r. n Največji tloTeniki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list : slovenskih _delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 49. — ŠTEV. 49. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 29, 1932. — PONDELJEK, 29. FEBRUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. KITAJCI VZTRAJNO BRANIJO MESTO KIANGWAN OBE STRANKI STA DOBILI VELIKA OJAČENJA IN SE PRIPRAVLJATA NA VROČ BOJ Kitajski general T«ai Ting Kaj, ki dobiva iz Nan-kinga zadostno podporo, ima močne rezervne postojanke. — Ameriški vojaki so bili cepljeni proti kozam. — Devetnajsto armado sta ojačili dve nadaljni diviziji. — V soboto se je izkrcalo z jaoonskih bojnih ladij tisoč vojakov. — Petnajst japonskih letal je obstreljevalo Minohung-hen. Ford bo zaposlil400.000delavcev SANGHAJ, Kitajska, 28. februarja. — Medtem ko dobivajo Japonci in Kitajci velika ojačenja, brani mala kitajska posadka Kiangwan z veliko vztrajnostjo in občudovanja vrednim pogumom. Japonci so že več dni prizadevajo zavzeti to važno strategično točko, toda vsa njihova prizadevanja so bila dosedaj brezuspešna. Japonci napadajo z letali, artilerijo in infante- rijo. Zgodaj zjutraj je napadlo petnajst japonskih letal kitajske postojanke pri Minohunghen. Letala so povzročila precejšnjo škodo, toda Kitajcev niso mogla pregnati. Si noci ob enajstih se je prepričal dopisnik Associated Press, da je Kiangwan še vedno v kitajskih rokah ter da dobiva tamošnja garnizija iz zaledja municijo in živila. Vojaki, ki spremljajo transporte, so izpostavljeni hudemu ognju iz strojnic. Kitajski general Tsai Ting Kaj, poveljnik devetnajste armade, je izdal poročilo, v katerem pravi: — Nankinška armada mi je poslala dve na dalj- ni diviziji, s katerima sem ojačil devetnajsto armado. Diviziji bosta stopili v akcijo, ko bodo Japonci obnovili ofenzivo. Sangajski pristaniški mojster je sporočil davi, da sta dospela dva nova japonska transporta do Woosung utrdb. Sinoči se je izkrcalo z japonskih bojnih ladij nad sto vojakov. Opolnoči se je začela ob vsej* fronti med Capejem in Woosungom vroča artilerijska bitka, ki je trajala neprenehoma tri ure, toda nobena stranka ni mogla zaznamovati kakih večjih uspehov. Dasi Japonci že več dni zatrjujejo, da kontrolirajo mesto Minohunghen, je resnica, da je tam u-taborjenih tri tisoč kitajskih vojakov, ki so dosedaj uspešno odbili še vsak japonski napad. Ker se je v zadnjem času pojavilo v Šanghpja več slučajev koz, so bili vsi ameriški vojaki cepljeni proti tej bolezni. * Ameriški civilisti so dobili natančna navodila, kaj morajo storiti v slučaju nevarnosti. Na ameriškem konzulatu imajo natančen seznam vseh tukaj bivajočih Amerikancev. V slučaju potrebe bi spra-vili vse v treh oddelkih na varno. Japonski glavni stan izjavlja, da je padlo dosedaj v bojih pri Sanghaju 1679 japonskih vojakov. Koliko mož so izgubili Kitajci, ni znano. TOKIO, Japonsko, 27. februarja. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da namerava Japonska uporabiti svojo mornarico in vojaška letala v notranjosti Kitajske ter s tem preprečiti ojačenje kitajskih postojank. Proti kitajskim transportnim ladjam na Jangtce bodo poslali Japonci svoje bojne ladje in aeroplane. TOKIO, Japonsko, 27. februarja. — Japonska vlada je odločno zanikala, da dajejo japonske vojaške oblasti ruskim belogardist oni v Mandžuriji AMER. ČASTNIKI NAJ VEŽBAJ0 KITAJSKE ČETE Ameriški častniki naj bi vežbali kitajsko vojsko. — Japonci hočejo imeti vojno z Združenimi državami. Washington, D. C., 28. febr. — Paul Myron I/inebarger. ki je .sve- tovalec kitajske vlade. „ r»red Amerii-an Mili-i v svo jem govoru j tarv Engineers Soeietv priporočal, da pošljejo Združene države 30.000 ameriških častnikov na Kitajsko, da izvežbajo kitajske vojake in jih vodijo v boj proti da-I poncem. | Linebarger pravi, da hoče ,!a-ponska imeti vojno z Združenimi državami in da namerava polasti-, ti se Kitajske kot prvi korak k zavojovanjn sveta. j Kitajei so dobri vojaki, toda ni-j najo potrebnih strojev in orožja za moderno vojevanje. j Ako hi Amerika, posodila te' stroje in poslala 30.000 častnikov. J da izvežbajo kitajsko vojsko, ki Kitajska prav lahko odvrnila ja ponsko nevarnost. PREROKOVANJE 0 VREMENU Nemški znanstveniki so iznašli način, kako napovedati vreme deset dni naprej. — Napovedati morejo dež, meglo ali lepo vreme. Berlin, Nemčija, 28. februarja. .Nemški znanstveniki so iznašli način. kako napovedati vreme drsel dni naprej. Meteorologična postaja j«' bila ustanovljena v Frankobrodu ob Meni pod imenom "Raziskovalni zavod za napoved vremena na veliko razdaljo" in zavod naznanja, da se je posrečilo dognati natančni sistem, po katerem jr mogoče popolnoma zanesljivo napovedati deset dni naprej dež, meglo ali lepo vreme. GENERAL PERSHING V BOLNIŠNICI MAŠA PO RADIO NI VELJAVNA Vatikanski zbor je sklenil, da maša po radio ni veljavna. — Tudi spoved po telefonu ni veljavna. Vatikansko mesto, 28. februar-' Kongregacija svetih obredov je odločila, da maša po radio ni veljavna. Ta odredba izrecno pravi, da maša po radio nima pravega pogoja, da mora vsakdo biti osebno navzoč. Ta odločba je bila v odgovor na vprašanje napoijskega lista "Mat-tina", ki ga izdaja Inigi Barzini. ki je rekel, da h:;če o tem izvedeti mnenje cerkvenih oblasti, kajti mnogi eitatelji lista so se obrnili tozadevno z vprašanjem na urednika. Maša po radio bi bila veljavna samo v izvanrednih slučajih in samo za misijonske postaje. Ravno MCUIČVI MTUAVNIlf n,ko Je tmli od,oi?"1,a kongregaei- InHnljM UUflUVmJV • ja, da spoved po telefonu ni ve- ADCT1DAM ljavna- raznn v posebnih slučajih AimilKAH v misijonih. --I Cordoba, Vera CruT, Mehika,!