maribor, n^sSelja 23. marca 1924. Številka; 69. Mednarodne intrige. Maribor, 22. marca, Srednje- in zapadnocvropska diplomacija ima zadnje dni zanimivo »hišno a-fero«. »Berlincr Tageblatt« je objavil .prepis tajne pogodbe, ki je baje bila sklenjena med Francijo in Češkoslovaško. Tu je med drugim določeno, da bo Češkoslovaška v slučaju vojne med Francijo in Nemčijo stopila na stran Francije in .obratno; v slučaju vojne med Poljsko in Nemčijo pa priskočita obe na pomoč Poljski, Nadalje vsebuje pogodba določbe o stališoii Francije in češkoslovaške v raznih drugih mednarodnih konfliktih, na pr. glede Madžarske, Rusije, potem glede povratka Hohenzollerjev in Habsburgov. Skratka: v »Berlincr Tagc-blattu« objavljena pogodba je neprimerno bolj bojevita in točna nego znana pogodba med pariško in praško vlado, ki je bila objavljena v celoti in predložena Društvu narodov. Zanimiv je tudi pasus glede Jugoslavije. V posebin tajni klavzuli je označeno, da sc dr. Ninčic sicer strinja s pogodbo, da pa ima pomisleke proti obliki in obsegu pogodbe m da je zaraditega ne bi mogel v tej stilizaciji predložiti v podpis kralju »združenih kraljevin SHS«. »Razkritja1« berlinskega 'dnevnika je takoj razširil po svetu VVolffov nov inski urad. ki za njim stoji sedanja nemška vlada, prav tako. kot je glavni urednik »Ber-lkier Tageblatta« Wo!lff novinarski po-• krovitelj sedanjega nemškega zunanjega ministra dr. Stresomauna. Objava »pogodbe« je vzbudila senzacijo, kajti koj v prvem hipu je bilo- videti zakaj je bil izbran baš sedanji trenutek za taka »razkritja«. Znano je, da je bil ameriški kapital tisti, ki je paraliziral nesramen nemški napa d na francoski frank in povzročil nemškim špekulantom ogromne izgube. Seveda ni treba misliti, da sc je nemška tajna diplomacija z raznimi ,Wolff.j vred zavzela za špekulante. Dejstvo pa je, da je nemška javnost občutila nekako prijetno zadoščenje, ko sc je začela 1 ran-cija bližati tisti gospodarski katastrofi, ki je zadela Nemčijo. V velikem boju med dvema narodoma ima taka človeška slabost, kot je škodoželjnost, hkrati pa se jc bost, kot je škodoželjnost, prav .vpHvno mesto. Katastrofa jc bila preprečena, hkrati pa se je v Angliji in _ v Ameriki utrdilo zaupanje ;v Francijo. To pa ima povsem praktičen pomen z ozirom na rešitev reparacijshc-ga problema in ureditve francoskih dolgov v, Angliji An v Zedinjenih državah. Nemčija se je tudi tokrat precej uštela v svojih računih in Francija je lahko zabeležila v svoje anale veliko Poincarcjevo zmago. Zategadelj je bilo treba najti sredstvo,.da se angleško in ameriško javnost zopet spelje na led. MacdenaU se jzdlo ogreva za pacifizem, in ameriški finančniki so prav tako za mir in z a solidnost Evrope. Zato je nemška diplomacija spustila nov bal Ion d’essai: češ, glejte Jo, 'Francijo, kako zapeljuje male države k vojnim skušnjavam, kako si deli oblast v lEvropi in kako pripravlja bodočo vojno. V ta namen jc prinesel »Berlincr Fage-biatt« famozno razkritje o tajni pogodbi med Francijo in Češkoslovaško. »Razkritje« je zelo preračunano, morda celo preveč, tako, da jc v; frak oblečeni Pavliha le prehitro pokazal, kdo da jc. Takoj po olbjavi sc je oglasil iz Prage in iz Pariza odločen demanti. Seveda so demantiji v diplomatskem svetu običajna formula, ki navadno ne pove ničesar. 'Brda čimbolj se- jc politična javnost zanimala za afero, tem sumljivejše je bilo 'berlinsko »razkritje«. Te dni sc je oglasil k besedi češkoslovaški zunanji minister, ki je energično protestiral proti intrigi berlinskega tiska in označil »pogodbo« za navaden falzifikat. Dejal je, da nasprotuje duhu njegove politiko in sami ustavi Prva terja v narodni skupščini. RADIKALI VZTRAJAJO PRI ZAVLAČEVANJU VERIFIKACIJE. Zahteva opozicije po sklicanju verifikacijskega odbora. — Izmotavanja predsednika skupščine in predsednika verifikacijskega odbora. — Sprejetje proračuna ministrstva za pošte in brzojav,— Razprava o proračumm ministrstva poljopri-vrede. BEOGRAD. 22. marca1. Na 'današnji ke, da kar najbolj zavleče verifikacijo'in seji Narodne skupščine je poslanec Pečic prihod 30 poslancev Radičeve stranke, (demokrat) vprašal predsednika skupšči- Večina verifikacijskega odbora ne najde ne, kaj je krivo, da še vedno ni bila skli- pri predsedniku zaslombe, zato pa bo cana seja verifikacijskega odbora. 2e sklicala na lastno pest in, sama izvedla pred nekaj dnevi so poslanci Radičeve verifikacijo mandatov. Predsednik Jova-strankc predložili čez 30 poverilnic, toda novič je na to izjavil, da jc posl. Pečič predsednik verifikacijskega odbora kljub hotel spraviti v debato tudi predsednika jasnim določbam poslovnika ne skliče od- skupščine, kar nasprotuje parlamentar-borove soje. Med Pečičevim govorom je nim običajem. Predlagal je, naj bi penasta! buren prizor med slovenskimi in vzel besedo predsednik verifikacijskega radikalskimj poslanci; poslanca Bedjanič odbora. Skupščina jc ta predlog odobrila, in Grghi sta se celo začela dajati oseb- nakar jc vstal posl. Gjuričič in dal nastopno. Posl. Pečič je vprašal predsednika no izjavo: skupščine, ali mu hoče odgovoriti na sle- Radikalcem n? do tega, da bi delali deča vprašanja: 1. Je-li picu sodniku Raidičevcem ovire, ako se jim res hoče skupščine znan potek zadeve, 2. ali jc delati v parlamentu. Toda vprašanje je: predsednik skupščine voljan odi oditi, da čemii niso predložili teh poverilnic že pose seja verifikacijskega odbora ■skliče že vodom verifikacije prvih 20 mandatov? danes popoldne, da se na ta način zava- G|avin| pogoj za verifikacijo bi bil, da bi rujejo pravice poslancev, ki ne morejo poslanci sami prišli v Beograd. V poslov-priti v parlament in članov verifikacij- tljjcu ^rCfJvid:eni roki veljajo zgolj za o-sfcega odbora, ki hočejo delati. (Burno o- tvoritev skupščine. Danes verifikacijskih dobrava,nje med opozicijo.) rokov ni yeč. Predsednik skupščine jc na to odvrnil,-da nima pravice sklicevati sej posamez- . Pcač JC ^vaelhese- nih odborov. Odbori in odseki-so vendar d£. ta™ *>* predsednik s privoljenjem konstituirani in je ta pravica prešla na ^upščrne izjemoma podehl. Govormk je njih predsednike. Med govorom Ljube ^vajal, na za otvoritev skupserne predvi-Jovaooviča je opozicija napravila velik hrup, tako da. je moral predsednik sejo prekiniti in odrediti 10-minutni odmor. konstituiranje odbora. Dozdsjni' predi sedmik bo odstavljen in izvoljen noy predsednik. Po seji bo novo konstituira^ nje odbora1 5 posebnim aktom sporočilo! predsedstvu skupščine. Seveda radikal-« oj ne bodo sprejeli take rešitve vprašanja, zato je prihodnje dni pričakovati burnih sej v skupščini. Predsednik verifikacijskega odbora Gjuričič je obvestil posl. Pečica, da ni pri volji sklicat? šiejfl odbora pred 27. trni. in sicer zato* ker se čuti žaljenega po govorih poslancev. , 1 -CI- Po pavzi je Ljuba Jovanovič izjavil, da tudi za radaljno skupščinsko 'delovanje. Budžet ne more ovirati verifikacije mandatov, kakor tudi delo verifikacijskega bo seja verifikacijskega odbora sklicana Fdbora ne ovira skupščine pri njenem za- PredsecMc je že ponovno iznad bi poslanci Radičeve stran- da dne 27. trn., sploh pa da je sklicanje sedanju, seje stvar odbora samega. .Vendar pa je razi* 011 (predsednik skupščine) voljan posre- ac 1>risa v Parlament, do,v »ti, da se bo predsednik verifikacij-. Nato jc skupščina prešla k podrobni skega odbora oziral na zahtevo opozicije, debati o budžetu ministrstva pošte in br-PosJamec Pečič se z odgovorom Ljube zojava. Po govorih posameznih zasfopni-Jovanoviča ni zadovoljil in je izjavil, d& kov opozicije in vlade je bil budžet z name pozna ne ene zapreke, ki bi otežko- vadbo večino sprejet. Kot nastopna toč-čala sklicanje verifikacijskega odbora, ka je prišel v razpravo budžet ministr. Vse skupaj je le poizkus radikalne stran- poljedelstva in vod. Seja se še nadaljuje. Opozicija skliče na lastno pest verifikacijski odbor. Izvolila bo drugega predsednika. —1 BEOGRAD. 22. marca. Po debati o verifikaciji Radičevskili mandatov so 'se sestali šefi opozicijonaluih skupin h konferenci in so sklenili, da se sestane opozicijonalna večina verifikacijskega Češkoslovaški listi so izkušali izslediti falzifi-katorja, ki mu jc hote ali nehote nasedel »Berliner Tageblatt«. Pogodba je bila namreč precej sumljivo stilizirana; tako sc na pr. omenjajo »ujodinjenc kraljevine SHS«, Id jih ni: dr. Beneš je dobro pripomnil, da noben juridično verzi-rani diplomat ne bi ustrelil takega kozla. »Berliner Tageblatt« se je takoj umaknil in se je začel izgovarjati z »napakami prevajalca«. Tako je »razkritje« boljin-bolj izgubljajo resnost. Odločilen zamah je zadala »Prager Presse«, ki jc dokazala, da je objavljena pogodba ponarejena ix> vzorcu zapisnika med Andrassyjcm in Bismarckom z dne 24. septembra 1879. Z vso verjetnostjo sc trdi, da je falzifikat napravil znani grof Forgach, ki je že ponovno — na pr. v Friedjungovem procesu — dokazal, da ima poseben nagib za ponarejanje diplomatskih aktov. Danes ni nobenega dvoma več, da jc »Berlincr Tageblatt« mistificiral svetovno javnost in jc le še vprašanje, koliko je pri teni sodelovala oficielna nemška diplomacija in če, s kakimi uspehi jc računala. Vsekakor je ta intriga zanimiv dokument o veliki vlogi laži :v mednarodni politiki in o nizkotnem spletkarstvu med državami, * : Fred burnimi sejami skupščine. odbora k odborovi seji. Ta večina Se je res sestala in po kratki konferenci sklenila, da se za danes ob 4. uri popoldne sestane opozicijonalna večina odbora k formalni seji, v kateri se izvrši novo češkoslovaške republike, da bi zunanji minister sklepal pogodbe, ki jih ne bi mogel predložiti niti prezidentu niti parlamentu. Njegova kategorična izjava je u-činkovala kot hladen poliv in je bilo takoj videti, dla gre le za mednarodno intrigo, kakršnih pozna zgodovina diplomacije celo vrsto. Pred volitvami v Istri in na Goriškem. Volitve v italijanski parlament se pridno 6. aprila. Sloga med Hrvati in Slovenci v Istri in Gorici, skupna kandidatska lista in obisk naših narodnih voditeljev pri Mussoliniju ter njegova obljuba, da pri teh volitvah ne bo terorja, dajo precej upanja, da se bodo pri tej priliki naše narodne mpči v okupiranem ozemlju ojačile. Do zdaj še ni bilo nobenih večjih ovir pri agitaciji med našim življem od strani Italije in ljudje, ki poznajo naš položaj stvarno, so mnenja, da bodo te volitve za Slovence boljše izpadle nego prejšnje. .V Italiji jc način volitve drugačen nego pri nas, kjer sc glasuje z gumijevo kroglico. V Italiji imajo državno glasovnico,, na kateri so natisnjeni volil- ZMEŠNJAVE RADI MUSLIMANOVE« GA KALIFATA. ~ " Indijski muslimani zpper diktat Angoro, KALKUTA, 23. marca. Na zborovanj n pristašev kalifata je bila sprejeta! resolucija, v kateri so izjavlja, da indijski muslimani niso voljni priznat? sklepa ene skupine muslimanov v vprašanju kalifata, ne da bi se o vprašanju izjavili muslimani celega sveta. j LONDON, 22. marca. Reuter poročal iz Kaira, da je egiptovsko javno mnenja zoper balifat Huseina in1 želi kalifat Abdula Medžida. Službeni krogi pa s« za kalifa Fuada. . STAVKE V ANGLIJI SE ZOPET ji ŠIRIJO. . < LONDON, 23. marca. 150 uslužbencev; radiotelegrafske družbe je radi mezdnega spora stopilo v stavko. j, LONDON, 21. marca. (Reuter). ŠtrajB uslužbencev cestne železnice in omnibusov, ki pripadajo obči zvezi transportnih) delavcev, je pričel opolnoči. j PARIZ, 22. marca. »Petit ParisienN javlja iz Londona, da je 15.000 uslužbenk cev cestne železnice in 25.000 uslužbencev omnibusov začelo stavko. Položaj je nevaren vsled tega, ker so se združili tudiji vlakovodje, da iz simpatij eventuelnot začno štrajk. ^ j LONDON, 22. marža. Včeraj popoD dan se je vršil pogovor zastopnikov la« d jedel ni c in štrajkujočih v Southampton P0 poravnave ni prišlo. Če db poju-‘ trišnjemi ne pride do poravnave, bodo zveze podjetij odpustile skupno 100.0001 delavcev. BORZA. CU RIH. 22. marca. (Tzv.) Predborza*! Pariz 30, Beograd 7.5—7.30, Londoif 2486, Praga 16.77, Milan 2485, Newyork 578, Dunaj 0.00813. . . ni znaki vseh list iz dotičnega okrožja kjer se glasuje. V slovenskem delu Italije obstoja osem takih li&t in je slovenska m petem mestu na glasovnici. Njen znak jf lipov cvet, ki jc križema preložen prekc planinke. Vsak volilec dobi od komisije ■tako glasovnico in tajno prečrta znak R. ste za kateiro voli. Glasovnico s prečrtanim znakom da v kuverto, ki jo zalepljeno odda predsedniku volilne komisije. Naši kandidati za predstoječe volitve so: dr. Josip VVilfan, predsednik pol, društva »Edinost«. Ko so fašisti 1. J92C zažgali Narodni dom v. Trstu, je Izgubil vse svoje premoženje. L. 1921 je bil v Gorici in Istri izvoljen za poslanca in j'e kot tak požrtvovalno deloval y rimskem ■parlamentu. — Dr. Engelbert Beseduj ak, bivši urednik ljubljanskega »Slovenca«, zdaj urednik »Goriške Straže«, — Dr. Uliks S tange r, ki je poleg dr, Wilfarna vodja naprednjakov v Primorju, dr. Stojan Brajša, odvetnik v Gorici. Ing. Anton Podgornik, znan gospodarski strokovnjak in politični pristaš dr. Wilfana. Dr. Josip Bitežnik, odvetnik v Gorici. 