-- 28. februarja. — Policija je are-' VIII IT AN NA Al A C ITT tirala župnika Augusto Gomzale-' lULILfin PIA AtAjlvl sa ob štirih zjutraj, ko je ravno - k-»tel pričeti brati mašo za majh- Seward, Alaska, 28. februarja. no Z+evilo vernikov. Aretiran je Vulkan Si šal de it, na otoku Cni- bil. k^r se ni ravnal po novi me- mak. na skrajnem severnem kon- liiški postavi, ki zahteva, da se eu A laske. bruha neprestno lavo morajo vsi duhovniki pri vladi re- v veliki množini. Plamen šviga 5 gistrirati. , tisoč čevljev visoko v zrak. Washington, D. C., 28. febr. — General John J. Pershing je šel v bolnišnico. Takoj se je po glavnem mestu raznesla vest, da je gene- , ralovo stanje nevarno, kar pa so . vojaški zdravniki takoj zanikali, j Glavni zdravnik, ki zdravi generala Pershinga. je dr. O. II. Qua de. Pred nekaj dnevi je gen. Pershing pri nekeiu zborovanju rekel svojim prijateljem, da se ne počuti posebno- dobro. Vojni de- i partment je izjavil, da je šel ge-' neral Pershing v bolnišnico samo zato, da se odpočije, kar je zad-j naj leta že večkrat napravil. NESREČA V PREMOGOVNIKU Trupla osmih premogar-jev, ki so jih spravili iz premogovnika, so tako nakažena, d a jih ni mogoče identificirati. Carleston, W. Va., 28. februarja. — V lioissevain rudniku je nastala razstrelha in zasutih je bilo .'Iti .premoga rje v. Iver jama ni bila napoljena s plini, domnevajo rudniški uradniki, da se je moral vneti smodnik, vsled česar je nastala razstrelba. Xa pomoč so prišli premoga rji iz Jankinjones, Va. in Pocahontas, Va. Boissevain, Va., 28. februarja. Reševalci so do dam's popoldne spravili z rova osem trupel. Osemindvajset jih je še vedno zasutih, ter pravijo, da bo jako težko pri-t i d«» njih. Trupla so tako nakažena. da ni bilo mogoče ugotoviti njihove identitete. Po mnenju državnega urada, ki nadzoruje premogovnike v Virgi-niji. bo še precej časa trajalo, pred n o bo mogoče dospeti do o-stalih ponesrečencev, kajti po premogovniku so se začeli širiti strupeni plini, ki skoraj onemogočajo vsako akcijo. Pred vhodom v rov se je zbralo na stotine sorodnikov in prijateljev ponesrečenih preinogarjev, ki so pa gojili le malo upan ja, da bo mogoče koga živega rešiti. Med premoga rji, ki so se rešili, sta tudi dva zamorca. Ko se je začel širiti po premogovniku dim, se je prvi onesvestil, tovariš ga je pa zadel na ramo ter ga nesel proti izhodu. Ivmalu nato je sledila strašna razstrelba. Zamorec je s svojim bremenom padel na tla. zavesti pa ni izgubil. Vstal je, zopet zadel tovariša ter ga srečno prinesel na varno. V drugih rovih premogovnika je bilo v onem času zaposlenih deset do petnajst m»ž, ki si se pa vsi rešili. Xajbolj si je prizadeval priti do ponesrečencev, nadzornik Pocahontas Fuel Company. Lewis Ron-eiagilone. Prodrl je kolikor mogoče doleč v rov. slednjič se je pa onesvestil. Sedaj se nahaja v precej kritičnem stanju v bolnici. RIZKIRAL BO VSE V NAMENU, DA ZNOVA OŽIVI TRGOVINO DETROIT, Mich., 28. februarja.—Henry Ford je izjavil, da je pripravljen rizkirati ves denar, ki ga ima, v namenu, da oživi trgovino. Izdelal je načrt, da bodo njegove tovarne izdelale na leto pol-drug miljon avtombilov. Po njegovem načrtu bo izdal samo v DefVoitu in drugih krajih države chig an okoli 300 miljonov dolarjev za razni mater-jalT za prevoz in plačo delavcem. j Kužnega materijala bo nakupil j po vseh Združenih državah za 52 ■ milijonov dolarjev na mesec. Ford I pravi, da ho mogoče prihodnji teden pričel z izdelovanjem novih avtomobilov ter upa. da jih bo izdelal na dan litMM). Po njegovi izjavi bo samo v Detroit u zaposlenih v njegovih tovarnah do 100.000 delavcev, ki bodo dobivali po $5 ali več na dan. Poleg tega bodo njegovi dobavitelji, ki mu bodo prodajali razni materija!, imeli zaposlenih po j vseh Združenih državah do 300 ti-j soč delavcev. Poleg jekla, ki so ga izdelale 'njegove tovarne v vrednosti $1 (>.500.«>00. bo še moral kupiti pri drugih tovarnah jekla v vrednosti $47,000.000, poleg tega pa bo še pri raznih tvrdkah kupil obo-i de za avtomobile v vrednosti 140 Vt'llko ter vpeljala pra- milijonov dolarjev v svojih tovar-' vo diktatorstve t'-'" J«* zavrgla dn-• nah pa jih bo naredil v vrednosti ALF0NZ0 BI SE RAD VRNIL Objavil je oklic na lojalne Spance. — Kliče jih, da se zberejo okoli njegove zastave. — obsoja republiko. Madrid, Španska, 28. februarja. — Prejšnji kralj Alfonz je /..i svoj rojstni dan 23. januarja izdal oklic, v katerem napoveduje vojno španski republikanski vladi. Oklic zatrjuje, da je sedanja španska vlada povzročila v deželi $00.000,000. ševno in telesno življenje naroda, ker je na stežaj odprla vrata komunizmu. Sklicujoč se na neuspešnost prve španske republike, trdi, da tudi druga republika ne bo uspešna Ako prične Ford v svojih tovarnah v polnem obsegu, bodo tudi razne druge industrije po vsej de- želi imele dovolj dela. in depresi-' ^ po?ivI ja yse Špance, katoliča-ja bo skoro docela premagana. „o. monarhite, vojake, mornar- — Xicesar nimamo, česar nam Je civiliste, da se zbero okoli , ni dala javnost. Noben denarni, njegove "svete, blagoslovljene za-i preostanek ne pomaga javnosti,; sta ve". j četudi je ta preostanek namenjen' Četudi je prišel oklic šele en j za bodoče potrebščine. Bodočnost mesec potem na Špansko, ko je I je sedaj tukaj, in storili bomo vse. 1"! »zdan. se je vendar razširil po kar je v naši moči. riskirali bomo. ee'i deželi. Vlada ga hoče zatreti če treba vse. kar je potrebno, da i'1 izdala odredbo, da bo vsa-bomo videli ,ako nam je mogoče ^do aretiran, pri katerem bo naj doseči to kar dežela najbolj potrebuje namreč tlelo — službe. kako moralno ali materijalno pomoč.Tozadevne govorice širijo belogardisti, v namenu, da bi dobili denarno pomoč od te ali one strani. Nadalje pravijo Japonci, da bo svjetska Rusija odgovorna za materijalne izgube japonskih podanikov v Severni Mandžuriji, če ne bo dovolila prevoza japonskih vojakov po kitajski vzhodni železnici. Ta železnica je v skupni lasti Rusije in Kitajske. Japonska vojaška oblast v Mandžuriji pravi, da ji morajo dovoliti uporabo te železnice, ker je pri Imienpo zbranih trinajst