1 Sfra'3 2. A 13 O 37*« mum. • «. «•»- -- r- o3*ttvv.< - w«rvxrwx*»^oywRt$Tt-*r- £w*a x* &? ■ ' V Maribotr, cTnc 33'. feftrtfarK '19.7. , MUatluMtMOUlsMk a»».r«»»i. s. -um. «>u, ut, <».-a , i a ,. ir/-f»umu*.,>■* »TC.^* * Kraij in verifikacija radičevskih hiandatov. Dne 21. tm. opoldne je bil klican h kralju v. avdijenc© demokratski poslanec dr. Pečic. Kralj se je živo zanimal za vprašanje verifikacije radičevskih mandatov in je izrekel željo, da se zgodi to čimprej. Radikalci so pod pritiskom javnega mnenja pričeli popuščati in menda bo ge za danes 22. tm. sklicana seja verifikacijskega odbora. * Proračun ministrstva saobračaja je bil sptejet v popoldanski seji Nar. skupščine dne 21. tm. Poslanci so v debati izrekli ostro kritiko nad propadanjem našega prometa in naših prog. Tudi sc je izrekla ostra kritika nad tem, da vlada ne skrbi za zgradnjo železniških stanovanj. * Kdo vlada v tej državi? List »Smotra« v Beogradu je prinesel te dni značilen članek generala Okanoviča, ki je bil ■ pred nekaj dnevi upokojen. S tem člankom se potrjuje obstoj takožvanc »Bele .roke«, ki vlada v naši državi in je povzročiteljica vseh kriz, ki sc dogajajo. Okanovič piše med drugim: Resnica je, da sem imel mnogo razlogov, da sem zaprosil za penzijpniranje, aili resnica je tudi,. da je glavni razlog »Bela roka«. Vi to veste vsi, da vlada v tej državi »Bela roka« in da je za vse, kar ne velja in gre narobe, kriva edino ona jn nikdo drugi. Ako ne verujete, da je tako, potrudite sc, prosim, do mene. pa se boste prepričali •jz vsakdanje pošte, ki jo dobivam, da jc tako. Kakor ,ic znano, sem bil tudi jaz član »Bele roke« in da ne bi več tako neodgovoren motil odgovorne faktorje, sem smatral za najboljše, da se umaknem in sem tako predvsem in samo zaradi »Bele roke« odšel v penzijo. * Medzavezniška komisija za razmejitev z Madžarsko. Dne 25. maja se sestane medzavezniška komisija za razmejitev med našo državo in Madžarsko pod predsedstvom polkovnika Creeja. Za delegata Francije je imenovan polkovnik Marmioix, za Japonsko delegat Jamagao, delegat Italije bo Valvasor. Naši delegaciji bo predsedovali Krstič. Od Sloven- j cev so v tej komisiji: dr. Matija Slavič, 1 univ. prof., vladni svetnik dr. Vodopivec j in Božidar Sever iz Dolnje Lendave. Koga bo delegirala madžarska vlada, še ni znano. Komisija 'bo pregledala delovanje tehničnega oddelka na meji po predpisih trianonske mirovne pogodbe, nakar bo razmejitev naprani Madžarski definitivno končana. * Grki zavlačujejo izvršitev solunske konvencije. Beograjska »Politika« objavlja poročilo iz Soluna, da grška vlada ne bo izvršila solunske konvencije, dokler ni rešeno od naše strani vprašanje odkupa orijentskih železnic. Grška vlada namerava v kratkem stavili naši vladi formalni predlog za odkup proge Gjevgje-lija—Solun. Radi zavlačevanja ureditve pristaniške cone vlada v gospodarskih krogih v Solunu veliko ogorčenje. * Novo pismo Macdonalda Poincareju. Po poročilu »Chicago Tribune« je Mac-donakl poslal Poincareju pismo. Vsebi- na pisma je sicer tajna, toda ni dvoma, da vsebuje sledeče misli: Če zavezniki Francije niso pustili na cedilu, ko je bila podpisana garancijska pogodba po Wilsonu in Lloyd Geergeju, ima francoska vlada pravico vztrajati na tem, da se vprašanje zavarovanja uredi. — Ogroženost s strani Nemčije obstoja danes prav tako, kakor je obstojala francoska po vojni 1. 1870. Treba je torej zabraniti to, da se grožnja ne izpremeni v dejanje. Vojaške pogodbe, kakor one, ki so bile sklenjene pred letom 1914, so nevarne, ker grozijo z vojno. Da se Francija zadostno zavaruje, je treba sprejeti Nemčijo v društvo narodov, da ostaneta obe državi podvrženi autoriteti te interuacijoualne organizacije. Pod temi predpogoji soglaša Msedonal-d s tem, da so Vel. Britanija z vsemi svojimi silami, postavi na stran Francije za slučaj konflikta, ki bi ga izzvala Nemčija samovoljno. □oixiDammno o □ oxdooctxidix Obiščite Akademijo [3J SOKOLSKEGA NARAŠČAJA © v : - itn ob 2:?. J n v nedeljo ob *•!•?(} v' v Narodnem domu. računske uganke. o nagrad za pravilne rešitve. Dve kmetici - sosedi prodajata na trgu Razpis uganke velja od pondeljka 18. v Mariboru jabolka iste kakovosti in 1 tm. pa do 21. aprila. Uvaževale se bodo vrste, in sicer jih nese na trg vsaka 300. j samo rešitve, ki bodo tega Prva — A jih predaja 3 za en dinar, dru- dne v rokah našega ::/c * n. B — pa 2 zaTcn dinar. Prva izkupi! mnnmmin n □ □□□nnannnnoD „Hanse© pot v raefoesa“„ (Pred premiero Hauptmannove sanjske drame). Ko je Gerhart Hauptmann objavil Svojo sanjsko dramo »Hanneles Him-melfart« (Hanice pot v nebesa), je bil že znan dramatik. Nemčija jo mnogo govorila o njem. Napadali so ga in hvalili, kakor je že navada. Saj je bil Ilaupt-Inan.n predstavitclj naturalistične drame. Njegova dotedanja odrska dela so bila snovno, tehnično in tendenčno naturalistična. Zanimali so ga socialni in prirodoslovni problemi. V drami »Vor Sann e nau f g a n g <: je razgalil deželanske 'bogataše in alkoholike; jiravili so, da je nemoralen. V slovitem, socialnem igro-kazu »Die Včeber« (Tkalci) jo razbičal socialno bedo proletarijata; zavpili so, da hujska mase in da prte tv ai’j a oder v socialistično tribuno. Drugi so ga hvalili na vse pretege in podčrtavali njegov naturalizem kot največjo vrlino. Hauptmannu pa se je poznalo, da ni samostojen: Ibsen je bil njegov učitelj, k njemu in k drugim velikim realistom je hodil v šolo. Tj. 3692. so izšli »Tkalci«. Hauptman-novo najznačilnejšo natura}i ;» delo.1 A že 1. 1S9A so v Berlinu uprizorili sanj-, OBSODBA KADI RAZŽALITVE NARODNOSTI. Fred kotorskim Sodiščem I. v Zagrebu se je vršila 19. tm. zanimiva razprava, ki fino. karakterizira obnašanje tujcev v naši sredini in postopanje nekaterih domačih podjetij napram njim. Pri Sidro dd. je nameščenih okrog 40 uradnikov, od katerih je dobršen del tujcev. Med njimi je nameščena neka. gospodična Blanka Schaffer, rodom iz Gradca. Dne 29. febr. je nastal med uredništvom prepir o uporabljanju hrvaškega in nemškega jezika. Schaffnerjeva je zastopala mnenje, da morajo Hrvati brezpogojno poznati nemški jezik, ker so odvisni od Nemcev. Nasprotno pa Nemcem ni potrebno poznavanje hrvat-skega jezika. Ko so jo uradniki hrvat-■ske narodnosti opomnili, da se mora naučiti našega jezika, če hoče živeti pri nas in jesti naš kruh, je predrzna Nemka uradniku Seriiču zabrusila v obraz: »Ah, ihr Kroaten konnt uind wisst a Dreck«. Scrtič jo je tožil in tako je prišlo do razprave. A čudo, podjetje je ščitilo Nemko s tem, da je skušalo nekatere uradnike, ki so pričali za Sortiča, odvrniti od pričevanja. Vendar se intrige niso obnesle in div Dečak, zagovornik žaljene stranke, je v svojem končnem predlogu zahteval najstrožjo kazen, ker žalitev ni bila izrečena samo napram Seriiču, ne,go zadela je ves hr-vatski narod. Tako je bila Blanka Scha-fer radi prekrlenja § 496 obsojena na ga 100 dinarjev, druga pa 150 dinarjev. Drugi dan pa zboli kmetica A in pokliče k sebi sosedo B ter jo prosi, da bi dna tudi njena jabolka prodala na trgu in sicer, kakor jih je sama prodajala prej. Po 3 za en dinar. Kmetica B si misli, zakaj pa ne, bodo šc raje kupovali. Vzame oboja jabolka zopet vsakih 300 in računa: »Jaz prodam dve za en dinar, ona pa tri za en dinar- Torej bom dala pet za dva dinarja, pa ho.« In gre z vsemi jabolka mi na trg'in jih prodaja b za 2 dinarja. Kmalu je vse prodano- Iolezen zopet popadla in prestriglaj odličnemu pravniku nit življenja. Bil je j naš rojak od Velike Nedelje, brat niari- j bo-rokega odvetnika dr. Fr. Irgoliča.! trpljenje. A Hanica tudi sanja: ko jo| pozneje vidimo pa smrtni postelji, se nam razgrnejo intimnosti dekliške duše.’ Sanja o dobrem Bogu, o angelih, plava-1 jočih nekje nad zlato obrobljenimi oblaki, ki vzhajajo iu tonejo nad gozdo-; vi. Sanja o lepšem in boljšem1 zemelj-, skem življenju, o bogatih oblekah in go-’ s poškili hišah, pa o mladem1,, dobrem u-čitelju, ki jo pelje kot belo oblečeno ne-j vesto pred oltar. — Zdi sc nam, da jo' vidimo na blatni cesti. Razcapana je iu 1 premražena; predsporoladauski veter ji i »ega pod cunj a« to obleko in objema' šibko telesce. Sneg kopni; pomlad bo kmalu, Velika noč, ko v farni cerkvi' vstane Kristus. In Hanica gre beračit in se boji ure, ko bo morala stopiti pred, pijanega očeta im zastokati pod njegovo pestjo. Tm ko ugleda vaški zvonik in be-j le oblake nad njim, ji prihajajo sanje, tolike sanje... Tako si predstavljamo Haničiuo življenje. In v njene san.ie po-j sega najpogosteje pokojna mati, edino toplo solnce Haničine mladosti, ki pa je utonilo za vekomaj. Jn ko je Hanici preveč trpljenja in ko vidi, da na tem svetu ni zanjo ničesar več, jo mati pozove k sebi. T:i Tlanica gre za materjo in se vrže v vaško mlako. O pravem času reši mlauo m"uoinorilko delavec Drva in jo prinese skupno z učiteljem Božom, v va- odrezkov glave »Tak datumom vred, in sicer marca naprej po vrsti! Za pravilne rešitve razi.Ai.jcmo sledeče nagrade: J. nagrada: 160 'dinarjev r getov'.:0 .?• nagrada: 1 prost izvod »Tabora« za 3 mesece. 3. nagrada: 1 izvod Kellermantiovega romana »Predor«. 4. nagrada: 1 prost izvod ..Tabora« za 1 mesec. 5. nagrada: knjiga Milana Pugclja: Zakonci- Ako ho vec pravilnih rešitev, se ho dne 22. aprila v našem uredništvu pod kontrolo zastopnikov reševalcev uganke žrebalo za nagrade. I Irednišfvo »Tabora«* Služboval jc svoje čase kot sodnik na Primorskem, po prevratu v Murski Soboti, odkoder jc. bil pozvan v ministrstvo v Beograd. Bodi mu ohranjen časten spomin! — Smrtna kosa. Umrl je v Ormožu gostilničar g. Franjo Vipavec, ljubezniv, družabnik in vrl narodnjak. Večen mu spomin! — f Arbimaudrit Ambrozij Pavlovič v Zagrebu. V Zagrebu jc umrl 21. tm. zjutraj dolgoletni upravitelj pravoslavne parohije Ambrozije Pavlovič v 88. letu svojega življenja. Pokojnik ostavlja najboljše spomine pri Srbih, pa tudi pri Hrvatih v Zagrebu. Po svojem poklicu jc prišel često v najintimnejših in najpomembnejših vprašanjih v dotik© s predstavniki drugih veroizpoved a nj. Nikdar se ni čulo, da bi oče Ambrozije dal povod za spore v verskih poslih. Kot pravoslavnega veroučiitelja na ljudskih in srednjih šolah ga je spoštovala mladina in inteligenca. Bil jc trezen in miren duh tudi tedaj, ko so bile politične strasti med Srhi in Hrvati najjačje raizpaljene. Umrl je pod pritiskom visoke starosti. — Upokojen? univerzitetni profesorji v Zagrebu. Upokojeni so sledeči profesorji zagrebškega vseučilišča: dr. Josip Silovič, dr. Dragotin Čupovič, dr. Avg. Muniič, dr. Gavro Manojtovič, dr. Drag. Gorjanovič, dr. Jul. Domač, dr. Josip Brunschmidt in dr. Teodor V/ickerliau-ser. — Stoletni koledar plebanuša Miklošiča prerokuje za to pomlad: Do maja je hladno in močvirno, v sredini 10. ali 18. lepo, potem do konca močvirno in lilad- ško sirotišnico. Vsa prezebla je, napol mrtva. Položijo jo na posteljo, mod raztrgane, zločeste in sebične ljudi. Tukaj ji streže sestra Marta in dobri učitelj Božo skrbi za njo. Toda Hanica umira. Jn preden umrje, so ji v sanjah pokaže svet, ki je po njem! koprnela, in v katerega, se vpletajo podobe iz njenega prejšnjega življenja. Sirotišnica se pretvori v nadzemeljske etme. In Hanica sanja in umira. Začuje se mehka uspavanka. Spi, dete, spi, prihajajo že gosti. In potem so prikažejo vr,. vv.i* • . Tn gostje, ki so zdaj prišli, so preljubi angeljčki. Spi, dote, spi... V Haničin© sanjo s© vpleta tudi surovež oče, ki so prepira z nekinr tujcem, čigar obraz je zelo podoben obrazu dobrega učitelja Boža. Tujec pravi, da gre »od očeta k očetu« in tirjij, od suroveža odgovor zaradi Haničinega trpinčenja. .On pa mu laže, češ, da je Hanica kradla, da je zločesto, izprijeno dekle. A tujec, ki ni nihče drugi ko Krist, ga ostro premeri s svojim pogledom in oče občuti grozo pred Sodnikom' in gre proč od Ranice, da se.obesi... Tn UnnLu vidi svojo smrt; oblečejo jo v lepo belo obleko ni čulo, da bi se od te strani 'dogodilo no. Torej za to -pomlad bas ni ugodne perspektive. Drugače prorokuje isti avtor za celo leto 1924: leto je po .večini prilično in ker je boli mokro nego suho, je naklonjeno plodovitosti vsega. Vse bo pa dozorilo 3 tedne kasneje, ker se je zima precej zavlekla. — Iz vojaške službe odpuščeni. Minister .vojne in mornaribe je podpisal tikaš, s katerim so odpuščeni iz vojaške službe vsi oni vojaki, ki so rojeni leta 1899, četudi kadetskega roka niso doslu-žili. Tudi se v kratkem odpuste iz službe vojaki, ki so služili pri kadru že eno leto. — Lepota? Svežost? Mladost? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in. zabranite prerano ostare-lcst edino z racijonelinim’ negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in’ zob! Izvanrednega delovanja so že črez 23 lot priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obr-azna iii kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakpva njem! in poštnino 23 dinarjev). Elza pomada za rast las (2 lončka s pakova-hjero in poštnino 25 dinarjev). Elza lili jno milo (4 kose s pakova-njem ju’ poštnino 40 dinarjev in! 10% doplatka in preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-za laso, Elza-vod a za usta, El zavod a za usta. Elza-kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar Eugen V. Felier, Stu-bioa Don j a, Elzatrg št. 201, Hrvatsko. — Ne hodite preblizu vojaških objektov! Okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Občinstvo sc pozivljc, da naj sc po noči ne poslužuje poljskih poti. ki vodijo mimo smodnišnic, municijskih skladišč in drugih vojaških objektov, zastraženih po vojaških stražah in da naj sc, čc ic že uporaba take poti neizogibna, nc protivi stražam, temveč sledi njihovim u-kazom ter obstane. Po pravilih stražne službe bodo straže takoj pozvale komandanta v svrho propusta zaustavljenih o-seb, da nc bodo dolgo čakale. Vsako drugačno vedenje bi bilo opasno in bi si imel dptičnik posledice pripisati sam. _ Koliko se bo izplačalo drž. nameščencem za april? Finančna delegačija objavlja uradno: Po telegrafskem obvestilu gospoda finančnega ministra z dne 20. tm. je izplačati državnim nameščencem za april tl. iste prejemke, kakor za marec, torej tudi predujem na nove plače .v, dosedanji višini. — Odbor za Malgajev spomenik v Gu-Štanju je sprejel sledeče nadaljne prispevke od gg. nabiralcev: Mara Jarno-ivič, Dramlje 55 D, Porekar Franc, Šoštanj 606 D, Ferdo Paradiž, Žužemberk 130 D, Franc Seničar, Pragersko 100 D, Franc Mrkva, Guštamj 300 D, Karol Dolenc, Železniki 20 D, Cilka Iglič. Vrhnika 20 D, Helena Vauhnik o va, Hoče 155 D, nadalje je darovala jeklarna Jurija grofa jliurnskega na Ravnah-Guštanj 500 D in gozdna uprava Vincenc grofa Thumske-ga na Ravnah-Guštanj 500 D. — Preje 15.425 D, sedaj .2386, skupaj 17.811 D. Podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« in gg. trgovce vljudno opozarjamo, da izda CM družba za VelikonoČ nove razglednice in sicer eno vrsto razglednic z voščilom za praznike, drugo vrsto brez voščila, ki sc bo lahko tudi in' položijo v čedno okrašeno krsto.... 'A tujec jo reši ponižanja tri1 trpljenja in jo med petjem angeljskega zbora odpelje v paradiž... V somrak sirotišnice se vame realen svet. Prideta dijakonja Marta in1 zdravnik. Slednji ugotovi, da je Hanica umrla. Beda, pomanjkanje, ponižanje soeial-infega življenja in sanje, hrepenenja; verovanja mladega, izmučenega srca se spletajo v eno. Naturalizem’ sirotišnice izgine v simbolizmu Haničinih sanjskih prividov. Po »Hanici« ostaja neutešena nostalgija. Njena smrt je najčistejše o-pravičilo samomora. »Hamice pot v nebesa« je v režijskem oziru zelo težko delo; igralsko pano nudi nič posebnega. Režija mora dati Ha-hičininT sanjam) eteričnost; vse mora plavati v fluidu napol resničnega sveta, v katerem! so linije zlomljeno kakor v vodi in' čigar bitja niso iz mesa Med sanjami sc oglaša tudi godba, saj muzika edina lahko izraža najtanjše finese nadčutnega glcdafija v svetove sanj in vere... V času, ko kopni zadnji sneg. ko Prihaja na zelenečo trate pomlad, bo »Damice Pol v nebesa« nekaka molitvena ura v gledališču. Ignotus. pozneje uporabljala. Razglednice izidejo1 v, par dnevih', zato prosimo naročil. — Meščanska šola v Vojniku. Iz Celja sc nam poroča, da del vojničke inteligence nekako iz osebnega nasprotstva deluje proti obstoju vojniške meščanske šole. Borba je doživela v zadnji obč. seji občuten poraz s tem, da je glasovalo od 16 obč. odbornikov 13 za šolo. — Ženska z mesarskim izpitom. Iz Celja poročajo redek slučaj, da se je tam dne 17. do 19. tm. pri mesarski zadrugi mod drugimi vajenci podvrgla pomagal-ski preizkušnji tudi vajenka gospa Marijana Komcs iz Laškega, ki je prestala skušnjo z dobrim uspehom. Slučaj je vzbudil v javnosti veliko zanimanje. — Prijet beograjski slepar v Aleksandriji. Naš konzulat v Aleksandriji je obvestil pristojno oblast v Beogradu, da so tam prijeli Bcogradžana Josipa Pinto, ki se je izdajal za. predsednika Kovinarskega u družen ja, šefa presbiro-ja in! znanstvenika, arheologa. Po njegovi izjavi je prišel v Egipt po naročilu ministrstva zunanjih poslov, da prisostvuje izkopavanju. Tutankamonove grobnice in da poroča o tem beograjski vladi. Izdajal se je za dobrega prijatelja ministrov Beneša in Brianda. V tej svoji funkciji jo poneveril nekoliko tisoč funtov šteidingov. — Pogrešanca potegnili iz jame. Iz Pragerskega poročajo: Sinoči 21. tm. ob pol 7. uri so potegniti iz jame opekarne Fr. Stcinklaubor-ja že dva meseca pogrešanega Jak. Napasta iz Stražgonje. Komisija bode še ugotovila, ali je utonil oziroma bil ubit. S tem sc bodo nehale govorice, da so ga baje Rusi ubili in zakopali v železniški nasip nove proge Pragersko—Medvedec. O zadevi bomo še poročali. — Z umorom hotel rešiti ljubico iz nemoralnega življenja. Pred šibeniškim sodiščem se je končala razprava proti Jakobu Deutcrmannu, rodom iz Sremske Bačke. Bil je idealno zaljubljen v deklico Jelko Špadin, ki jo je pogrešal, dokler je v svoje najveoje začudenje ni našel v javni hiši. Nagovarjal jo je, da naj pusti to nemoralno življenje in ko se mu je tipkala, je vzel škarje in jo parkrat težko ranil, tako, da je Jelka umrla. Morilec je pred sodiščem izjavil, da jo je ubil zato, ker je drugače ni mogel rešiti nemoralnega življenja. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe. — Vojskovodjo umirajo. Na Dunaju je 21. trn. umrl MdmaTšallajfnant Kusma-nek, bivši komandant avstr, čet pred Przomyslom. Star je bil 64 let. Na smrtni postelji pa leži general Konrad voti Hotzondorf, bi v št šef avstr, generalnega štaba. i — Razstava češkega narodnega razvoja bo od 30. maja do 10. jul, v Pragi. Program razstave je celotna situacija češkoslovaškega naroda* in' češkoslovaške republike, narodno češkoslovaško delo v republiki sploh in v narodno- mešanih ozemljih posebej, tuje narodne manjšine v republiki, češkoslovaške manjšine izven republike in Slčvanstvo. Proglasitev obsodbe v Hitlerjevem procesu 3l. marca. V Hitlerjevem procesu v Monako vem se vršijo to dni govori državnih pravdnikov in braniteljev. Skoraj vsi obtoženci' so se odpovedali konečni besedi, edino Hitler je prijavil za konec velik političen govor. — Obsodba bo izrečena 31. marca, torej v najskrajnejšem' terminu, ker so s 1, aprilom' bavarska ljudska sodišča odpravljena. — Most čez morje nameravajo zgraditi Danci. Te dni je danski parlament izglasoval potreben kredit za zgradbo mostu preko Morenz Mali Belt, ki loči danski otrok Fincu od ostalo celine. — Katastrofa v bližini japonske luko. Listi javljajo iz Sara.be na Japonskem, da se je 18. tmi. 7 knv od luke omenjenega mesta potopila japonska Podmornica s križarko Tatenbo. Podmornica je padla 46 m globoko na morsko dno. Posadke so tvorili 3 častniki in 40 mož. Odredila se j0 velika akcija za rešitev. človek 7.t dvema ženama. Jakob cic iz Subotico se je kot ujetnik na Ruskem v mestu Taškentu oženil z lepo Rusinjo Aleksandro Andrejevno, kljub temu, da jc^ žo 1>U oženjeni doma. Po končani vojni sc jo vrnil v domovino in nadaljeval svoje prvo zakonsko življenje. Zelo pa je bil presenečen, ko se je te dni pojavila pred njim Aleksandra Andrejevimi, ki je prišla iz Rusijo, da poišče nezvestega moža. Jokala je dolgo iii ga naposled našla v Subotici. Zdaj je lepa Rusinja obtožila Pciča zaradi dvo-žehstva in po odvetniku predala stvar sodišču. — Narodni doni v Clevelandu. S koncertom! in z dramatično pi’edstavo so Jugoslovani v Clevelndu dne 21. tm. slavnostno otvorili 'svoj »Narodni dom«. Ta impozantna stavba je stala 250 tisoč dolarjev. V veliki dvorani jo prostora za 1400 oseb. Otvoritve se je udeležil jugoslovanski poslanik v VVashiffigtonu dr, Ante TreSič-Pavičič, mestni župan William Hopkins z mnogimi odborniki ter ogromno število naših ameriških rojakov. '■ • ' ' f. i ■ j □□□□□□□□□□□n o □ annnDmoacoD Vse ceisl. naročnike »Tabora«, ki dolgujejo na naročnini, prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino do 30. tm., ker se drugače brezpogojno vsem zamudnikom list s I. aprilom 1924 ustavi. Uprava dnevnika »Tabor«. 'tinnnmnDDDD o □ nnannnnnnnnn Št. lij v Slov. gor. Čujte g. urednik, kako se godi v naši fari, posebno v občimi Ceršak. Tam imajo župana kleri 'kalea, ki jako »dobro« dela za svoje ljudi. Posebno delavci v tovarni ga imajo zelo »v časteh«. Pred par meseci so klerikalci priredili shod v Ceršaku. Povabili so na shod tudi delavce, ker so jih hoteli zapeljati na limanice klerikalnih mazačev. Delavec Ferk jim je krepko odgovarjal, a pograbila sta ga dva. klerikalca in ga začela daviti. Seveda *ria se možakarja morala zagovarjti pred sodiščem- in sta bila kaznovana. To pa je Reiterja in’ njegove pajdaše hudo razjezilo. Niso vedeli, kako bi si ohladili jezo. Zato so pisali ha okrajno glavarstvo, da ima tovarna Ceršak brodarja, ki ni sposoben za to delo, d asi ga opravlja žo dolgo časa. In res je prišlo od glavarstva na tovarniško ravnateljstvo poziv, da mora poslati Ferka k zdravniški preiskavi, če je sposoben. Zakaj se pa niste brigali za njega takrat, ko je bil pri vojakih, na vojski, v ujetništvu in Bog vc kje še vse? Mislimo, da bi bilo boljše, da bi gospod Reiter poslal k preiskavi svoje hlapec, ali imajo še zdrave želodce. Naš gospod župan tudi zelo rad pošilja orožnika k Ferku, da mu očita nočno razgrajanje in druge stvari. Postopanje tega orožnika, ki pobere vsako čenčo, se nam! zdi čudno. So pred obravnavo se je po gostilnah ustil, da on žc ve, kdo bo kaznovan radi dogodkov na klerikalnem shodu. Ali niso izpovedbe prič za njega uradna tajnost? Sedaj menda Sani vidi, da z gosp. Reiterjem in1 drugimi klerikalci vred ni prave uganil. Zakaj g. Ferk je prost in obsojeni so tisti, kateri so mislili, da' bodo prosti. G. župan Reiterju pa povemo, da nm bo kmalu odklenkal- in da ne bo več dolgo sede] na županskem stolen in vodil občinstva za nos. Mi mladi si tega ne pustimo, ker znamo pisati in citati. Saj danes je že tako, da mora vsakdo znati pisati in citati, zlasti pa še župan. Pa na svidenje! Iz Št. lija v Slov. gor. (Kratek odgovor katoliškim moralistom od severne mejo). Pritožbe od severne meje, tako se glasi naslov članka v »Straži« z dne .14. marca 1924. št. 32., ki vsebuje pritožbe proti tukajšnjim finančnim' organom, ter poziva fin. oblast, da naj pošlje na mejo boljše in bolj izobražene ljudi. Vse to je lepo. Scdnj pa malo odgovora. Baje fihancarji v pomanjkanju dela hodijo po gostilnah. Gotovo opravlja v zimi zelo težko službo namesto njih njih gospoda s črnimi ovratniki?! Baje se tukajšnje prebivalstvo pritožuje. Menda pa nima povoda, ker se z vsakomur postopa korektno in pravilno. Gotovo pa je, da si fin. organi v svojo službo nikogar ne pustijo se umeša-vati, in tudi se 'no pustijo zaničevati ali sramotiti od nikogar. Radi morale se pa priporočajo, da naj go meda okoli »Straže« naj prvo pred svojim pragom pomete, ker ravno v tej okolici jo nekoliko mladega naraščaja, ki je v sorodstvu s posvečenimi očeti s črnimi o-vrn ni vi. - Proti šenl ljskim dekletom da so fin. organi nasilni? Doseduj se še kako posilstvo. Ako pa imajo dekleta raje financerje kot pa druge, tega vendar niso financarji krivi. Resnica pa je, da so današnje nemorale krivi u-prav oni krščanski moralisti, kf so hujskali iz prižnic na vojno, ki so blago-slvaljali orožje in kričali »Srbe lia vrbe!