tisoč kitajskih vojakov pod poveljstvom generala Ting Chao, ki plenijo lastnino tamošnjih Japoncev in Korejcev. MRAZA NE BO VEČ TO ZIMO Chicago, 111., 28. februarja. — John F. Barrett, ki je broker za žito in ima navado staviti glede vremena, nudi sedaj zopet novo stavo. Barrett trdi, da to zimo ne bo nobenega posebno mrzlega dne več; kdor misli drugače, more z njim staviti vsako vsoto. Boji se, da se ne bo uikdo upal sprejeti stave, kajti za december je napovedal samo dva mrzla dneva in je uganil, toda ni kdo ni hotel staviti. Za leto lf>31 je dobil na stavah zaradi vremena $1250. ko je napovedal, da celo zimo toplomer ne bo padel pod ničlo. ' SVvoje vremenske napovedi določi dvakrat na leto in sicer v sredo. petek in nedeljo po prvi postni nedelji in 14. septembra. Tedaj določi vreme po vetrovih, od koder pihajo. WALESKI PRINC ZNA , MNOGO JEZIKOV London, Anglija, 28. febr. — Waleski 'princ zna največ jezikov v kraljevi družin. Že prej je znal govoriti več jezikov, zdaj pa se je naučil še španščino. Pred osemnajstimL meseci je princ znal komaj kako špansko besedo, toda vsak dan se je učil španščine in na svojem potovanju po Južni Ameriki se je v jeziku še bolj izvežbal. Zdaj je zmožen imeti javni govor, pa se tudi v družbi more popolnoma gladko pogovarjati. Poleg angleščine govori princ Albert špansko, francosko, italijansko, nemško in dansko. Pri sprejemu tujih diplomatov jih princ preseneti, ker govori z i njimi v njihovem jeziku. Dobro govori tudi angleško welsko narečje in je prvi angleški princ, ki govi ta jezik. den ta oklic. Monarhisti so takoj po prejemu oklica sklicati veliko zborovanje, na katerem pa so sklenili, da za sedaj še ni mogoče ničesar ukreniti, da pa je kraljev oklic jasna napoved vojne španski republiki. Poleg Alfonza je tudi preten-dent na španski prestol, stric bivšega kralja. Alfonz Carlos, izdal oklic na španski narod, da se združi in strmoglavi republiko. Alfonz pravi v svojem oklicu, da (priznava svojega strica kot poglavarja burbonske kraljeve družine, in da oba zavzemata isto načelo, da se mora združiti ves španski narod, da reši deželo anarhizma in komunizma pod skupno' sveto zastavo španskih kraljev. KAJZER NI BOLAN Doom, Holandska, 28. februarja. — Kajzerjev tajnik je zanikat, da bi Viljem imel raka v vratu. (Vendar pa je znano, da Viljem že več let trpi na tej bolezni. — Op. nr.). ZIMA V ITALIJI Rim, Italija, 28. februarja. — Mrzli val je prišel nad celo Italijo. Turisti, ki so prišli t? severa, da se v zimskem vremenu ogrejejo v italijanskem toplem .podnebju so se zopet spomnili svoje domovine, ko je v Na polju tzapadel sneg. Celo Vezuv je imel belo pokrivalo kar že ni bilo mnogo let. ADVERTISE in "GLAS NARODA t' • -i / ODA" NEW YORK, MONDAY, FEBR UARY 29, 193? THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. [ "Glas Naroda » and PobUdMd by ILOTINIO PDBUtHINO COMPARI (A OorpormtHn) L. of the corporation and addressee of above officers: ■fMb ef Manhattan. New Terfc CMy. W. T. "O LAB NARODA" (Vetee ef Ik« Pee pi«) Krerr Day Except Bunday* and Holidays Ba cek> leto velja list sa Ameriko*Zs. New York ta celo leto BBJOO ! In Kanado Ba pol leta Ba ftetrt teta Za pol leta $3.00 [i Za inozemstvo sa celo leto —jI JO* Za pol leta Subscription Yearly $6.00. $7.00 .$3 50 ____$7.00 AdverUsement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaU dan taraernU nedelj ln praanlkov. Dopisi bres podpisa ln oeepnoeti m ne prlobfiujejo. Denar naj se bla-fovou poiiljatl po Money Order. Pri spremembi traja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prejftnje blvallkče namani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAB NARODA", Sli W. IStb Street, New York. N T. Telephone: CHelsea 3—387$ JAPONSKA SI KOPLJE SVOJ LASTEN GROB Ameriški | m »slani k v Tokio. II. .V. Ruuis, jo t»* dni -poriM-il ameriškemu t r**'ov>k<*uni ]>.'ii-tiiu*iilu. )H*i v.v r-ntiti zl«» \ Misl<*rr-:tilslj<'niii «• ni iuliko presenetila velesil, ker imajo Japonci do Mandžurije res nekako pravico. Splošno o^orrciijr proi i Japonske s<* u• pa jKijavi-lo, ko se je izkrcalo njeno vojaštvo na kitajskih tleh ter Z a eel o obst.rcljcvati kitajske postojanke pri Nanghnju. .Japonska, ki zavladali mogotci, razbojniški poglavarji; zunanji sovražniki jo napadajo od vseli strani in željno pričaknjeo trenutka, da hi si razdelili plen. V tej veliki stiski in borbi za svobodo je Kitajska ostala brez obrambnih sredstev tudi na morju. Njeno h rodov je. .je itak (zastarelo in brez pose-bnili sposobnosti za i akt i »"n o borbo, jo se bolj trpelo vsh-d neprestanih drži vljanskili Irorb. Zato ni prav nič ruda, če v edino zanesljivi knjigi podatkov o veličini vojnega brodovja posameznih držav pri. Kitajski i" i trimo samo priponvbo. 0 ru-šileev in 70 podmornie. vse z veliko hitrostjo. Zanimivo je, d*t je sestava kakor tudi oborožitev japonskega brodovja sliena silnemu nemškemu predvojnemu brodovju. Angleško in ameriško strokovno ea-sopisje in poroea. da je tudi taktika manevriranji zelo sliena nemški. Mof* japonskega brodovja leži p;» tudi v tem. da se lahko vedno bori skoraj v neposredni bližini d oni n«" ih pristan iše. Ta pred-nost v taktiki in manevriranju se je posebno izkazala v veliki pomorski bitki leta lOOfi pri Cušmii, ko so -laponei skoraj uničili ni- , sko brodovje in s tem zmagali v' rusko-j-iponski vnjni. Amerika kot glavni rival Japonske je seveda. na vse te eventual nost i pripravljena. Japonska razpoliga koneno za izvid ne in pomožne svr-he še s 150 letali, obenem pa no.si vsaka ladji najmanj dve do štiri letala seboj, kajti ugotavljanje gibanja nasprotnegi brodovja je brez letal možno samo na razdaljo do 3l> kilometrov. Amerika. Amerika je med svetovno vojno zgradila ogromno število rušileev in podmornic. V tem prekaša eelo Anglijo skoraj v dvakratnem razmerju. Japonsko pa trikratno. Amerika ima pri bližno :500 sušil-eev in 