« itd. — Za danes naj zadostujejo skromne, vrstice od nas, ako pa hoče kdo čuti več, smo še vedno toliko zavedni in pismeni, da Vam lahko vsak čas odgovarjamo. Ruše pri Mariboru. V soboto dne 35. marca se je vršil prvi sestanek tuk. delavstva za ustanovitev SSDU. Delavstvo je spoznalo nepoštenost klerikalnih in komunističnih voditeljev, ki se brigajo samo za delavske glasove, ne pa za njihove potrebe ter s kričečimi gesli tirajo delavce naravnost v brezposelnost. Vodstva raznih obmejnih tvrdk so še vedno v rokah tujcev, ki nameščajo Po večini Nemce, naš domači delavec je pa ostal večkrat brez kruha ali pa. je bil zapostavljen za nemškimi in' nemškutar-skimi odjedale! kruha. Toda sedaj se bliža konec moči teh zapeljivcev. SSDU uživa med delavstvom vedno več zaupanja, ker je s svojini poštenim delom že večkrat dokazala, da ji je v resnici za dobrobit vsega zavednega delavstva. Delavstvo vodi organizacijo popolnoma samostojno, ima vpogled v vse njeno delovanje tako pri podružnicah kot pri centrali. Na sobotnem sestanku smo se vsi prepričali po raznih svobodnih izjavah posameznih delavcev, da je že čas pomesti z organizacijami, ki samo iz-mozgavajo! G. Štro-mer kot dober prijatelj delavstva, je s sodelovanjem pripomogel, da se je sestalo delavstvo k resnemu pretresu svojega položaja. Sklenilo se je ustanoviti v Rušah podružnico SSDU. Delegat centrale j« podrobno razložil pcnien Unije in položaj delavstva. Po dvenrnih razgovorih jo bil izvoljen sledeči pripravljalni odbor: Preds. Paj Anton, tajnik Piščanc Rud., blagajnik Duh France, odborniki: Re-polusk Konrad, Jarc Hinko, Rozinah Ant., nam. Kupčič Julij in Lamprecht Ivan. Odbor ima poskrbeti vse predpriprave za ustanovni občni zbor podružnice. Treba je lc vztrajnosti in solidarnosti. Pot k treznemu delu je pričeta! Pristopnina 2 D in mesečno članarino 5 D sprejemajo gornji člani odbora. Člani SSDU dobivajo glasilo »Domovino« brezplačno. —r. Fram pri Mariboru. V torek, dne 18. tm. smo spremili k zadnjemu in večnemu počitku tukajšnjega trgovca in posestnika g. Jerneja Zamolo. Z njim smo zgubili enega najodličnejših in' spoštovanih mož naše občine. Pokojni je prišel leta 1860 kot 3 Dlet ni mladenič v, našo, takrat še prav neznatno vas in ustanovil prvo, skromno branjarijo, ki sta jo dvignila znana njegova podjetnost ih spreten njegov trgovski živelj v veletrgovino. Ta je odprla tukajšnjemu prebivalstvu, zlasti našim Pohorcem-, ugodnejše vire raznih dohodkov. Začela se ,ie živahna trgovina v lesom’ in s poljskimi pridelki. Po njegovem navodilu menjavala sta v Framu gorjanec in po-Ijanec v svoj prid svoje blago, iz skoro da neznane vasice se je razvilo sčasoma nekako obrtno in’ trgovsko središče; iz lesenih koč pa so nastali lepi zidani lirami. Jernej Zamolo je raztezal svoje delovanje tudi na razne javne, dobrodelne zadeve. Pod njegovim vplivom! se je razširila tedanja enorazredna ljudska šola kmalu v trirazrednico ( dane d že petrazrednico), se ustanovila prostovoljna požarna bram-ba, se ustanovilo olepševalno društvo. Bil je tudi soustanovitelj »Framske Posojilnice« ter imel dosti zaslug, da so se izboljšale občinske ceste in si je pirdobil Fram svoj poštni urad. Bil je do svoje smrti vsemi znancem dober prijatelj in svetovalec, njegova občeznaua skromnost in natančnost pa bode še sigurno mnogo let lep zgled sovaščanom. Bodi mu ohranjen! trajen spomin! p, Dravograd. »Kolo jugoslov. sester; Dravograd-Meža« je na Jožefovo priredilo koncert, ki je v vsakem oziru jako lepo uspel. To zelo agilno društvo nam je že večkrat nudilo lepo zabave, zadnji koncert je bil užitek. Veliko zaslug za to imajo neumorno delavne gospe Gor-jupova in Lenassijeva, katerim je [g kratkem čagu uspelo eestavijj, orkester. Priznati moramo, 'da 5® disciplina in vztrajnost vseh članov orkestra vzgled-na in ho — če ostane tako, kar upamo — .orkester mogel v doglednem času se dobro razviti in izpopolniti krepko naprej! Sv. Duh ha O. v. Dne 2. tm. se je vrnila tukaj prireditev z dvema igrama in1 nekaterimi pevskimi točkami. Glavni smoter prireditve, katere se je kljub slabemu vremenu in težavnim terenskim razmeram udeležilo lepo število občinstva — jo bil, da se ustanovi za tukajšnji okraj podružnica sv. Cirila in Metoda. Požrtvovalnosti sodeloval-cev, ki so se vselej točno odzvali napovedanim vajam, je zahvaliti, da so bile vse točke sporeda izvajane tako gladko in brezhibno, da je občinstvo splošno izražalo svoje zadovoljstvo. Nadvse sijajen uspeh se je pa dosegel v pridobitvi članov za C. M. podružnico. Do sedaj je pristopilo že 42 članov, med katerimi sta dva pokrovitelja, 11 ustanovni kov in 29 letnikov. Vsa čast zavednemu obmejnemu prebivalstvu, ki ve tako visoko ceniti pomen prekoristne C. M. družbe. Pri nabiranju članov sta se zlasti odlikovala gg. Viktor Grahor,trgovec in Lenart Mesarič, starejšina finančnega oddelka. Neutrudljivo sta bila na delu in s ponosom lahko zreta na krasen uspeh svoje narodne požrtvovalnosti. Tukajšnja podružnica tvori sedaj najsevernejšo trdnjavico C. M. družbe. Da pa ostane za vedno nepremagljiva in da se njena odporna moč napram sovražnemu »Sehnlvereinu« še ojači, se vabijo vsi še nevčlanjeni občani za pristop in .intenzivno sodelovanje. Šinarjc pri Jelšah. Naš župan je izstopil iz radikalne stranke in je sedaj izven stranko, ali kakor pravijo v parlamentu divjak. Kot mož se bo držal džemijeta, kot politik bo pa ob času volitev pristopil stranki, ki bo imela večino. Po manirah pa sodimo, da je bil in bo klerikalec. Ali res nima toliko čuta sramote, da bi po vseh svojih aferah in po tožbah, ki jih ima na vratu, odstopil kot župani! Žetale. Tukaj jo umrl naš vrli in neustrašeni naprednjak Franc Stajne-kar, mizar v ftotalah, 12. suŠca. Bil je član naše posojilnice, občinski odbornik in član corkv. kdhkur. odbora. Vrlemu pristašu bodi lahka domača zemlja! Šmarje pri Jelšah. Finančno ravnateljstvo v Mariboru vprašamo, na podlagi katerih predpisov in postav jc dobilo tukajšnje klerikalno konzumno društvo trafiko. Koirzum je le za člane, trafika mora pa biti vsem ljudem pristopna. Kadilec sem ,a v kop z mm ne maram hoditi. Kdo jc tu vmes? Šmarje pri Jelšah. Pri nar, se sedaj mnogo govori o burni občinski seji. Klerikalnemu županu se je v javni seji povedalo, da je v neki ovadbi uradno poročal neresnico in je s tem 'zakrivil zlorabo u-radne oblasti. Pisal je ovadbo zapriseženi policaj. Mud poper, a klerikalca se ne prime. Prečastiti so z županom sedaj še bolj zadovoljni. Šmarje pri Jelšah. 100 D nagrade dobi, kdor takoj ustanovi novo stranko, v Kakoršni še ni bil naš župan, V poštev ne pride demokratska, klerikalna, radikalna, komunistična, republikanska, na-rodnosocijalna, Radičevska in tudi džemi-iet ne. Ormož. Pri nas pokapamo pusta šc le te dni. Po pustnih veselicah se je delil Ormož v dva tabora. Ženski del je trdil, da so bile nekatere pripadnice zenskega spola premalo oblečene, moška trdnjava pa se je držala ter zatrjevala, da je bilo na nežnih bitjih še vse preveč tkanine. Prepir je zavzel take dimenzije, da jc treba sodnijskega pravoreka, v kolikor je pripuščena trditev o večji ali manjši nagoti nežnega spola. O konečni sodnikovi sodbi nimamo najmanjšega dvoma. Sodba, se bode in mora glasiti, da je bilo obleke še preveč in to že zaradi tega, ker sedi na sodnem stolu moški — zelo moški — sodnik. Imamo še sicer drugega sodnika, ki bi pa v svoji vihravosti postavil svet po koncu ter čisto gotovo razsodil, da. se obleka začne ze pri figovem peresu. Res srečen Ormož, ki ubija pustne šale še v času najliujSčga mesenega posta. Zidanimost. Dne IG. tm'. je dospela na travnik g- Železnika v St. Petru na pol oblečena 17-letna hčerka Deželaka iz Mrzle Planine, ter si trgala lase in div- jala. Vse je kazalo na znake blaznosti. Fanta Železnik in Pečnik sta jo končno spravila v hišo, kjer so deklo spoznali, da je V blagoslovljenem stanu skrajne silo. Spravili so jo v .posteljo ter je v kratkem povila dete ženskega spola. Pozneje jo dekle izpovedalo, da radi je vodnih napadov matere in očima zbežala, ter se je je lotil obup. Ker reva ni imela perila ne za-se, ne za novorojenčka, ji je g. Verčnikova dobrodušno podarila Vse potrebščine. — Ko je v torek predajal in prevzemal poštni poduradmik Kadoševič Alfonz iz Ljubljane pošto v ambulančni voz, se je začel vlak premikati, pri kateri priliki so se vrata i zatvoriia; Radoševič, ki je, hoteč se i padca ubraniti, prišel z roko med vrata, j je na roki precej ranjen. — Ponoči od | 18. na 19. trn. je prišel v restavracijo j neki tujec, ki je z odurnim glasom za-j hteval od vseh tam navzočih legitimacije. Ivančno ga je orožništvo spravilo na varno. Bajc je uradnik nekega zavarovalnega društva. Cefeke vesti. Smrtna kosa. V svoji domovini na Čehoslovaškem je umrl dne 11. tm. gosp. Adolf Bnrsik, čevljarski mojster, marljiv godbenik pri bivši celjski narodni godbi in pobiratelj članarino pri raznih celjskih društvih. Po preobratu se je vrni! v svojo domovino v Prago, kjer mu naj bo lahka domača zemlja. — Na bregu pri Celju je umrl g. Matija Morn, hišni posestnik v 71. letu starosti. N. v m. p. Velevažen obisk Colja. Predstavniki Društva narodov in amerikanske Rokfe-' 1 eJjeve fondacije so posetiJi v četrtek, 20. tm1. novoustanovljene socialno higienske ustanove in ustanove za pobijanje nalezljivih bolezni v Celju. Ogledali so si drž. bakteriološko stanico, drž. ambn-latorij za spolne bolezni, Pasteurjev zavod in Protituborkulozni dispanzer. — Društvo narodov je zastopal g. ravnatelj dr. Lnd. Reichman, Rock Tolarjevo fondacijo prof. Gelskar G urh). V spremstvu sta bila načelnik ministrstva za nar zdravje dr. Štampar in'zdravstveni šef dr. KatiČič. Tz Celja je šla komisija v zdravilišče Topolšico, prepotovati pa namerava še Zagreb in južna nlesta naše države. Jr, državne 'službe. Na državno službo je dal ostavko dr. Fr. Macarol, sodnik v Celju. Upokojeni so na podstavi zakona o civilnih uradnikih Matevž Simoniče!:, vladni kanclist, Josip Strmšek, policijski pristav in1 Tv. Karara, policijski ofi-cijal, vsi v Celju. Tatvina. Kakor smo že poročali, je bila dno 14. tm. v gradu Novo Celje pri Petrovčah, ki jo last barona Turkoviča, na škodo istega konštatirana velika tatvina srebrnin, in sicer krožnikov, tas, jedilnega orodja i. dr. v skupni vrednosti 209.1500 din. Izsleditelju ukradenih predmetov, odnosno pomagaču je razpisana nagrada 19.000 Din. Koroške vesti. Guštanj. Malgajeva čitalnica jc imela 8. tm. svoj občni zbor. Iz obširnih poročil je bilo razvidno, da ima čitalnica 435 upi-samih knjig za izposojevanje, izmed katerih je dobra polovica pripovednih. V dobi 8 mesecev sc je prečrtalo 760 knjig, proti 623 oz. 250 v prejšnjih letih. Veliko pa je pomanjkanje mladinskih knjig, posebno za šoli odraslo mladino, ki zelo mnogo čita. Članov jc štela čitalnica 65. Prireditev jc bilo premalo, vsled česar tudi ni bilo .toliko dohodkov in se ni moglo nabaviti toliko knjig kot lansko leto. Izvoljen jc bil sledeči odbor: Peter Močnik, nad učit. (predsednik), .Janko Gačnik, učitelj (knjižničar in tajnik), Ivo Turk, J. Jelenko, L. Kertova in R. Kotnik (odborniki). Na.občnem zboru so bila spremenjena tudi dosedanja pravila, tako da postane čitalnica knjižnica. Kljub temu, da imata »Kat. izobraževalno društvo« in »Svoboda« svojo lastno knjižnico, jc vendar opažati pri Malgajevi čitalnici velik napredek. Vnetim delavcem bodi to v zadoščenje. Guštanj. (Za občni zbor požarne hrambe.) Pogosto je bilo že javno ugotovljeno, kako se je pričela nemškutarija ob meji krepiti in vzdigovati glavo. Posebno bujno se razvija y Guštanju pod socijalistično odejo. Navadno jc zagovornik socijalizma — nemškutar! Ravno tak duh je pa tudi v naši požarni hrambi, koji načeluje krojaški mojster Schaffer, doma iz Libelič. Najlepši dokaz za to je bila zadnja veselica. Četudi jc veselica nesla mnogo čistega dobička, vendar pravijo »\var niks lustik«, to pa samo zato, ker sc ni smelo peti nemški. In kakšne vesti so raztresli! Slovenski uradniki in učitelji hočejo požarno brambo raznesti in jo spraviti v slovenske roke! Tega ni treba, vsaj pri nas ni Nemcev. Pač ph bodo morali gospodje okrog požarne hrambe, posebno pa načelnik g. Libcličan Schaffer, ki še kot mlad nemški, znal ni, priti do prepričanja, da požarna bramba ni tu za propagando nemštva, marveč za — gasilno delo. Dosedaj smo pustili požarno brambo vsa leta pri miru, toda ako mislijo nekateri člani, da je ta organizacija torišče za nemštvo, potem se bridko motijo, potem bodemo govorili drugače! A-ko se bo nadaljevala gonja in obrekovanje poštenih Slovencev, tedaj bodemo našli sredstva, da zamašimo prenapetežem usta in napravimo red v požarni hrambi. Guštanj. V zadnjem času se razlega po našem trgu redno vsako soboto in nedeljo nemško petje. Nemoteno se vlačijo skozi trg pijane tolpe in tulijo ter nadlegujejo mirne pasante. Tako daleč smo že prišli, da si upajo kričati »Hcil Oester-reich, nioder mit Jugoslavien«. Guštanj. Vedno bolj in bolj postajajo guštanjski purgarji predrzni. Če jih kdo pozdravi slovenski, odzdravijo nemški. Najbrže so prespali zadnjih deset let in mislijo, da jc še vedno Avstrija. Pozabili so, da smo jo že zdavnaj pokopali. Do-mišljujejo si. da so oni država v državi. Njih predrznost je pa dosegla že višek. Grozijo Slovencem, da jih naženejo. Tako je pred kratkim nek občinski odbornik nekega tukajšnjega učitelja, bivšega jugoslovanskega častnika, ki je pustil svoje zdravje in nogo v bojih na Koroškem, žalil z besedami: »Dcn Sevvciukerl \vcrden wir sebom wegbringen«. Upamo, da bo dobil ta gospod plačilo za .svojo žalitev pred sodiščem. Dnaanmnonoo a □ □□□□aananaacj VEČER BRANKA RADIČEVIČA bo v seboto 3. aprila v »NARODNEM DOMU«. anDooonnnnnD □ □ noaamcinnom Prevrat 1913. Prevratne dogodke v Mariborujn tik ob naši severni narodni meji na Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini bom pooisal v posebni knjigi. Pozive za podrobne podatke sem poslal osebam, katerili požrtvovalno delo iz onega časa mi je osebno znano. Morda sem nehote vendar koga pregledal. Kdor torej ni dobil takega poziva, pa se je vendar udeležil ob prevratu' v gori omenjenem o-zemliu osvobojevalne akcije in bi hotel prispevati s kakršnimkoli poročilom iz one dobe. naj ta! to naznani, da mu pošljem okrožnico z vprašanji. Prevrat pa je seveda potresel na slov. Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini tudi mesta in druge podeželske kraje, ki sicer niso bili v neposredni bližini današnje državne meje, a se je po odločnem -nastopu našega življa v njih vendar mnogo izpremenilo nam na dobro. Dasi takim krajem vsled nedovolj-nega gradiva ne kaže posebej obcloda-n ja ti svojega prevratnega dela, bi bilo vendar škoda, da sc pozab: požrtvovalni trud posameznika, ali cele občine* Tudi zadevna poročila po novinah iz prevratne dobe so večinoma pomanjkljiva in še ta zdaj iz spomina. j V dosego celotnega pregleda tukajšnjega prevratnega gibanja nameravam tudi to gradivo seveda ako in kolikor ga pravočasno dobim — uplestl v istočasne zgodovinske dogodke na naši se-vern; meji in prosim vse državne, občinske in župnijske urade, šolska vodstva, društva i:» sploh vse, ki žcUio, da se njihovo delo očrta: naj polijejo potrebne poda-.ae na moj naslov v Maribor do 1». aprila 1924. Posebno naj poročevalci omenjajo prevzetja uradov, narodne svete, narodne straže, shode itd. Neobbodno potrebni so mi zapisniki In uradni spisi narodnih svetov. Po vpora-bi jm bom vrnil, ali pa — seveda z dovoljenjem lastnikov — oddal z drugim dobljenim gradivom v hranitev »Zgodovinskemu društvu« y, Mariboru. Poročila naj bodo popolnoma nepristranska in naj jih peč..Ne več oseb, ako le ■ mogoče take, ki so sodelovale ob prevratu. Dobrodošle mi bodo fotografije, slovenski in nasprotni tisk enega časa Četnici, lepaki, časopisi), sploh vse, k::. Je v zvezi z našim osvobojenjeni. Imena poročevalcev bom navedel v knjigi med viri. GENERAL' MAISTER. Obrtni vestnik. Veliko obrtniško zborovanje v Ptuju. Slov, obrtno društvo poživlja vse svoje člane, da se v čimvečjem številu udeleže obrtniškega zborovanja v Ptuju, katerega je sklicala Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju na nedeljo dne 23. marca 1924 ob 10. uri v dvorano Narodnega doma v Ptuju. Na dnevnem redu so sama aktualna in za obrtništvo silno važna vprašanja in sicer: Davčna bremena in obrtništvo (ref. davčni nadupravitelj g. O. Meglič iz Maribora), Kredit malega ob* fnika ^ (ref. g. J. Volk iz Šoštanja), Delovni čas (ref. g. I. Rebek iz Cclia). Dolžnostjo vseh tov. članov in vseh drugih obrtnikov brez razlike narodnosti in pol. prepričanja, da se tega zborovanja v velikem številu udeleže. Sestanek mariborskih udeležencev v nedeljo ob pol 9. uri na glavnem kolodvoru. Darovi. Zbirka za harfo. Narodno žel. glasb, društvo Drava jc prejelo izven naklonit-vc mestne občine dosedaj sledeče prispevke za harfo: Po 10 D: Gg. Gustav. Premrou, ravn. lesne družbe Drava, Zidanšek Jurij, Lukcš Franjo; po 20 D: Miloš Oset, trgovec, Franc Zemljič, restavrator; po 25 D: Stevo Tončič in Balkan, špedicije, general Maister, Milama in svečarna Vič pri Ljubljani; po 50 D: dr. Josip Mjaccn, zdravnik, dr. Josip Barle, notar, Benčina in drug, kartoiiaža, E. Bir-'tič, gostilničar, dr. Vilko Marin, zdravnik, Anton Toncjc, trgovec, lekarnar Vidmar. M. Pogačnik, J. Hajny, Doctnr in drug, dr. Benjamin Ipavic, I. N. Adamič Ljubljana, Dcželjko Ronay, Čakovec- ™ 80 D: O. Medica, trgovec; po m D: Zanki, Medic & Rakove, Ljubljnnttf dr. Franjo Lipold, notarska pisarna Korber in Ašič, centr. nadzornik Schneller, Ljubljana, Ivan Rebek, Celje, Ivan Kvas, klobučar, Pipan in Comp.. Ljubljana, gostilna Balon, Pobrežje, I. Baloh, Jakob Lah, trgovca, Lorene Marolt, ključavničar, društvo bančnih uradnikov, Akc. društvo za saobr. potrebe, Zagreb, Peter Kozina in Comp., Tržič, go.sna Lina dr. Guštin, Doblekar, trgovec, Češki klub, Franjo Majer, trgovec, kavarna r Ivančič, Ing. R. Pečlin, Konfekcijska tovar. Odelo, Ljubljana, dr. Igo Janc, dr. Skaza, Ruše, ravnatelj Vodeb Rudolf, Županstvo Studenci; po 200 D: Lesna družba Drava, Ivan Kravos, sedlar, Viktor Glascr, Ruše, Scbneider & Verovšek, Ljubljana, Bunci’ i Biach, Zagreb, K. Vargazon, Čakovec, po 250 D: Posojilnica Maribor, Derenda in Comp., Ljubljana, odvetniška pisarna dr. Koderman in Slokar; po 300 D: Franjo Sficklcr; po 500 D: ravnatelj Bračič, Ljubljana, dr. Ravnik, Karol Troha; po 1000 D: Ivan in Drago Roglič, Pinter & -.enard, prebitek odbodnice ravnatelja Bračič, Ljubljana. Vsem darovalcem se izreka tein potom najsrčnejša zahvala, (er stroški za harfo še iz daleka niso kriti, prosimo cepj. javnost za blagohotni nadailjni odziv na našo pred kratkim razposlano okrožnico. — Odbor. m m 1 ™ M SAK | jna ^ !*» I ' grd Iz šahovskih krogov v Mariboru so nam poroča: Znani mariborski šohist g. dr. Krsto Cazafura je pozval na match g. A. Boleznin. Igrala sta deset partij in je končni izid ostal neodločen 5:5. — Mod tukajšnjimi šahovskimi krogi jo vladalo za m a te h veliko zanimanje in je igri prisostvovalo veliko kibieev. Šahovska igra se jo s teni zopet malo oživela v Mariboru; ki i m a dosedaj še prvenstvo v Jugoslaviji. Veliko mednarodno šahovsko tekmo prirodi francoska šahovska federacija povodom VIII. Olimpijade v Parizu kongem julija t. 1. Vsak narod lahko pošlje na tekmo 4 k'~'”u*nu,te. vesti. Maribor 22. marca 1924 NOVI NASKOK MARIBOR. NEMCEV, Občni zbor ribarskega društva. Včerajšnji večer je zopet jasno pok’a zal ilojalnost in nacijeualno agresivnost mariborskih Nemcev. Vršil se je v gostil ni Haibvvidll občni zbor »Ribarskega dnu šiva za dravsko dolino v Mariboru« ali »Eischereivcrciu Drautai in Marburg kakor je napisano na društvenih znaki! Društvo je bilo že od prevrata nelc nestvor, ki je delal sramoto našemu narod nemu ponosu. Na odborovih sejali sc govorilo samo nemško, protokoli so sc pa pisali nemško in Slovensko. Upajmo, da bo včerajšnji večer po zaslugi nekaterih zavednih Slovencev, zlasti prof. Ribari ča in dr. Janca odstranil to narodno sr; moto. Občili zbor bi sc imel vršiti ob 18, uri. Že mnogo preje so dvorano do zadnjega kotička zasedli Nemci, medtem ko so mnogi naši »zavedni« mariborski Slo venci ostali doma, dasiravno se jim je pravočasno predočila važnost tega ob enega zbora. Slovencev je bilo kakih, št rideset, med tcip ko je bilo Nemcev tri' krat toliko. Zastopane so bile poleg Scherbarrnov in branžo v tudi tvrdke Jc glitsch, Pelikan i. dr., ki bi kaj kmalu zmrznile, če bi jih ne podpirali Slovenci. V odboru društva jc bila do sedaj večina Slovencev. Takoj pri vstopu v dvorano jc bilo vsakemu jasno, da namera vaja Nemci' izvršiti na društvo napad in voliti nemški odbor. Radi tega niso ho teli pristati na slovensko listo, v, kateri je pa bilo tudi šest Nemcev, dasiravno j prof. Ribarič apelirati na njihovo lojalnost da naj ne vlačijo na jugoslovanskih tleh naciionainega šovinizma v gospodarsko društvo, češ, mi smo dokazali svoje po Stene nartipnc z društvom s tem, da smo volili per acclamaitionem predsednikom za društvo zaslužnega Nemca, naj tudi Nemci pokažejo, da jim gre le za gospodarski napredek društva, in da nimajo pri tem nobenih zahrbtnih namenov ter na; .volijo tudi per acclamationem po sloven skem strokovnjaku predlagano listo Nemci so to s ponovnim glasovanjem odklenili. Na to jc pozval prof. Ribarič vse Slovence, da zapuste dvorano, ker tuka ri mesta za nas. Odšli so vsi Slovenci Ta zven dr. Kapnika, ki jc bil tudi pravni konzul.mt pri predsedstvu obč. zbora •Nemoj so (potem izvolili nemški odbor, kateremu so primešali tudi nekaj po nji hovom mnenju »zmernih« Slovencev. — Prepričani smo, da ne bo v naših vrstah nobenega cfijalta in da bodo vsi. Sloven c' to dvomljivo'čast z ogorčenjem odklonili. Obiastva pa že sedaj opozarjamo na t > dv m Ni- cbiikl Jugoslavije. Prejeli smo Seme, ki sta ga »Slov. Gosp.« in njegov opreta »Staža« zatronila med naše neuko kmetsko ljudstvo, dozoreva in sad sc že pojav! o v raznih sramotnih oblikah. I(o sc naši kmetje — stari in mladi — zbirajo krog gostilniške mize, jamejo zabavljati. smešiti in preklinjati Jugoslavi jo. in celo kralja. »To prekleto Jugoslavijo, da bi jo hudič vzel, da bi ušivi Srbi šli tja. od koder so prišli« itd., se čuje v .vseh mogočih ostudnih varijacijah. O kralju trasiio gorostasne budal osti; celo malemu kraljeviču sc ne prizanaša: tudi njega blatijo blatne duše, narodne propalice. In kaj k tetnu reče 1. policijski organ, gostilničar? Nič, smeji sc in mogoče 5c pomaga. Tem biodnežem treba ostro stopati na jezik. Gostilničarjem treba po ponovnih slučajih kratkouialo vzeti koncesijo ter take izbruhe podlih Ijudij kaznovati z zaporom in globami, To bi sigurno pomagalo. •m Broz, zavijanja ne moro bitij Gosp. Konrad Žnuderl je poslal v glasilo koalicijo N RS X NSS X SRS X NNS »Narodni dnevnik« neko pojasnilo glede dogodkov ma občnem) zboru gostilničarsko zadruge. Ne bi se na to ozrli, aleo no bi g, Žnuderl po svoji navadi zavijanju, zablodil na politično polje in slikal stvari tako, kakor, da so zadrugo hoteli dobiti v roko — demokrati. To varanje javnosti odločno zavračamo, slovenski gostilničarji pa bodo vedeli predrznost gosp. Žnuderla primemo osvetliti! m Glasbena Matica. Dodatno k včerajšnji notici pristavljamo, da ]x>jo na koncertu Glasb. Matico v Ljubljani so-lopnrtijo v Sulnvabovi >\Avo Marija« člumica naše opere g. Mitrovičeva, Ob- enem1 tudi popravljamo tiskovno napako včerajšnje notice v tem oziru, da plača Glasb. Matica za svoje kulturno delo železnici 11.000 din. ali. 44.000 kron in ne 1100 din. ali 4400 kron. m Mladini na pomoč! Prejeli smo: Akademija letošnjih gimnazijskih maturantov in . drugih dijakov v tukajšnjem Narodnem geldališču jc dokazala, da se mladina vrača prav resno k idealnemu stremljenu predvojnih mladinskih generacij- Mladina hoče na svetlo, ven iz u-mazanega povojnega vzdušja, ven iz surovega materijalizma* k zvezdam večne resnice, lepote in dobrote. Tudi Kreftov "dramatični poskus »Nemoč« ni bil druze-ga ko glasen protest proti momentano dominantni struji gole razuzdanosti in uživanja. Letošnji maturantje hrepenijo za visokimi cilji- Hoteli bi osebno spoznati krasote vsaj dela svoje domovine Jugoslavije in si na skupnem potovanju ogledati Zagreb in njegove kulturne u-stanove, hoteli bi — mnogi prvič v svojem življenju — vzreti valove sinjega Jadrana, poseliti osvobojeni Sušak z luko kralja Aleksandra, preživeti vsaj par diii v starodavnem Splitu in sosednem Solinu v bližini starega s vet ovnoz n an ega Buliča, hoteli bi videti jugoslovansko A-te.no — Dubrovnik, zibel najstarejše naše literarne• kulture, njihove sanje in načrti gredo preko ŠantRcvega Mostara v Principovo šclicr — Sarajevo in odtam v kraljevi Beograd. — Spotoma nameravajo nastopati s predavanji o zanimivostih Slovenije. S skioptičnimi slikami bi pokazali svojini bratom prirodne čare svoje ožje domovine, obenem pa1 napredek Slovenije v industriji, obrti itd. Skozi vse leto sc skrbno pripravljajo, da bi se uresničil njihov načrt, ali brez gmotne podpore zlasti pridobitvenih krogov bodo ostali ti krasno zasnovani načrti zgolj mladostne sanje. Radi tega jc dolžnost zlasti imo-vitejših slojev, da z denarnimi prispevki podprejo akcijo navdušenih mladih junakov in da jim ne odrečejo pomoči,'kadar bodo potrkali na njihova vrata. m Razstava »Kluba mladih« v Mariboru. Klub »Grohar« nam poroča: Klub »Mladih« v Ljubljani priredi v uaši. kazinski dvorani 1. aprila 24. razstavo slik in kipov. Klub »Grobar« jo dal v ta namen svoje stene na razpolago ter opozarja mariborsko občinstvo, da se v čim največjem številu poseli to prvo njihovo razstavo v Mariboru, ki obeta jnarsi- Za odbor. kaj novega in zanimivega. Žagar. m Iz Posojilnico v Mariboru. K zadevnemu poročilu o izvolitvi novih el; nov v vodstvo mariborske Posojijniee pojasnujemo, da .je bil g.