120 podmornie, zgrajene vse po letu 1014 z bijemo 30 rušil-eev, ki pa tudi niso stari nad 20 let. V tem brezdvonn leži njena preirfoč nad vzhodno azijskim ri-valom. Z;».ta pa ima tretjino manj brzih križark od Japonske. TSistvo ameriške flote pa tvorijo linijske bojne ladje. Sieer je vsled washingtonovega sporazumi morala žrtvovati vee ogromnih o- dje za. obrambo domaee obale in z ostalimi nastopila proti Japonski vsled zadnjih dogotlkov. bi vendarle prekašala japonsko mor narico za- eno tretjino. Kak duh vlada med njenimi pomorščaki, ali prekaša japonske, hi morala do gnati šele skušnja. Priobčili smo te zanimive podatke vsled vedno vee je zaostritve položaju na Vzhodu. Žalibog ni mogoee dobiti tof-nih podatkov o Rusiji, ki igra istotako izredno važno ulogr> v teh svetovno važnih dogodkih. Rjavke postajajo moderne Ponarejanje metuljev O ponarejanju denarja slišimo pogosto, da bi pa mogli ljudje ponarejati tudi metulje, se zdi skoraj neverjetno. In vendar je tudi to na svetu mogoče. Za redke vrste metuljev plačujejo ljubitelji težke j tisočake. Kakor so na svetu zbiral - I ci starega denarja, originalnih slik ! itd., tako nekateri ljudje strastno j zbirajo tudi lepe metulje. Da za-j doste velikemu povpraševanju iz-1 Earla Leslieja. znanega ameri -škega igralca in režiserja tarejo velike skrbi, kje bo našel vitko pariško dekle 23 revijo po ameriškem okusu. Leslie, ki se treutno mudi v francoski prestoJnici, bi namreč angažiral nekaj pariških girlsov za svoje podjetje. Toda Francija mu je priredila nepričakovano razočaranje. "V Evropi in povsod v Evropi," meni sJoviti Leslie, je silno težko dobiti vitke deklice. Povprečna Francozinja je debelušna in neokretna ter majhna kakor golob." V nekem pogledu pa je Leslie le spoznal, da so Francozi spremenili svoj okus glede žensk. Zdaj nimajo pri njih prednosti svetlolaske. ampak rjavke. Vsi francoski odri se drže tega načela, ki je življenjskega pomena za njih obstoj in delovanje. Rjavke sd v Franciji dernier cri. kar pomeni toliko, da naistopa Parižanka na odru lahko takšna kakor jo je Bog ustvaril ter ne potrebuje, da bi z vodikovim superoksidom pooravljala barvo svojih las. Peter Zgaga Dopisi. Parizu umetne metulje. delujejo ednasno predelujejo navadne metulje v redke in dragocene. Če hočejo narediti lepega metulja. rabijo v prvi vrsti po telesu ■ njemu podobnega navadnega. — Metuljevo telo se namreč ne da 1 mnogo izpremeniti. Pri ponareja-i nju gre v prvi vrsti za krila. Krila ločijo od telesa, s finim čopičem odstranijo iz njih vse luskinice in po potrebi jih povečajo na ta na-j ameriškega, čin, da prilepijo na nje s prozor-1 petindvajset nim lepilom koščke drugih kril. I rojstni kraj. Zelo merajo paziti, da se žilice vi Milijonar krilih ne pretrgajo ali premakne- j ,]il. „1, napovedani uri pa dospe v jo. Ko so krila pripravljena, jih) vaško gostilno vesel gosiae. ki ima Bethlehem, Pa. V nedeljo. »In«1 7. Februarja so vprizorili prekmurski Slovem-i igro ''Milijonar i/. Amerik«-". Igra >.<■ je dobro posrečila. Dvorana ji-1 ila nabito polna navdušenega naroda. Dejanje se vrši v starem kraju, kjer -e v nekem predmestju vse ljudstvo pripravlja na sprejem milijonarja, ki se po ih letih vraT-a -Marjimea že vee dni ni bila prav posebno dobrega zdravja. V prsih jo je hojejo. v želodcu j.> je šeipalo in v hrbtu jo j.- tr ga!«. \ sa prestrašena je šla k zdravniku in vprašala, kaj in kako. Zdravnik jo je nataneno pre-iskal iu rekel, da ni uie hudega. Neke kapljice ji je /n pisal in •> vprašal, ee ima doma toplotno ste klenieo ■ water-hair . Ker je rekla, da ne. ji je svetoval, naj jo kupi. naj na I i je vodo . njo ter jo položi z vere r. ko ho šla spat na bol<*e.> me^to. bodo l»o-leeine naglo izginile. Tri dolarje ji j.« raeiiual ter ji rekel, naj prihodnji teden /opei pride. — \o. ali ste kii]»ili tophuii.i steklenieo — jo je vprjišal. ko je prišla drugi«'* k njeieo. — Seveda »eni. — No. kako je bilo.' O. olrajt. Zve«"-er je bilo nia !•» nerodno, ker je lt;la vmla inr zla k<» led. toda i!«> jutra -e je }.,■ -egrela. .Militarist je stopil na govorniško tribuno in zaeel grmeti: 1'ripriiviti s«- je treba. Naši domovi sii v nevarnosti. Ali ti branil svoj >|nui pre«I hiuliin >. vražnikom? je vprašal poslu šalea. ki je sedel v prvi vrsti. Seveda I)i ga hranil. je odvrnil vprašani. — Koga pa sina t niš za mojega sovražnika Angleže. Kitajee, .Mehikatie.* in Huse — je besnel militarist. voj j — Teh ljudi ne poznam :n jili n«* s|n;iti*aiM za s vi i je si i vi*a/.n ike. .M o j se je nekoliko za mu- j sovražnik je prist«>n Amerikam'«* ker je skoraj onemogo««il njen znameniti program S to je stal-j klojmikov, ki jih je deloma uni-li.i graditev osmih linijskih ladij ; eila. deloma spremenila v ladje — in osmih križark. stalna priprav- j letalske matiee. zato pa njeno bro-Ijenost istega števila obeh vrst l i- ! dovje velikih bojnih ladij pred-dij starih na. j vee osem let. in Hi stavlja floto, ki je š«1 ni Kilo in je ladij starih K do 1 f» let v stalni re- i nr enake na svetu. Samo štiri od zrrvi. Sprejeti so morali takrat J njih so bile zgrajene pred svetov-iia«"*eln: -t'i ust vii. V Iletlileliem je približno pet tisoe prekiimurskili Sloveneev. Tmajo five eerkvi. katoliško in lu-teransko ter slovensko solit. V starem kraju so jih na vse liaeine skušali pomadžariti. |>a mi navzlie temu ostali dobri Sloven- ei. \\ji east jim ! |*oror*evalee. ZA DOM SLEPIH" L JANI. V LJUB- A. K oba L 'North (hieaffo. III.. 2"H*. Denar sprejeli in jja homo ]>o-slali na pristojno mesto. l"re«lništvo. Revmatične bolečine V mišicah in sklepih so hitro odpravljene z liniraentom PAIN-EXPELLER DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" d« čiU Mmo članstvo, pač pa tu Slevcoci v rmU okolici, CENE ZA OCLASE SO ZVERNE =5= — Amerikaner; — se je zaeti dil militarist. Da. Amerikama- je. Xeka.i denarja mi je posodil, n ker mu ne morem vrniti izposojene Vsote, rui preti, da mi bo hišo /ariibil. |)o|yo že branim svoj »lom pred njim. toda on je mojroeen in mu najbrž ne bom U«>s. Prav ves«*| :u zadovoljen bi bil. «-e bi mi vlada nekoliko pomagala v tem boju. * Ona se je veselo zasntejala in rekla svojemu mo/u : — Vedno me p«>sili smeh. !;o st* spomnim, kako neiutitio si se oli-našal. ko sva stala pred oltarjem. *>i» je nekoliko pomislil in r-is-lio odvrnil: Niti napol tako neumno s.