-Feliks Robič izvoljen v načelstvo (ravnateljstvo), g. dr. Kr o n vogel pa v nadzorstvo zavodu. jn Ljudska univerza. Dne 24. trn. bo g. inž. Kukovec zaključil svoja lepa izva-anja o individualizmu, da pokaže pot iz krize, kamor je zašio moderno življenje, držeč se preko mere te snovi. V tern nosecu bo še predaval g. B. Borko o Wilsonu. v aprilu pa bodete 2 zanimivi predavanji o moderni umetnosti s skioptičnimi slikami. Predaval bo g. Siiplov-sek, ki nam jc kot slikar že dobro znan iz predlanske sejmske razstave. To bo Prva uilika, ko bode Ljud. univerza tudi s sli-cami postregla občinstvu. — Napovedana so še sledeča predavanja: Kmečki u-pori v 16. stoletju (prof. Favai) in v maju velepomer.i mo predavanje o radiotele-oniji, ko bo g. ravn. Tomšič tudi s prak-ienimi eksperimenti pokazal ta najnovejši napredek v moderni tehniki. — Več ,y rratkem. m PREDAVANJE O DAVKIH. — V sredo dno 28, muren 11)24 ob 20. uri zvečer bo predaval im pobudo Gospodarskih in političnih društev v Mariboru g. davčni nadupravitelj Otmar M:glic o davkih 7, ozirom na trgovski in obrtniški stan. Opozarjamo radi trga vso naše gg. trgovce in obrtnike že danes na to važno predavanje. Vabljeni so tudi dru-!’i somišljeniki, ki jih predmet zanima, Predavanje se vrši v mali dvorani Narodnega doma. m Trgovine na praznik dne 28, tni. odprte. Tngovski gremij. ruaglušn, da bodo rgovmo v Mariboru na praznik 26. tm. J- Prihodnji torek v smislu tozadevnega sklepa grcmijnlndga občnega zbora dopolnim odprte. (K temu nam1 zopot po-1 trna pomočniški' odbor pri Trgovskem gremiju, da sklep ni bil storjen sporazumno in da imajo zato pomočniki pta-vico do nagrade za čezurno delo. Op. ur.) m Muzejsko društvo ima v nedeljo 23. marca ob 10. uri dopoldne v mali kazinski dvorani svoj letni občni zbor s poročilom o mestnem muzeju in društvenem delovanju. Opozarjamo na veliko važnost tega kulturnega zavoda in priporočamo, da sc ga udeleže ne samo stavi člani, ampak da pristopijo tudi liovi, kar z ozirom na malenkostno članarino ni nikaka žrtev. m Policijski komisar! j at naznanja, da v sl e d skrčenja osobjn ne moro reševati prošenj za podelitev koncesij gostilničarjem1 za. konfcerte, plese in druge zabave. Naj pridejo gostilničarji sami, dan pred dotično prireditvijo na polici jsfei komisari jat. m Nočno lekarniško službo od 23. do 30. marca vrši lekarna pri Črnem orlu (Mr. Prul!) na Glavnem trgu. m' Policijska kronika. Neki Otorepec, že predkaznevan' radi tatvin na finančnem' ravnateljstvu, je prišel iz zaporov v Ljubljani, in se potepal' brez posla po' Mariboru. Izgnan jc za dobo 3 let. —- Terezija M. in Frančiška T. ob Brodu sta prijavili, da sta jima bili ti-kradeni 2 kokoši. — Ivanu F. je bilo dne 21. tni. iz veže stanovanja v Jurčičevi ulici ukradeno kolo (Waffenrad). m Dva nevarna uzmeviča ped ključem. Dne 20. tm. sta bila prijeta dva nevarna uzmoviča Jožef Likovec in Nikolaj Petak. Na vesti imata več tatvin, tako pri Lavrenčiču, kjer sta pokradla obleke v vrednosti 7500 Jv. Meseca februarja sta ukradla iz tovarn Lobi in Sašnik nad 100 m mblinos-platna, nadalje sta se vtihotapila v stanovanje Mariji Kunst ng Vodnikovem trgu št. 0, kjer sta. ukradla 1 budilko in 2 glavni ruti. Fz podstrešja hiše v Krempl j e vi ul. (i sta odnesla pleteno košaro s predmeti, ki so last Josipa Šmida. 19. trni. sta ukradla slugi k n ezo š k o f i j s k e ga urada iz dvorišča knezoškof. palačo srebrno uro in mežke hlače. Del blaga so je našel pri Kovačiču na Meljski cesti, en del pa so včeraj izkopali v nekem gozdu na Pobrežju. m Pisalni stroji s pritiklinami bodo cenejši ! Tvrdka Ant. Rud. Legat, prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Maribor, Slovenska/ulica 7 naznanja, da ,ie eenc pisalnih strojev in pritiklin znatno reducirala. Natančneje v oglasnem delu! m O.s(on Taj'u.stveni, Marieta Gr im, Trilby Besarbe, Mara Zlatarjeva in vir-tnoz;i na harfo brata Mostler so glavne atrakcije v Klub-bani od 18. do 31. muren Na gl n sovirju P. MTintorhalter. in Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salon, lepo zračne sobe za klube in obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti sc sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno. m Grajska ldet. V soboto 22. in v nedeljo 23. tm. koncert nar. žel. glasb, društva »Drava«. Začetek ob 20. uri. m Cujle kam l*a danes v nedeljo? V hotel »Kosovo«, kjer dobiš pristne domače krvave in jetrne klobase s kislim' zeljem, porcijo za fi Din. Tam se Ti nudi kapljica iz Slovenskih goric, pristno dalmatinsko vino, refoško in prvovrstni muškat el ec. Nudi se Ti pa tudi domači koncert brez vstopnine. mi Gostilna »Pri treh ribnikih«. Danes nedeljo in v torek salonski koncert. Začetek ob 15. uri. Narodno gledališče. Predstava 153. Sezona 1923-24. Abonement A. V soboto 22. marca 1921 ob 20. uri. Ranice pot v nebesa Oderska pesnitev v dveh delili, — Spisal: Ger-harl Hauptmann. —• Prevol: JoSko Kovič. — Režiser: Joško Kovič. — Dirigent: Andro Mitrovič. Ki aljeva Železnik Bukšekova Petkova Savinova Kovič Kokot Skrbinšek sporf. : Tekma Rapid-Maribor, ki je napovedana za nedeljo 23. tm., sc odpoveduje radi slabega vremena. : Tekmo za prvenstvo Evrope v veslanju se bodo vršile to lelo v Curiliu Fio mednarodnem veslaškem šavezu F. I. N. A. dne 30. in 31. avgusta. Po sporazumu med raznimi savezi bodo k tekmami pripuščenc tudi neorganizirane narodnosti. Pri tekmah čolnov z osmimi in štirimi veslači ni potrebno, da pripadajo vsi eni in isti narodnosti. : Planinski koledar preneha izhajati >’ letnikom 1924. Vzrok: 1. premalo zanimanje, ki ga tej broštu-ici posvečajo planinci, 2. vsakoletno veliko število neplačili očih odjemalcev. — Zahvaljujem se vsem, hi so mc podpirali pri razpečavanju koledarja. — Nekaj komadov ic še na razpolago. Kateri koledarja pa 'še niso plačali, naj trn ga vsaj vrnejo, da ne bom imel poleg dela še gmotne škode. — Bru-iioti Rot ter, Maribor. Krekova 5. OSEBE: Hanica Kožo, učiteli, ( tujec)....... Sestra Maila; dijakonja ..... Tulpa ) ...... Sr •<—« :::::: Hankc ' ...... Drva. gozdni delavec.......... Uradni predstojnik............... . Rasberger Uradni sluga.............. Tovornik Zdravnik (Angel smrti).............Grom Šimen. zidar................. Tepavac Haniiiaa unula mati , . ..........JeienCeva ženske, pogrebci, angeli, mladeniči, šolska mladina itd. Med prvim in drugim delom za občinstvo ni odmora, IVled izvajanjem vstop ni dovoljen. REPERTOIRE: Sobota, 2. marca »Hanice pot .v nebesa«. Ab. A. (Premijera.) Nedelja 23. marca ob 17. uri »Hanice pot v nebesa« (kuponi). — Ob 20. uri »Boheme«, Ab. D. Pondeljek, 24. marca Jesenske gosli, Ab. A. Zadnjič v sezoni. ta Premijera Hanice pot v nebesa. Danes v. soboto 22. marca o-b 20. uri se vrši premijera Gcrhart Haupfmannovc oder-ske pesnitve v dveh dedih »Hanice pot v; nebesa«. Dejanje pesnitve se pričenja' vi ubožnici ter sc nadaljuje z vizijo Hanič-nih sanj- (revno ubogo dekletce, ki so je potegnili jz vode ter prinesli v ubožnico) v nebesih ter konča zopet v ubožnici, Ker je prvi del pesnitve vsebinsko kot tehnično skoro neločljiv, od drugega dela, zato ne bo za občinstvo nič odmora. Režija je v rokah g. Koviča, muzikalni del jc naštudiral g. A. Mitrovič. Cene o-perne. Hanice pot v nebesa. Na gled. fepaku je pomotoma izostalo ime komponista. Muzikalni del »Hanice pot v nebesa« je kompozicija od Max Marschalka. Nedeljski predstavi. Popoldne ob 17. uri (petih) repriza krasne odersfce pesnitve »Hanice pot v nebesa«. Delo priporočamo mladini a nič manj odraslim. Zvečer ob 20. uri se ponovno vprizori ena najlepših in najuspdejših oi>er te sezone »Boheme«. Predstava je za ab. D (kuponi). »Jesenske gosli«. Po daljšem odmoru se vprizori v pondeljek 24. tm. krasna Surgučeva drama »Jesenske gosli«. Pri tej priliki bo nastopila v vlogi Vjeročkc gdč. Kovačičeva iz Ljubljane, ki je pri nas že uspešno nastopila v vilogi Sulfatae v Hasanagimici. Pri predstavi sodeluje tudi orkester. — »Jesenske gosli« se igrajo v pondeljek 24. tm. zadnjič v sezoni, na kair cenj. občinstvo še posebej opozarjamo. , kuJiura in umetnost x Hudožestveniki pridejo v Maribor. Informirali smo se, kako je uspela akcija za gostovanje hudožestvenikov vi Mariboru in smo izvedeli, da je gledališče za ono predstavo že razprodano in je tudi mnogo izgloda na drugo predstavo. Ko dospejo Hudožestveniki v Ljubljano, ________ menda sredi aprila -— se bodo zaključila pogajanja za gostovanje v Mariboru. x 1 urneju »Stankovič«. Beograjsko pevsko društvo »Stankovič« pojde 8. apr. na turnejo po Dalmaciji. Z zborom gre tudi predsednik društva g. Branislav, Nučič. a namesto Stan. Biničkega zborovodja g. Krstič. Zbor bo štel okrog 60—70 pevcev. Koncerti so bodo vršili na Su-šaku, potem v Splitu, Šibeniku, Dubrov-u 'A u, Kotom, Mostaru, Sarajevu in šc v nekaterih mestih Dalmacije. x Sienkievvfcz H. Hanja. IV. izdanje. Naj.jepša i najtoplija knjiga Sienkievvi-czewa-.v Ovaj ljubavui roman pun tople romantične poezije, kojj de svaki i>rijatelj lijepe knjige p roč it ati u meden k us, tim Prije, Sto se u njem opisuje velika Jjubav samoga Sicnkievvicza prema djevo.jci, ko-ja je kasnijc orišla u samostan u Zagreb, i tu u samostanu naših časnih sestara od-gojda generacije naših djevojaka pod ,WIA Brzojavi: IfiiomaJmuindliHa Telefon: Intcrurbon 33 in 63. V Jugoslaviji najstarcjSe in največje podjetje te stroke! Največja sposobnost ! Izvoz v vso države! Zahtevajo snomko jHSNsr MtfNSUS", znamo pod varstva' no znamko »GLOBUS«. :^žg-jssL asgawa«M«raa^EHsqEgBj^n« imenom- e. s. Vincencije I svršila JčoH naš. svoj tragični život. Naslovni list risan slikar M. Uzetac. Knjiga se dobiva kod OirilmetoSske knjižare, Zagreb, Prc-iiadovičev; trg 4. Sokolstvo. ( SOKOLSKA TELOVADNA AKADE- % k' l Običajno jev 'da. se.V vseh' večjih so-! Eolski h društvih- razen) preslavnih aka-j idejni jt viSi vsaj po oba letna nkademi-Ija članstva in jiarašpaja. Taka akademija« se od kakega javnega sokolskega, na-Ivstopa v Vstikem' oziru razlikuje. Vseka-jkor je oboje polaganje'računa telovad-jfcev drugimi bratom .in Sestram1, ki naj jvidijo delo, katero sniO opravili v okre-tpitev nas šatn'Ih, rtašedeco in naraščaja, j V splošnem) nastopu je dana prilika [pokazati našo moč in silo, pokazati, ko-jjfko premoremo kot celota', ter s tem inuditi vsem! našim) oporo za ponos in zaupanje v isame sebe. Akademija pa ni samo to. Kar ne more pokazati splošen Jiastop z ozirom) na fineso, a: lahko pokaže na akademiji posamlezinik oz. posa-.miezna skupina. Tu se nastopa redno s težjimi vajami, kakoršne pa seveda vsak oddelek more vzdržati. To Pa no rad,i težkoče in bravure, temveč zato, da s teni pokažemo potonil telovadbe pridobljeno moč, gibčnost', vstrajnost itd, Akad, telov, točko morajo imeti poleg vzgojnega pomena tudi1 izraz umetnosti na sebi in sicer z ozirom! ara izvedbo, kakor tudi na sestavo. I Na akademiji vidimo napredek društva v kakovosti telovadcev, to je v n jihovi telesni' vzgoji, ter napredek njegovih vaditeljev. Tu) naj dokaže) telovadba, da se je povzpela od navadnih prostih vaji do dovršenega baleta’, tu najt pokaže telovadec svoji napredek no samo z raz-jvitim! telesom1, temveč tudi s pridobljc-- mirni- lastnostmi. Iz vsega tega pa mora izseVati umetnost vaditeljeve sestave in jafjegovega načina vzgajanja, kakor ga •jto uči! dovršena sokolska vzgojna šola ! Posebnost tvorijo naraščajske aka--demije. Tu lahko vidi pazno oko no samo stopnjevanje nižjih oddelkov rta ;poti k višjim', temveč celo sokolsko tclo-i.vadino zgodovino, ki se je kakor naravno (razvijala tako, kakor se razvija dežel ;inJ deklica v telovadni sposobnosti v 1 svojih letih1. Storimo k temu vsak svoje. jOelo naša dolžnost je, da pokažemo na-f-šim malim1, dal se za njih’ vzgojo zani-Itaamo iti da skrbimo za njih' napredek, 'da oib vsaki priliki, pazimo na njih pra-' vilno napredovanje. 'R -O- o Jahalna vaja. Načelstvo Kola iaha-če-v sporoča, da na nedeljo napovedana jahalna vaja odpade. o Akademija naraščaja, ki se vrši soboto ob '8. uri zvečer v Narod-Mera® domu, ,se ponovi v nedeljo dne.23. 1430 popoldne za' mladino. Naroki prikoraka s svojimi od-1,’delki. ne plača ni kake vstopnine, sicer vstopni n®' za ob«, dneva 5 Din. sedeži i iq! 2 Diif. stojišča, < vd Spored sokolske akademije 'V. sobo-btb- 22. marca: 1. Sokolska koračnica. — [•Naraščajev: orkester. 2. Žen. deca: Vaje is\5olnčniki. 3. Moš. deca: Proste vaje po pesmi »Kovač«. 4■ Zen. deca: Proste iva-: jevs kratkimi kolebnicami. 5. Moš. deca) |Proste ,vaje. 6. Deklamacija: Minerji. 7. pJHoČ&i naraščaj: Skupine. 8. Solo-petje 'S-spremljcTOnjem klavirja. — Solo na 'gorfi s spremljevanjem klavirja. 9. Orkester — Otroška sinfonija (H;'ydn). 10. fOrodma telovadba žen. naraščaja. 11. !Zon. naraščaj — Petorica. 12. Moš. na- raščaj: Faust. 13. Zen. naraščaj: 'G-e3.\tom vsem, kateri so podprli društvo v j 14. Moš. naraščaj: Orodna telovadba. 15. Zen. naraščaj: Dcvctorica. 16. Moš. naraščaj: Rajalni boks. 19. Orkester — Koračnica »Bošnjaki«. o Poziv vsem bratom telovadcem Sokolskega društva v Mariboru od leta 1914 nazaj. Naše Mariborsko sokolsko društvo proslavi letos dno 1. junija v Mariboru desetletnico razvitja društvenega prapora, katero 'se je izvršilo dno 28. junija 1914. v Rušah. — Na preslavni dan nastopijo pri telovadbi tudi i vsi takratni telovadci društva. — Da se zamoremo o nastopu podrobneje dogovoriti, poživljamo s tem vse stare telovadce takratne dobe, da so vdeležijo sigurno sestanka v nedeljo dne 23. tm. dopoldne ob 10. uri v Narodnem domu v kmečki sobi. — Odbor in vaditeljski zbor Sokolskega društva v Mariboru. □□□□□□□□□□□□ O □ □□□□□□□□□□□O □cnanannonm □ □ □□□□□□□□□□□d Mestni kino. »Hčerka nabiralca odpadkov«, pretresljiva filmska drama v 6 činih, sc predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. . , L Mariborski bioskop. Od pondcljka 24. tun. do vključno srede 26. tm. se predvaja lepa drama »Konflikt« ali »Hiša strahu in groze«. V glavni vlogi Priscilla -Dean. Pomorstvo. Popravek. K članku Pomorstvo »Jadranska straža« v Mariboru v petkovi številki Taborna (31. marca) se opozarja, da je prišel u javnost pomotoma, ker odbor o zadevi sploh še ni sklepal. Odbor »Jadranske Straže« v Mariboru. ’ Objave. § Klub »Grohar«. Večerni kurz v prihodnjem tednu v sredo in petek od poT 6. do pol 9. uri zvečer. § Klub dcbrovoljcov za Maribor in e-kolico priredi svojo prvo akademijo- 12. aprila 1924 v veliki dvorani Narodnega dama. Na -tej akademiji bodo sodelovali -mariborski umetniki z izbranim sporedom. Natančni program še pravočasno objavimo. § Društvo jugo^lov. drž. uslužbencev in vpakcjeiicev v Mariboru ima .v -nedeljo dne 30 .tm. ob 9. uri redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo -odbora in preglednikov računov. 2. Volitev novega'odbora. 3. Slučajnosti. Po končanem občnem zboru društva sc vrši v istem lokalu in z istim dnevnim redom redni občni zbor »Samopomoči ju-goslov. drž. uslužbencev in upokojencev r. p. b. v Mariboru«. § Restavracija Halbtvidl danes jutranji in večerni koncert pri prosti vstopnini, Book 5-ni marčno pivo. Izvrstna vina. Meščanska kuhinja. § Srebrna damska ura, znamke »Eter-tia« je bila izgubljena včeraj popoldne na poti iz Aleksandrove skozi Gosposko ulico, Glavni trg, mo-s-t, Ruško cesto do Frankopanov© ceste. Ura je dragocen spomin in ima za imcjitoljieo posebno vrednost. Najditelj dobi nagrado. Uro je izročiti v- pisarni g. dr. Škapina (Aleksandrova cesta). 8 Na občnem zboru prostovoljne požarne hrambe v Radvanju, kateri sc je vršil 18. tm.. se je sklenilo izreči tem po- pretcklcm letu na kak prterčnejšo zahvalo. si bodi način, naj- ra poroči G©sp@darsteo. Ob priliki velike zajčje razstave -v Mariboru. ( V Mariboru imamo menda edino zajcerejsko društvo naše 'države. Doslej so zajcereja v naših krajih še ni. zelo razširila, čeravno»najdemo navadnega križanca v- marsikatere ni govejskeni hlevu. Skoraj nihče ne ve, da jo v za-padnih državah umna zajcereja silno razvita, da imajo najimenitnejši Angleži, Francozi in Holandci kaj pogoste zajčjo pečenko na svoji mizi, saj, se preda na trgu v Parizu samem po 10.000 zajcev na dan. Kdorkoli ima kak prostorček, ga izrabi za rejo kuncev', saj 'so. ti dobro počutijo v prav majhnih hlevčkih da imajo le dovolj zraka in svetlobe; za hrano pa jim služijo kuhinjski odpadki in ostanki; ob njih so zadovoljni, se rede in množe. Zajčje meso je po svoji kakovosti izborno, -saj ne zaostaja po svoji redilnosti prav nič za drugimi mesenimi vrstami. In1 množe se zajčki, da je naravnost neverjetno. Znano je, da jo prinesel leta 1863 agent Thatcher nekaj kuncev v Avstrijo; odtakrat so se navzlic vsemu zatiranju tako pomnožili, da jih sedaj love in pokončavajo z vsemi -sredstvi; velikanska je škoda, ki jo delajo kunci na polju, a tudi korist je velika, ker so za vse sloje dobra in redilna hrana, največji dobiček pa da zajčjo krzno, ki ga krznarji predelajo in prodajajo za visoke čeme kot kožuhovino najredkejših severnih glodalccv. Marsikatera dama bi zarudela, če bi vedela, da je njen plašč, na katerega je tako, silno ponosna, pravzaprav le imitacija, izdelan® iz zajčjih kožic. Letošnja razstava v Mariboru kaže skoraj vse pasme kuncev, od največjih belgijskih velikanov, -tukaj najbolj razširjene havanske in srebra«tc vrste, dolgodlakih angor in črnih alask do majhnih hcrmelinčkoV. Še bolj zanimiv bo oddelek izdelkov iz krzna in' usnja. Posebne vrednosti pa,bodo izdelki iz krzna še radi tega, kor so jih lastnice napravile same, ko jim' je društvo priredilo nalašč za pouk v šivanju krzna dvomesečen tečaj. S. g Mariborski svinjski sejem (21. im.) Pogon: 205 sviuj. Cene: prasci, 5 do 6 •tednov stari, komad 200 do 250 D; 7 do 9 tednov stari, komad 273 do 300 D; 3 do 4 mesece stari, komad 500 do 650 D; 5 do 7 mesecev stari, komad 1050 do 1150 D; eno leto stari, komad 1750 do 2300 D. Kg žive teže se je tržil im 20 do 22.50 D; mrtvo po 25 do 28.73 D. Kupčija je bila tokrat boljša. Prodalo se jo 114 komadov. Precej kuncev je bilo iz ljubljanske oblasti. Največ je bilo- prodanega za pleme. , iv g Mariborski trg 22. marca. Mleko 1 1 3—3.50, 'smetana 1 1 12—13, sur. maslo 1 ilcg 44—48, kuhano maslo 1 kg 50—60, 1 jajce 1.25, motovilec kupček 1. regrad kupček 1, ohrovt glava 0.25, fižol 1 kg 4—5, krompir kupček 1, kislo zelje 1 kg 2.50, kisla repa 1 kg 2, govedina 19—20 dinarjev. g Novosadska blagovna borza 21. marca: Pšenica baška 330—335; oves baški 245, turščica baška 240—259, moka «0s« 505, »6«- 320. g O tvorile v blagovnega prometa z Reko. Mešana komisija za gospodarsko-ureditev Reke je prišla 19. tm. na Sušak. Z včerajšnjim dnem se jo pričel reden blagovni promet med Reko in našo državo. i V PONDELJEK IZBRUHNE VLADNA KRIZA? BEOGRAD, 22. marca. V opozicijo* Kalnih krogih je dvoje naziranj: eni zahtevajo zrušenje vlade že med proračunsko razpravo, drugi pa žele, naj se poprej pripravi teren za novo vlado, ki bo dol j časa poslovala in potem izvedla volitve. Zdi se, da bo zmagala pi’va skupina, ki zahteva, da se vlada takoj strmoglavi. Vsi poslanci opozicije so po-[ zvani, da pridejo v poudeljek v Beograd. Pričakujejo tudi 20 Hudičevskih poslancev, katerih mandati so verificirani. V teni slučaju bi vlada takoj podala demisijo, ker bi opozieijdnalni blok, čc bi Nemci ne šli z radikali, imel večino v skupščini. Ako se ta. kombinacija posreči, jc žc y pondeljek računati s krizo vlade. Predsednik Zedinjenih držav skliče raz-orožitvcno konferenco. PARIZ, 21. marca. »Petit Parisien« poroča iz Wa-shingtona, da jo senat sprejel včeraj 'soglasno zakonski načrt, po katerem' bo predsednik upravičen sklicati razorožitverio konferenco. H konferenci bodo pozvane Anglija, Francoska, Belgija in Italija. . , j Krvava volilna borba v Italiji. 1 PARIZ, 20. marca. »Agence Havas« javlja i-z Palerma, da je v Palazzuolo prišlo do spopada med fašisti in fo-cLja-1 isti, -m'ed katerima je padlo precej strelov. Karahi-ni je-ri so posredovali in rabili orožje. Število žrtev še 'ni znano. Za smeli. Nemogoče. Gošpod: «Jaz bi rad dal svojo hčerkico slikati. Kaji mislite, kako bi’ bilo najbolje?« — Slikar1: »Pustite jo v srajčki slikati, takrat najlepše izgloda!« — Gospod: »Ne, ne! too ne gre!« — Slikar: :.Za) kaj ne?« — Gospod: »Ker jc osemnajst -let stara!« 2rc;- Priporočljivi hlapci. 261e(ni, enkrat radi hudodelstva tatvino p red kaznovani' tovarniški delavec) Anton Hozinšdk .io služil leta 1922 pri posestniku- Francu [Vidoviču v Veliki Varnici, okraj Ptuj, za hlapca. Dno 24 maja 1922 jo ukradel svojemu službo-d a jaku -moško obleko, klobuk, posteljno rjuho, srebrno uro z niklasto verižico in dva tolarja Marije Terezije v skupni vrednosti 4400 K ter izginil z ukradenimi stvarmi. Lozinšck, ki tatvino prizna, je bil obsojen na 6 mesecev! težke ječe. ; — • 1 - * % 301’etni' Jožef Borovnik je služil pri posestnika Lovrencu Gajser pri Sv. Bolfanku v Halozah okraj Ptuj, za hlapca. Dne- 32. oktobra 1. 1. je ukradel svojentu slu zb o dajalcu srebrno žepno uro in par čevljev, solilapcu Ferdinandu Polajžerju pa je odnesel niklasto žeP9o in’° z eno niklasto in eno srebrno verižico. Z ukradenimi predmeti v vrednosti 4700 K jo pobegnil. Barovnik, ki odkritosrčno tatvino prizna, je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. No psujte orožnikov! Posestnik Franc Jurgec' v Cir-kula^ nah, okraj Ptuj, Im njegova žeuai Ana Jurgec, sta dne 25. novembra 1. 1. Tfl7. žalila poizvedujočega orožnika Rudol- Varaždin Izdeluje vrste pohištva (predvsem stole) ix masivno upornega lesa cd najpnprostejše do najfinejše vrste po priznano neprekosljivi kakovosti: za stanovanja, urado, kavarne, gostilne, restavracije, prenočišča itd. Irdeiki se dobivajo v vseh boljSlh irgoviaafi s pohištvom. 614 Pristopajte k Sokolski Matici! Pristopajte k Jugoslovenski Matici, Trgovina z manufakiurnim in tekstilnim blagom Tei. 334 Aleksandrova costa 26 Tel. 334 Centrala: Zagreb, Duga ulica 6 mulja tso blago po zelo znižanih cenah. Velika izbira svilenih robcev po najnižjih cenah. mtr Na debelo 208 I). S. Merožkovski: Julijan Odpadnik. (Dalje.) Julijan jc odprl vrata in stopil v dolgi strmi hodnik, ki jc imel široko stopnice iz starega tlaka. Kmalu pa so jc podzemni hodnik tako zoži!, da so dva človeka, ki bi sc bila v hodniku srečala, ne bi bila mogla raziti. Ta skrivnostni hodnik je nekoč spajal stražnico s trdnjavo, ležečo na nasprotni strani zaliva; zdaj pa jc iz zapuščene razvaline k novemu krščan skemu manastiru. Iz podzemlja je Julijan izstopil visoko nad bučečim morjem, izmed koničastih čeri, ki so jih dodobra izprali morski valovi; odtod je krenil po ozkih, v skalo vsekanih stopnicah. Ko jc dospel na vrh, je ugledal zid iz opeke. Bi! je slabo zidan; na več mestih jc opeka izpadla. Če si sc z nogo oprl na opeko in si pomagal z rokami, si lahko zlezel v neznatni samostanski vrt. Julijan je stopil na snažno dvorišče. Vse je bilo mirno tn pokojno. Po zidov ju so sc vzpenjale vrtnice. V toplem, nemirnem vzdušju je bil njihov vonj krepak in opojen. s Na enem izmed spodnjih oken niso za-tvornice bile zaprte. Julijan jih je odj>rl na stežaj, nato pa je potihoma zlezel skozi okno. V obraz mu jc ililmil zatohel zrak samostanskih prostorov. Čutiti jc bilo- zapah vlage, dišečega kadila, miši, zdravilnih rastlin in presnih jabolk, ki §o jih skrbne redovnice spravile .vj .svoje shrambe. Cesar je stopil v dogi, pobeljeni hodnik; na obeh straneh se jc črnela dolga .vrsta vrat. Štel jih je in ko je dospel do trinajste na levi strani, jc tiho odprl vrata. Celica jc bila na pol razsvetljena od svetilke iz alabastrovine'. Zrak je bil uspavajoče to-Došlec je pritajil dih. Na nizki postelji, pokriti s spežnobelo ■odejo, je lčžala.deklica v. temni meniški tuniki. Podoba je bila, da jc zadremala med molitvijo in se niti ni utegnila sleči; na bleda lica je padala .senca trepalnic; obrvi so bile namrščile -strogo in veličastno kakor pri mrličih. Prepoznal je Arsinojo. Deklica se je jako spremenila. Le lasje so ostali taki kot so bili nekoč: pri koreninah temnoziati, na koncu pa blcdo-rumeni'kakor strd če jo postaviš na soln-ce. Trepalnice so se zganile. Deklica je vzdihnila. Car se je hipoma spomnil lepega, ponosnega telesa Amazonke; zableščalo je pred njim kakor zlati partgnonski mra-mor. Julijan je iz,proži! roke proti redovnici, počivajoči v, senci križa, in je zašepetal: — Arsinoja! Deklica je odprla oči in ga pogledala nekam mirno; nič se ni začudila ali prestrašila; zdelo se je, da Jc slutila njegov prihod. Toda ko se jo bila zavedia, jc vztrepetala in krenila z dlanjo preko o-braza. On jc stopil k nji. -— Ne boj sc! Le reci besedo in odidem. — čemu si prišel? -r Hotel sem izvedeti, ali jc res? . . — Julijan, saj je. vseeno . . Midva ne bova nikoli doumela drug drugega. — Ali res veruješ vanj, Arsinoja? Deklica ni odgovorita. — Se li spominjaš . . tiste noči v Atena1;; — je nadaljeval car, — se li spominjaš, kako si me tistikrat hotela izkušati, mene, galilejskega meniha, — tako, kakor jaz hočem topot izkušati tebe? Na obrazu ti berem nekdanji ponos, nekdanjo moč, Arsinoja: niti sledu nimaš o suženj- ski ponižnosti Galilejcev! čemu lažeš? Srce se ne more tako izpremenrti. Povej mi resnico! — Hrepenim po moči, — je odvrnila tiho. — Po moči? Torej sc spominjaš najine zveze! — je vzkliknil veselo. Ona je s tožnim usmevom zanikala. — O, ne! Ne mislim moči nad ljudmi, — preveč je ničemur na. Saj jo poznaš sam. Toda koprnim po moči nad seboj. — In greš zavoljo tega v puščavo? — Da. In ker se mi hoče svobode. — Arsinoja, ljubiš le sebe, kakor si se ljubila nekoč. Sebe, edinole sebe. — Hotela bi ljubiti sebe in druge, kakor jc On zaukazal. Joda ne zmorem takšne ljubezni: sovražim sebe, sovražim druge. — Tedaj, je bolje, da človek ne živi! — je vzkliknil Julijan. — Premagovati sc moramo, — je rekla počasi in premišljeno, — premagati v sebi ne samo strah pred smrtjo, ampak tudi strah pred življenjem — in slednje jc veliko težje, zakaj življenje je straš-nejše od smrti. Toda ko sc enkrat premagaš docela, tedaj smrt in življenje postaneta enaka — in šele tedaj si stoprav svoboden. Njene tanke obrvi so sc zvile v znak nepremagljive volje. Julijana se je pri pogledu nanjo loteval obup. — Kaj so storil} s tabo! — je velel tiho. — Vsi ste mučitelji ali mučenci. Čemu so sami trpinčite? Mar ne vidiš — v tvoji duši ni ničesar več razen mržnjc in obupa. Ona ga jc premerila sovražno. _ — čemu si prišel semkaj? Nisem te klicala. Odidi! Kaj mi je do tega, kako ti misliš? Dovolj mi je lastnih misli in muk!... Med nama jc prepad, ki ga n c prekorači živ človek. Tj praviš, da' jaz ne verujem. Da. ne verujem, toda glej; meni sc hoče vere, slišiš? — jaz hočem verovati in bom verovala. Ubila bom svoje meso, izsušila ga z gladjo in žejo; storila bom, da bo brezčutno ko mrtvo kamenje. Poglavitna reč pa je razum. Njega moraš uničiti, zakaj on je — satan. Razum je bolj zapeljiv nego vsi užitki sveta. Toda jaz ga ukrotim. To bo zadnja in najveličastnejša zmaga. In tedaj pride stoprav prava svoboda. Tedaj boni videla, ali še bo kaj kljubovalo v meni* ali bo kaj odvrnilo: ne verujem! Deklica jc sklenila roke in jih y, brezupni prošnji dvignila kvišku: — Gospod, usmili se me! Kje si, Gospod, čuj me in se me usmili!. Julijan je padel pred njo na kolena, ji objel noge in si jih šiloma privil na prsi. V njegovih očeh je zasijala zmagovalska radost. — O dekle, zdaj vidim, da nas nisi mogla zapustiti — hotela si, pa nisi mogla. Pojdi takoj, pojdi z mano — in Jutri postaneš soproga rimskega carja, vladarja sveta. Prikradel sem se semkaj kakor tat, odidem pa odtod kot car in zmagoslavno ponesem svoj plen. Kakšua zmaga nad Galiiejci! i , čiv. Arsiuojiu obraz jc n ostal' miren in žalosten. Pogledala je Julijana z očmi, ki so kazale sočutje in umevanje in jc dejala, ne da bi bila iztrgala noge njegovemu obje- mu: ’ -dhfcd — Ubog si, prav tako ubog kakor sem jaz! Sam ne veš, kam me kličeš: Na koga staviš svoje nadejc? Tvoji 1 rogovi so mrliči. Pred kugo bogov, pred strahotnim smradom strohnelih teles bežim v puščavo. Pusti me! Ne morem ti z ničemta* pomoči. Odrini! e .fi Njegove oči pa so plamtele od.srdaiifr strasti. (Dalje prih'odn5!