-nisem obnaš.il kot .sem bil v r.-s. niei neumen. * Ve«'- žensk poznam, ki strašno trpe zastran svojega preprieanja. — Da bi ženska trpi-la za stran svojega prejirieanja ! To ni mogoee — boste rek I i. Pa je res. — Prepričane so. da more jo no viti na svojih velikih nogah r*ev-le. številka 4 ali "». In jih res mi. s; j< i ter si rabo vil o trpe zaradi te-jra prepričanja. * % Že pet let svi poroeena. pa je med nama >«• w tako. kakor prvi dan najinetra zakona. — Saj s«>m vendar sli.š.-da. kako si se veeraj prepiral i s svojim možem. — Že res. toda prepirala sva se že prvi dan po poroki. * Dsemnajsi letna heerka. ki s<- je ]ired kratkim poroeila s poslar-nini hojratinom. je prijokala k svoji materi. — Oh. mati. mali. kako sem ne-sreeiia! — Kaj pa j«*, za božjo voljo" Ali mojro."-e s teboj jjnlo ravna.' — Haš nasprotno, siimn Ijnbez- njivost tra je. — Ali nemara ni t h k o bojrat. kot je pravil, da je. — Oh. še bolj je bofrat. Najmanj dvakrat toliko premoŽenja ima. kot je prej govoril. — Zakaj se žalostiš.' Bopra zahvali. da ti je dobro pri njeni. — 'Nesramno me je nalagal, ko je rekel, da je star osem i nše-M deset let. — Ah. le potolaži se — se je mati globoko oddahnila — t*e je starejši, se ga ho Bog prej usmilil in ga bo poklieal k sebi. TI boš pa po njem vse podedovala. — .Ta. ee bi bil starejši, se je razsrdila heerka. — IV bi bil starejši. bi nie ne rekla. Ampak danes sem izvedela, da je v resni« star šele dvainpetde*t let. "O L ▲ 8 H A m ODA" NEW YOBK. MONDAY. FEBRUARY 29, 1932 0 SAMOMORU SRBSKEGA UČENJAKA IZAK BABEU; SMRT DOLGUSOVA (Iz zbirke "Konarmija") Frontna linija je pomaknila stavil sem dt-jal! — in dal ukaz 7.a bliže k mestu. Okoli poldneva je^edhod. P ti dirjal mimo nas SmySljajev.' Tedaj je moj prijatelj Afonjka :-• i /ni nnediv 'načelnik divizije t, Bida jokavo in po babje zavekal: iti s? je 'a vit v črn plaži sam sam- — Kaj tako drviš. Taras G rigor - < r - -.Ui.-al v boj in iskal smrti, jevič. — pet vrst imamo do njih Mt .1 dtron mi je krSnil: i — kako boš sekal, če bo konj pod Nase komunikacije so pretr- teboj izmučen... Nikamor se nam Min.-, Radzivilcv in Biodi so v . ne mudi — za časa in še prezgo-■ 4Hju « daj bos pri bogorodici klatil hru- In odvihral je mimo. ves črn. z<ške ... < »Ijenimi /cnlcami Korakoma! — je poveljeval Vy-Na ravnmi, gladki kakor deska.! tjagajčenko. ne da bi povzdignil o se razvrščale brigade. Solnčni • oči. /.liki so se kopati v purpurnem Pclk je odšel, prahu. Ranjenci so južinall po jarkih. U-miUenke so polegale po travi in polglasno prepevale. Izvidnik: Afonjke Bide so križarill po poljani ter Iskali mrtve in ranjene Afonjka se mi Je približal »a dva koraka, jahal mimo in ne da bi okrepil glavo, dejal: L no nam zagodil. Kakor j vanj. Zavrtel se je ko volčič riv .ki u dve. Pravijo, da bodo nač- j zgrabil za šapko. zahropel, riknili diva premestili. Bojevniki mu ba-! :n odvihral. je ne iup")Jo... t Kocijaž (Jrišiuk s svojim glubim P 'j i ki sa se približali lesu tri! kolesi jem in jaz sva ostala sama u-ste dale - cd nas in nekje blizu hn se dovečera med ognjenima ste-! Človek, ki je sedel pokraj ceste, je bil Dolgušov, telefonist. Noge je i imel široko raztegnjene in buljil | je v naju. — Evo. kaj vama pravim. — je1 dejal Dolgušov. ko sva prijahala k njemu, — ubil se bom. Sta razumela? — Sva, — je odgovoril Griščuk | in ustavil konja. j — Kak naboj mi bosta dala, — i je dejal strogo Dolgušov. Sedel je naslonjen na drevo. Skornji so mu štrleli vsaksebi. Oči je uprl vame in ii s težavo odpel i — Če je res. da nameravajo nač-j srajco. Trebuh je imel razparan diva premestiti. — je zašepetal | ereva so mu lezla na kolena in vi-Afonjka in se vrtel okoli mene, deti je bilo utripe srca. — potem lahko namilimo konjem napi t nice in izpodnesemo opore.— Pika. ' « Solze so mu pritekle iz cči. Vne-popenem začudenju sem strmel razpostavili strojnice. Krogle svinjo in požvižgavajo. Njih iuža- n je narašča do nežno - ti. Krogle vrtijo zemljo, rijejo pc njef, drhte* od neučakanosti. Vytajagaj-ccnko. komandir polka, ki je smrčal n i soincni pripeki, je namah v nu kriknil in se predramil. Sedel je na konja in cdjahal h glavnemu ealo nekaj o III. lnternacionali. Bo.no videli. — je dejal Vytja-U.ijčonko in mahoma divje kriknil: Dekleta, na kenje. Eckadronci ."•kličite ljudi!.... Trobentači sd zatrobili alarm. Eskadroni so se razporedili po kolonah. I? jarka je zlezel ranjenec, i zakrival iice z dlanjo in dejai Vytjasajicnku: Taras Grigcrjcvič .jaz sem delegat. ali naj mi ostanemu tu... — Vas bomo že .spravili pdtod. — je zamrmral Vytjagajcenko in spodbodel konja, da se je vzpel na ?adnje noge. Nd.u se pa kar zli. Taras Gri-Korjevič, da nas ne boste, — je za-klieal ranjenec za njim. - Kaj sanjaš? — se Je obrnil j Vytja^ajčenko. — Ne bom vas o- — Prišla bo šlahta in se naslajala nad mojimi mukami. Evo, tale list poilji materi, da bo vedela, kako in kaj.... — Ne. — sem gluho odvrnil in vzpodbolel konja. Dolgušov je položil svoje sinie diani na ila in jih nezaupljivo o-aledoval. — B?žiš. — je zamrmral in se -■kušal plaziti dalje. — beži, beži. nama potikala po stepi. Divizijski god. .'tab je izginil. Tuji oddleki naju Pot mi je polzel po vsem telesu niso marali sprejeti. Poljaki so; Strojnice so razgljale vedno hitre-vkorakali v Brede, teda takoj nato, Je, s histerično vztrajnostjo. Ob-iih je protinapad vrgel nazaj. Mi- dan z nimbom sclnčnega zahoda dva sva prihajala do mestnega po- Je drvel proti njim Afonjka Bida. kopališča. Izza gomil se je dvignila — Počasi jih bomo. — je veselo »iolj^ka patrulja in pričela puška-. zakričal. — kakšen semenj pa i-riti po naju. Griščuk se je obrnil, i mata tu? Vsa štiri kolesa njegovega kolesi ja Pokazal sem mu Dolgušova in so škripala. cdjezdil. — Griščuk! — sem kriknil skozi j Izpregovorila sta par besed. Ni-\e.irav piš. ' sem slišal, o čem sta govorila. — Hvala lepa! — je žalostno Dolgušov je dal vodnemu koman-odvrnil. dirju svojo knjižico. Afonjka jo je — Izgubljena sva, — s^m vzkri- opravil v škorenj in ustrelil Dol-1 '■avl in bližina peg.beli me je na- gušova v usta. vdala s pogumom. — izgubljena — Afonja, — sem dejal s pami-sva. cika! lovalnim nasmehom in jahal bliže llfojjr.ij-ki li-ti >•■ ■ fiiKirii« !>:» v i j«» i oaiiioiimnroiii wlik>-j:ii -rh-"»ke«ra iiivii ja k:i ln-ljjm jskt« itl»'«ll-ein>ke lakuitele dr Djordja .lova no vira. Vkljub na j vesti***j« preiskavi ni mo^rf d«»»n*iti. kaj jf "Tiiiilo v -»Jiirt idii/ji. ki j«- l>i! ue-.l Srhi y.n:iu v«-llk ii«-*-itj:ik sv« j«* M roke. iiumI Ztuinei I»a priljubljen. ker je bil vedno v«*m*I iti dober d niža I nik. Kakor poriM-ujo srbski listi, j«' tin it-'»«liij \ nrr prijel na stanovanj«* /.••!«» potrt iti zaliistfii. lir«-/. In-.filf j.* š».| v svoji > n<»Ih>. kjer j«- pisal. ob s. zvečer je prišel v tibedilieo. kjer je večerjal »kupaj * svojim kole^«>m in sr<.taiioimvalt*t>iii prof. »|r. |)ra-«*<► Joviilivi«*«'!!! in /. njej»«»v«» tn-i-♦ •*rj«» Mirti, pri katerih Ijiitbdi j«-stanoval. Čeprav j»' Kil drn katerim je zaT-i ujal vn;i k skupen olu-d ali ve-«"erjo. je I»i I ta p«»t mrk. in ve-I'erjalt "»> !iln». Takoj (m Vf."«*rji je o'lsi'1 v >vt»ji» volni. IVi >li>vt'-n iiiii i«• mati pr^fexorja .lovauovi«-a še zaklicala tulažilin* bi"»edi* : j n i tako -trašn"! Vas bo že l»'»jr o-pro~til skrbi in vas z op«-1 napri-vil veselega! — On pa j»» j«» ža-lostm» pojrledaI in deja! : Prepozno je! ROMAN FRANCOSKO SPISAL 24 Pustila si je dvoriti o»• ni motila. k«» ,i<* re-|J3i*ez pokn»» in zdirjala v« n. kakor nir»n]i in ostni.. !i, i»o-j nagubano jabolko. — Jej, — prosim te. In jaz sem sprejel to miloščino od Griščuita, od preprostega človeka, ln pojedel njegovo jabolko s tugo in s spoštovanjem. Iz ruščine B. Z. Za one, ki so oslabeli I. lini. -1..I... v \io-Tom- . u*tiskili Kii\ i' , oxivlj:« or- «.ui>- in iLij«' tn»v>» iikk živ. . ni in miCi-.-iim. N'ti(fa-T<>f;«- j.- .U! miljorio itio-škim in i, tiskam l.i.tjš.- z.lmvj.- in v«-."j<» ni.M. I. i« •m;iR;i I I u • I i Vi« m. Niibii-TiW ff pr.vlajii v JHtarii:ih. Ak.. l.-kir- n.-ir i; i 111: i. (.•.it.- um, tiaj unrorl za vas •hI llpur;. Hit (I <-1 >«.-!<>. — \flvl. Koledar za L 1932... Cena 50c VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vrAkega zanimali. Vpoštevajoč slab', gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno številb. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 Wert 18th Street New York,.N, Y. LJUBAVNE PUSTOLOVŠČINE MADŽARSKEGA MINISTRA Pokojni madžarski minister soci-Jalne polirike in prelat dr. Vass je bi' velik prijatelj madžarskih igialk, znanih po vsem svetu po svojem temperamentu in naklonjenosti bogatim ka vali r jem. V Budimpešti je že stara navada, da ima vsaka boljša igralka vsaj er.f— ga bogatega ali vplivnega kavalir-ja. Marsikatera madžarska igralka mora biti hvaležna ministru za svejo karijero. Seveda pa ministei ni proiežirai igralk zastonj." Kar se tiže denarja, pa ni oil Vass posebno radodaren, V ljubezni ni tlsdil, pri denarju je pa rad stiskal. Neka operetoia prima-dona je hotela iztisniti večjo vsoto, pa je morala hliniti nosečnost in materinstvo. Celo leto se je skrivala v Švici, od koder je pisala ministru, da je postal oče nezakonskega otroka, ki je pa kmalu po rojstvu umrl. To je bilo seveda izmišljeno, toda minister je mora! drago plačati sov je dozdevno očetovstvo. Nekoč je lazil prelat Vass za najpopularnejšo madžarsko igralko in sicer baš v času. ko se Je sukal ekrog nje tudi lastnik največjega madžarskega novinarskega koncema. Va?s je pa svojega tekmeca prehitel s tem, da je igralko bogato obdaroval z denarjem, toda ne iz svojega žepa, temveč iz blagajne ministrstva socijalne politike, ki ga ie takrat vodil. Razmeroma poceni si je privoščil minister Vass ljubavno pustolovščino z neko mlado in zelo lepo, toda malo nadarjeno igralko, ki je bila na ministrovo posredovanje trajno angaž'"^na v Budimpešti. Minister dobil svojo nagrado, a držr .no gledališče je moralo vgri-zniti v kislo jabolko. Drugače je pa doživela marsikatera Vassova ljubica bridko razočaranje, ker za svojo ljubezen ni bila primerno nagrajena. Med budimpeštanski-mi igralci kroži o skopih kavalir-jih igralk še zdaj izrek: Ima težko roko kakor minister Vass. kla. «• j«« njena nečakinja izpivinenila. na vnanji vitle/ jo živela enako življenj«* kakor prejšnje lrtt>, t»?«la ne s onim m*l»r- zilanim zaimsoin. za rati i katt-rt'ua s«* je Itil.i lako proslavila v mestu. Kil je nar >»• ve j .... , . , . . •ii-ii • • ... , laK»»l |»r\f tlni v x'ptniilnii \riia- 4lno luijlkolj ilulmvita mnizuit-a nil vet-erja!:1 X1 , ' . , J ..ni. i . •■ * - llil vrnila v Motan«oa- \ Aleksanni<»vem na»KU: nik«>mnr m miza-; - .... ... - i • • 1 • I « n I'1'1 >n*»**n III --i ;t- tunela «*e»lnt» >o- nasala s svojimi (lovtim. I«w|a njen iH»i;»nkt\ ki "t» v lin-.ni iak » Ajeni nuieiiiot ! kritiki m>t> ušle ne teorije ...... . . . v . i-,,- ,- . m*-. .. i • " priliihljeiii nieil ti.eeo mla«iiiio ..in.ii-.i ne I j lulje. Kakor Met isto v |H»la. Nira>tne tli »zof-ke tleoate. ki se vi«-- ranstii oi Inla mti^Ia r«-«-i: -laz sem ve«-n >; . . ... ,- -i - , , , „," . - , ... , »-epi pozno n«»e. liii.i in sv«»j » ar. K« !:uo>- zainkujoei '<»-i. .. ... . . . , -i . - i -• i-as eaja -t* pt»pije. toliko novih mish i»..- sloma z ilonia. veekrni je ostala v svoji >o-: i • - , - • , ... ... *- : rotli. .