<5,J j Velika sb i modernih gotovih moških, deških in otroških oblek, modnih raglanov, usnjatih sukenj, gumijevih plaščev, modnih hlač j po zelo znižanih cenah. Za naročila po j meri velika izbira angleškega in češke-1 ga blaga. Za točno in moderno Izvedbo | jamči Franc Cverlin krojaški mojster Maribor, Aleksandrova cesia 23 Podpirajte sokolski tisk! h j POZOR SVIMJEREJCI! Suho sadje, kot svinjska reja po jako ugodni ceni kg Din 1.25 se v vsaki količini proda, Dobi se v pisarni *Promesa“ Plinarska ulica st. 17, Maribor. 611 5—1 Podpirajte slovenske tvrdke! e žoge in ysakovisfne stroja za obdelsvaiie leia’ Reference: .Drava", Hochnegger in Vichcr, Franc Pergler, Maribor. Viktor Glaser, Ruše, in Skazedonik, Muta, polnojarmenikl, vsakovrstne kombinirane Univerzalno stroje s tračno in krožno žago, s sko-bclmkom (Abricht-und Dicktenhobelma-senme), vrtalom, frezo in krožno žago, nadalje motorje in transmisije prvovrstne kakovosti, razpošilja po nizkih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji 114» W©lfear-Werk« Wien X. iaxenbiirgerstrafle 12. Ja Hermana im Leopolda Poljanca. Prvi z očitkom: »Čemu hodijo orožniki samo k njemu iskat, naj bi hodili poizvedovat tudi drugam, da je bil tudi on orožnik, da tudi on pozna zakone in! sicer bolje nego orožniki. Žena pa je žalila orožnike s tem', da ju je dolžila pijanosti v službi, rekoč: »Vi ste sinoči prišli k nam pijani.« Mož in žena sta bila pred okrožnim sodiščem obsojena radi pregreška po § 104 srb. z, in sicer vsak na 150 D denarne kazni. Tudi žalitev uradnih oseh. 29!etni trgovski sotrudnik Maks Raz-man v Zagrebu, ki je že 7krat predkaz-novan, je odslužil 28. julija k h v mariborski moški kaznilnici svojo kazen 3 leta težke ječe. Iz Zagreba je nato pisal pismo, naslovljeno na višje ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru, v katerem zahteva od ravnateljstva, da mu vrne njegov šeipalnik, kateri mu je .baje bil odvzet ob nastopu kazni. S tem pismom pa je žalil višjega ravnatelja Julija Fischerja in po imenu še neznanega uradnika v pogledu na. njuni službeni posel. Dolži ju nečastnih dejanj in ju psova. Ražman je bil obsojen radi pregreška po § 104, srb. k. z. na 100 D denarne kazni. j Orožnikom in finanearjem grozil. 261etnL delavec Jožef Hauptmani v Dobrenju, okraj MarilVor, ki je že 10-krat predkaznovan, je bil osumljen hudodelstva goljufije, izvršenega s ponarejanjem! monopolnih trakov. Radi tega je izvršilo orožništvo Št. Iljske postaje v prisotnosti uslužbencev, finančno kontrole pri njem hišno preiskavo. Vsi e d tega se je Hauptman hudoval iia orožnike in uslužbence finančne kontrole v Št.' liju, sovraži pa tudi Št. Iljske carinike, ker ga zasledujejo radi tihotapstva. Temu svojemu sovraštvu jo dal duška dne 30. decembra 1923 v Pe-klarjevi gostilni v Strihovcu. Tam je videl dva orožnika, ter žalil ista im o-stale orožnike, carinske uslužbence in uslužbence finančne kotrolc pri Št. liju z različnimi psovkami. Grozil je tudi, da jim bo sam sodnik ob prvi priliki, ki se mu bode nudila, ali pa bo dva druga najel. Hauptman, ki žalitev taji, je bi! pred okrožnim sodiščem obsojen radi pregreška po ^ 104. srb, k. z. na 2 meseca zapora. Divji lovec. Poscslnik Lovrenc Svenšek v Lancovi vasi, okraj Ptuj, ki jo že 5krat predkaznovan, je dne 1. decembra 1. 1. ukradel v lovskem1 revirju Martina Čoha v Lancovi vasi zajca. Ukradenega zajca jo nosil dno 4. decembra k trgovcu Ernestu Majheniču v Pobrežje na prodaj. Zadeva je prišla do ušes orožnika Ivana Otoničarja, ki je 5. decembra ]>oizvedovnI o stvari pri Svenšku. Pri tej priliki je Svenšek razžalil orožnika s tem, da nun jo na vprašanje, kaj je nosil trgovcu Majheniču, osorno odgovoril: »Svoje piščance lahko proda- jam, to nobenega nič ne briga.« Na orožnikov poziv, naj mu sledi k Majheniču v svrho konfrontacije, se je Svenšek posmehoval in sledeče izrazil: »Čakaj, bom: že šel, najprej živino opravim, če se ti kani mudi, pa pojdi hudič, tu-masti, ki vsaki babi vse verjameš.« — Sluteč, da ga je ovadil nek Klethofer, se je Svenšek izrazil napram orožniku: »Klethofer mora vedeti, čo on ne ve, bi Pa ti prišel, ko sem rukzak k Majheniču nosil, če si tako tumast.« Svenšek, ki ta tv irio zajca prizna im deloma tudi žalitev orožnika, je bil ptfetl senatom obsojen na 3 tedne strogega zapora. V znamenju tihotapljanja s saharinom. Brata Matija in Andrej Vuzem sta hotela priti po skrivni poti v Avstrijo, da bj tam nakupila obleko. Zvedela sla, da poznata take skrivne poti posestni? ški sin Tomaž Šipek in viničar Ivan’ Stance, oba v Dobrenju, okraj Maribor. Obrnila sta se na ta dva, ki pa staI bratoma Vuzem nasvetovala, da naj ne kupita obleke, marveč saharin, pri. katerem se da več zaslužiti. Šipek in Stance sta se takoj ponudila, da jima; preskrbita saharin iz Avstrije ter zahtevala od njiju denar. Po daljšem1 prigo-* varjanju sta jima izročila 14.000 K. Zjutraj dne 10. decembra k 1. sta se Šipek in Stance vrnila. Trdila »ta, da stal bila pri prekoračenju državne meje zasačena od dveh avstrijskih financerjevi in da sta radi tega vrgla saharin v strani in zbežala. Oba pravita, da sta kupila pri trgovki Mariji Ploder v Vili ču pri Ernovžu v Avstriji -6 kg saharina. Poizvedbe Pa so dognale, da nista kupila pri trgovki Mariji Ploder nika-kega saharina, da v noči od 9. na 10. decembra 1. 1. ni bil v kraju, kjer sta Šipek in Stance prekoračila mejo, zasačen nobeden tihotapec in končno, dal avstrijske finančne straže ne patrulira-.jo v družbi dveh mož, marveč vedno posamezno. Pred okrožnim sodiščem! sta bila obsojena oba radi hudodelstva goljuiije in sicer ipek na 5, Stainec pa n a 4 mesečo ječe. TspelE. ptfivi Pisani. psMSteB i iiPSddgn špara i S Preprog jlzmraf 01 i j Peste>!na prale ; g po Izvaurednct nizkih e S Bafc t zaJogi poMSti KDOR ZIDA Rti POPRAVLJA HIŠO kupi po najnižji ceni nosilce (traverze) - žKnike(žreblje) - cement strešne lepenke i. t. d. tekor vsako vrsto železnine pri Ivan Koraiija Aleksandrova 42 MARIBOR Meljska cesta 1 Na drobno * 44 '10— to Na debelo Maribor Gosposka ulica Sl. 20 (Fjrchaaora K9a) 'Šj&tT Svoboden ogled Ceniki brezplačno! Starešinska zveza bivših članov jng. akad. društva „TR5GLAV“ v Mariboru naznanja, da j'e njen član in starešina, gospod dr. Hinko Irgolič inšpektor v Ministrstvu pravde v Beogradu in predsednik in validske komisije v Nišu, dne 20. tnarca 1924 v Nišu nenadomo umrl. Bil je Jugoslovan, zvest geslu našega »Triglava*. V MARIBORU, dne 22. marca 1924. 43* Starešinska zveza „TRIGLAVM. Pisalni stroji in pritiklino bodo cenejši P revija mofeiipi« 3 p PomdePjjek ^ l OPERNI IEEEII C povečan orkester □ R harfe g 0 E Vstop prost 2 R □□□□□□□□□□nDDnnnnn; i rstrsHTsT n A’ B tl TCC, irnim \v ivratfMi% dne .2?. mniarja 192T. Mala oznanila. Pohištvo lastnih izdalkor za spalne iJi .je- eitne sobe najceneje v zalegi ficreer m drag, Vetrinjska ul. 2. 106 »Babilonska uganka" knjiga, jo vir, ki nikdar ne u- sahne. 612 Miren gospod se sprejme na stanovanje in dobro hrano. Vrbanova ulica 19, trgovina. 613 2-1 Sprejme se učenka, zmožna slovenskega jedka, z dobro iolsko izobrazbo, proti plačila v boljio »trgovino. Povprašati se je v upravi »Tabora'1 617 Oblaka, nova in nekaj dobro ohranjena, ugodno na prodaj. Poizve se od 11.—13. ure Krekova ulica 8, II. nadstr., vrata 9, 619 3—1 tepe omare z 1 ali 2 vratmi postelje trdi les kompletni posteljni vložki, mize, stolice, malo ogledalo, 12 posameznih postelj in drugo na prodaj. Vpraša se: Rotovški trg 8, I^nadstr., levo. 618 Fini koncertni Ehrbar klavir, 4rn, So nov, na prodaj za 35:000 Din. Gosposka ul. 46, dritliije. 620 Moderno In hlgljonsko urejeni brivski salon Kr. Novak, Aleksandrova cesta 22, se eeaj. občinstvnpriporoea, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in podurndnikom v h predptaSHn popust. 2622“ 50-36- Iščem stanovanje z električ razsvetljavo in kopalnico brez posteljine; v bližini parka in kolodvora. Gena postranskega pomena. Vprašati pri Sušnik, Gosposka ulica 36. 622 Trgovina z mešanim blagom na prodaj, eventuelno se odda v najem. Ponudbe na oglasni zavod Sušnik, Maribor, Gosposka ul. 36. 621 Učenka iz boljše hiše slovenskega in nemškega jezika zmožna se sprejme z začetno plačo v veletrgovini H. J. Turad, Aleksandrova cesta štev. 7. 623 2—1 Dva boljša delavca se sprejmeta na stanovanje in hrano, Tattenbachova ulica 3. 528 Moška obleka ceno na prodaj. Naslov pove upravništvo »Tabora*. 530 Na prodaj je cela bela oprava sobe kakor nova za gospodične, Razlagova ulica 23/1, od 14.—16. ure. 603 3—3 Lepe obleke in kostumi za mlade dame in gospodične, dobro blago, ugodno na prodaj. Vprašati Razlagova ulica št. 23/L, od 14.—16. ure-602 3—3 Zamenja se lepo stanovanjc (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter estale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v * bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod »Zamena* na upravo »Tabora*. „ 10—6 Dokazano Je, da so najboljše srajce, v največji izbiri in naj-solidnojših cenah od Din 60 do 350 samo v novi trgovini i. MMČ § ll Maribor, Gosposka ulica 26 = Moda zastopana — 128 fT” B Zanes Mizarji! kupijo okras za rakve, tapete, tančico itd. najugodn«- Zanesljiva in preiskušana za zelenjavo in cvetlice dobite kakor vsako spomlad v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 in na stojnici Glavni trg. 506 10—10 je pn Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 26. 2696 , i Dežne ponjave za vozove in konje, gamaše, nahrbtnike, potne kovčeke in torbice, gonilne Jermene v vseh širinah i. t. d. priporoča Ivan wt vg f j v v Kravos, Aleksandrova c. 13, Urška* at zeves Slomškov trg 6. 340 ' da je dobil A. VICEL, MARIBOR Glavni trg št. 5 emajlirano težko posodo znamke »Goliath* ia lažje vrste, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto m lito posodo, porcelanasto, k*menma«to in stekleno robo najboljše vrste. Vse kupuje pri njem; zato biti, da ne za-214 mudiš. 40—4 Kdor faoie dobro zobno kremo, naj se prepriča, da je to le STO ki sc povsod dob! Edino le električni POTAPLJAL NI K patenti p. 13 isiiii Era dasta v momentu vrelo vročo ali mlačno vodo. --------"i—■—— ■ ■- 1 Dobivajo se pri lastniku M. Nerat, Slovenska ul. 12 kjer se vidijo tudi vsi aparati v funkciji. 20—10 356 muSa-har W m®«2a£i© pogj, za industriske in obrtne svrhe oddaja na vagone in na drobna 615 po najnižjih cenah 5—1 Mariborska mestna plinarna. VeBEfea Gospa iz Maribora, ki je bila v Ljubljani dne 27. januarja 1.1. v Hotelu Štrukelj na obisku svojega meža in je nameščena v kartonaži v Mariboru se naproša, da javi svoj naslov pod »Sarajevo* na Aloma Companv, Ljubljana. 666 3-3 Kupim dobro e hranjeno čisto starinsko opravo. Ponudbe dr. Fero Mullerju, odvetniku, Aleksandrova 11. 604 3—3 zajčja razsinni v nedeljo dne 23., pondeljek dne 24. in torek dne 25. marca 1924- na vrtu gostilne Andr. Halbvvidl, Maribor, Jurčičeva ulica 7, prirejena od Prvega zajčjerejskega društva za Slovenijo v Mariboru. 624 Razstavijo se zajci vseh pasem, kakor tudi pridelki iz zajčje kožuhovine in iz zajčjega usnja. Atelier „Val@ncieron@“ j™«! Maribor, 03» brodu St. 1 i iiiniin d,i*ne’ opreme za neveste1^ ™I"PI in novorojenčke. Moderna rečna dela. Opekarna v Laftersbersu pri Mariboru ; odda promptno in po ceni solidnim kupcem večjo ; množino zidne opeke, plberjevlh repov, strešne zarezne opeke, dvorezne strešne opeke prve in druse kakovosti. — Jako ugodna odplačila po dogovoru. 625 I /Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da ier-nai?riskr*noljubljeni sin, brat in stric dr. Hinko Irgolič Inšpektor I. klase v ministrstvu pravde v Beogradu Včeraj dne Sl. marca 1924- v Nišu po težki, dolgoletni bolezni umri. Pogreb dragega pokojnika je v nedeljo 23. marca 1924 po-. poldan t Nišu. VeHka Nedelja—Maribor—Niš, 22. marca 1924. Albina Irgolič roj. Brucič, žena. v Henrik in Terezija Irgolič, starši. ■ Franc, Ivan, Fric, Lojze, Tonika, bratje in sestra, lisa Medik Franc, svak. Jiastgilc ia izdajatelj: Konzorcij. »Taberc. Odgovorni urednik; Rudolf Ozljn, — (Tiska; Mariborska .UBkarfla d, fl,’