\lisenio>t m -T vaiii »>* se križata v naj- in m seilet- na ihvanu sanjala. Mislila je n?i .. . v. Kr , , -i-i i "i veejem j»foii>iov it. Nava;;i;-' se /:vi;eu>k.i tuistantina. Izmed vseh moških, kar jih .. l, . " , . .: .. .. , i ■ , , - pravila, ki so tem «io|i>«-nf i-a. ei:n o.»l| ,:m je imela zilai okr^ selie. se je on silno raz- , .... . .... ... , . . * .... , - l lletiosta Je Z1 V! Je i -k'i» l/.UU-eiiJ. Mimo^re- llkoval; m To ze l »ti svojem oillleiiein (tr/.n- j , . " , . ... * ... • i- ■ i tie s«^ stuuent i smn«a jo okrt»«'tleK iet, kaKt»,- nju m neki neprisljenosti. k> inn je vse ilo . .. . *,.,,. .. , li-i-i • ii*- M' to OI>lt-a Jltt» v Vseh »ie/elah m v vseli zeni- vtiljevala. ne «la ni nil pri tem kdaj zoporn. V - • , , . - , .. ' i- liepismh širinah I oda imel je se ilrui^e vrline, zaradi kale-I ' .. s CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) ' SUM UM ■ $2.— NaroČite fa yd KNJIGARNI 'OAS NARODA' 216 West 16th Street New X«k City je se i rili mu je v svojih mislih odkazala nepolni-no prvo mesto. Čutila je v njem neko silo. ki jtk ni motila nil i ona zlomili. Z vsemi drugimi moškimi se je nekaj T-a sa poigrala, nakar se jih je kmalu naveličala in jih pustila, tla so vnovie utonili v svoji nieevosti. S Konstantimim je tlru^a «*e. \i hila ona; ki se je z njim poigrala, am pak on z njo. Samo za kratke hipe i^a je spni vila iz njihovo mirnosti, nikoli pa m doeela izpuhi! svoje zopine. ji premoei naavn> Vzel jo je. ko se lini je zljuhilo. in jo zapustil tisti dan, ki ua je sam dolneil. Po svoji volji je izbral ure sestankov, ne da bi se mu uprla, niti enkrat ni zamudila sestankov v hotelu Natioualu, on pa ji je zadnji hip odpovedal sestanek. Ln naslednjega dne je zojiet prišla. Ko se mu je zljuhilo v Kijev, je odpotoval, in ko se mu je zahotelo. jo je odpeljal na Krim. Kratki ras, s katerim je razpolagala, je ona podaljšala z:i štirinajst dni. on pa je jedva prejel brzojavko. ki j»a je pozvala nazaj, že je določil dan odhoda, ne d;i bi njo vprašal. In v M i-skvi jo je zapustil, ne tla l»i zahteval, naj o-Ataue še en dan. kar bi sieer ne bila uajna-vila. tudi eo bi jo bilo življenje stalo. Oli^a je imela ]>rav: l»il je "veliki knez" in tejra >c je zavetlal. — Bila je tako slaba, da mu je dala obelit iti. da priznava njegovo premor-; on je ukazoval, ona pa ga je slušala! Pri teh mislih je bledela od jeze. "Kaj >i bo neki mislil o meni i"" si je dejala. Iiavnal je z menoj kakor s svojo sužnjo. Kje neki se zdaj milili i Katere ženske bo še zavoje-val s svojo neizmerno samozavest jo Ah. ee bi še enkrat naletela uanj, bi mi drago plaeal ponižanje, ki mi ga je tako drzno prisodil. Znala bi se mašeevati." J)o tega sklepa je Arijami prišla v svojem razmišljanju, ko je nekega dne prejela kratko brzojavko. Bil,i je oddana v Xe\v Vorku in je vsebovala samo te besede: ''Prihodnji mesee prispe m v Moskvo, do videnja. Konstantin Mihael." "Niti toliko olike nima/" je srdita za-mramrala. "da bi pristavil "jnisreen j>o-zdrav" ali "tisoe poljubov'*. Ah, naj le «"a-ka do videnja. Za kakšno dekle me neki ima i Ali misli, da eakam nanj l Zaman bo čakal mojega odgovora na to nesramno brzojavko. ** Brzojavka je prispela okrog poldneva. Zveeer je šla na izpreliod z nekim prijate Ijem. Nikoli še ni bila tako ljubezniva z neznatnim mladeničem in po njenih besedah in pogledih ni več dvomil, da je blizu sreče, po kateri je toliko časa hrepenel. Bilo je žef v mraku, ko sta se vračala proti domu mi-! ino brzojavnega urada. Arijana je nenadoma rekla: "Oprostite za hip.'* Odprla je1 vrata in vstopila. On ji je sledil. Naglo je' napisala na tiskovino Konstantinov naslov v New Yorku in pripisala besedo: "Hura!" Arijana ni prejela oil Konstaii'iua liika kill nadaljnjih pon»č:i. K<; ;e ./'u-ala -Veje novo sl;in vanie. i ;i — 1«»v in telefonsko številko v pisiim z i. i.*uovi»u naslovom j»ri hotelskem vratarju. Toda minili so tedni, ne da hi jnejela glasu o njem. Nekoč je bila tako slabe volje, da .je hotel i dvigniti svoje |>ismo v hotelu, toda ker je niso poznali, ji niso hoteli izročiti pisma, ki je bilo naslovljeno na njihovega stalnega gosta. * Ko pritle, se mu >krijrm." j;- pomislila. Nekega poznega popoldneva, ko je bila sama doma. je pri telefonu p« zvonilo. Imela je jasen občutek, da jo kliče "veliki knez". Tako ga je zdaj tudi ona imenoval;!. Prebledela je in sklenila, da se ne ogla-i. Toda noge so jo nesle proti njeni volji k aparatu: "HaloT ln brez nadaljnjega vprašanja, kdo je pri telefonu, je neki moški glas veselo zaklieal na drugem kom-u proge: ".laz sem! Končno, Pričakujem te m ue mudi se niti trenutek. Vzemi najhitrejšega konja in daj knežjo napitnino!" Obesila je slušalo, stekla k ogledalu, ila si poravna lase in pravkar je hotela siojii-ti iz sobe, ko se je premislila. Vrnila >e je k pisalni mizi in brskala j»o knpn papirja, ki ga je bila stlačila v predal, dokler ni našla umazanega lista, ga zgrnila in vtaknila v Kou- /e p. < Vtvt Ule pozneje je jiotrkala na stantinove duri. Medpotema si je izmislila ]>riinoren ravnndnšen pozdrav, ko jia je zagledala pred seboj "velikega kneza" z razprostrtimi lakti, jo je jezik pustil na t-etli-lu ili z začudenjem je poslušala lastne besede: "Moram reči. gospod, ila ste dolgo odlašali s prihodom.** NA DALI EVA N.7 K S LK1) I Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" 1 \ Jfi; "O L A 8 NARODA" NEW YORK, MONDAY, FEBRUAR? 2d, 1933 THK LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. VSE SE PREBOLI ROMAN IZ ŽIVLJENJA. šE Za Glas Naroda priredil L H. -g—'1 41 (Ka dalje vanje.) — Ali niste poznali te dame, gospod baron! — začudeno vpra-na pros pod. — Kako je bilo mogoče. da kdo ne bi poznal slavne Hafnerjeve! In reče mu poln navdušenja : — Ta jc ravno bila, ki je zadnjo'dramo ponesla k zmagi. Pri teh besedah je Ulrili začutil oster sunek v srcu — velik uspeh «Joška Ahrina>Xanj tedaj ni niti mislil. — O. Hafnerjeva! — pravi z zanimanjem 1'lriliova gospa. — Mogo«*e bo igrala tudi v tvoji drami. Medtem moramo priti ž njo v dotiko. Pod njegovimi očmi se pokaže jezna pote!ušalcev! Vse se je poželjivo oziralo okrog, da bi se kje prikazala in bi Vilo mogoče a. njo izpregovoriti kako besedo; pa je ni bilo od nikoder. Sodni svetnik jo je čakal pri vratih sobe, ki jc bila določena *a njo, da se preobleče. Bila je zelo bleda in temno so se ji sevtile oči. Stari gospod je videl v njeno -srce. Prisrčno ji stisne roko Margareta g»i jc pogleda in bolstno »e ji zavijo ustnice. — Tega ne bi bila smela storiti, qčc! To je bilo onečaščenje, — mu pravi tiho. Dobro je.razumel. Margareta se trese kot bi jo spreletaval mraz. Ko se bolj tesno zavije v svoj kožuh, pravi: — Rada bi šla. oče. Prevzelo me je. Zakaj nisem izbrala kaj drugega! Gotovo bi bilo bilo boljše. Pa ravno mi je moral • priti na um priaor "norec in smrt". — Nikar ne obžaluj. Gledalcem si nudita velikanski užitek • šo sedaj so vsi polni navdušenja. Po Margaretinem obrazu se razlije truden in izgubljen nasmeh. Kaj ji je bilo v tem trenutku ležeče na tem! Nikogar ni hotela videti — vleklo jo je domov. Pa četudi se je zavzela, da bo skrivaj pobegnila, se ji to ni poučilo. Ivo se hoče posloviti od kneginje, pridete obe mladi prince-»mji, Ingo in Helga, ki sta se ji obesili za roki in ste jo obsipale z občudovanjem. " — Tega ne smete napraviti, da že greste, gospica Hafner. V dvorani *e mi čakajo na vas. Margareti ni preostajalo drugega, kot vdati se prošnjam obeh deklet. Kmalu jo je obkolil velik krog; vsakdo ji je hotel biti pred-stavjen, med katerimi je bil tudi Virih. Njena ponosna jK»stava se' postavi še bolj ponosno. Tako je pričakovala moža. ki je odločil o ' njenem življenju, ki je iz dekleta, ki je ljubilo vroče in iskreno, napravil kot kremen trdo ženo. ki je živela samo še svoji umetnosti. Virih se ji prikloni in pove svoje ime. V lepih, izbranih besedah govori o njeni umetnosti-ki ga je napolnila z'vsem občudovanjem. Ali iz njenih besed ni slišal bolestnega krika Ali niso v spominu brnele strune njegove duše.' Ali ni brišel do nikakega spoznanja Ne! Četudi so njegove oči poželjivo in vroče iskale njene, da bi-zopet pričel novo igro! Njegovo obnašanje se ji je zdelo za prvo srečanje nekoliko predrzno. Sieer je morala misliti: — Proti igralki si more človek več dovoliti kot pa proti kaki dami iz družbe. Nobena poteza njenega lepega, bledega in ponosnega obraza se ni izpremenila. Ko jo sledujič prime «za roko in jo poljubi, začuti nenaden stresijaj. Skoro s silo mu odtegne rok. Začuden jo TIrih pogleda. Na njenem obrazu se prikaže izraz, ki si ga ni mogel razlagati. Ali je bik bolečina, zaničevanje, smeh: I)a, smejala se je. ko živo je pogledala v njegove temne, nekdaj tako ljubljene oči. iz katerih še ni prisijal noben žarek spoznanja. — I "pa m. g«ispiea. da se nisva videla zadnjikrat. — pravi Virih. Njen tako nerazumljiv nasmeh mu je zmešal njegove čute. mu je vlil ogenj v njegovo tako naglo razburljivo kri in mu zbudil osrečujoče upanje. (Dalje prihodnjič.) DENAR POŠILJA v Jugoslavijo. Italijo. Avstrijo in druge dežele točno in sigurno stara in zanesljiva trrdka LEOZAKRAJSEK 630 —9th Avenue New York, N. Y. Cene za dinarje in (ire so sledeče: 500 dinarjev za .......... % ».65 1000 ..........$18.90 2000 " *• ..........J37.50 3000 " " ..........$56.— 5000. - " ..........$93-— too 'ir za 200 lir za 300 lir za 500 tir za 1000 :.r tč $ 5.90 S11.50 $16.90 $27.50 $53.90 TA TVRDKA OPRAVLJA TA ROSEL. ŽE NAD 12 LET ^ SHIPPING -rL-'-T NEWS 3. marca: Hamburg. Ilam&ur*. Cherbourg 4. marca: l*e d«- Frtnoe. H»vr» Berengitria, Cherbourg 9. marca: Br*m»*n. Cherbourg. Bremen 10. marca: J-feuischland. Hamburg. Cherbourg 11. marca: Slujestlc. Cherbourg 14. marca: Avgusiua, I>ubrovnik In Trat naroda in se je naselil ob Balka-škem jezeru ter ob bregovih reke Di. A še ta majhen delec Torgu-tov so prav za prav rešili kitajski 17- marc« = i___,__. ________,______ New York, Hamburg. Cherbourg Kuropa. Cherbourg. firemen 18. marca: BOJ S POLIPOM SMRTNI POHOD TORGUTOV Konec januarja se je primeril v nekem, kopališču na Bahamskem otočju zelo nevsakdanji dogodek. Neka dama je pri kopanju zadela na polipa, ki jo je ovil s tipalkami in da ni bilo v bližini njenega moža, bi bila dama nedavno postala žrtev morske pošasti. Junak te zgodbe je svetovni rekordni letalec Hugh Herndon, ki je »kupno s Clydeom Pangbornam absalviral doslej neprekošeni rekord poleta okoli sveta. Herndo-nova žena je plavala blizu kopališkega nabrežja v precej globoki vodi. Nenadoma je opazila, da ne-«kaj migota v vodi in se ji približuje. Še preden se je zavedla nevarnosti, se je polip prisesal na njeno telo. Nastal je strašen boj med človekom in pošastjo, boj, v katerem je Herndonova končno podlegla, ker ni imela dovolj fizične odpornosti. Z zadnjimi močmi je Herndonova zavpila na pomoč. Mož, ki je čakal na obali, je razumel, cia se je zgodilo nekaj izrednega. Skočil je v vodo. odplaval v smer, odkoder je bil prišel glas in z močno palico pobil polipa. Ta trenutek je izrabil Herndon, da je dvignil ženo na površino vode in jo zavlekel proti bregu. Celo med učenjaki jih je danes malo, ki vedo kaj o Torgutih. O njih bo govorila najnovejša knjiga švedskega raziskovalca S ven a Hedina 'Cesarsko mesto Jehol". Torguti so bili mongolsko pleme. Stoletja so živeli pod ruskim gospostvom, pri tem pa niso izgubili stikov z Vzhodom, odkoder so prišli. Ker pa so bili lamaisti, jih je ruska vlada vedno bolj pritiskala in proti koncu 18. stoletja je sklenil ves narod, ki je takrat štel pol milijona duš, da se izseli v staro domovino. Torguti so se odpravili na pot sredi zime. Ta pohod se more smatrati za pohod smrti, kajti zgodovina ne pozna primera, da bi bilo na takšni poti poginilo toliko ljudstva kakor tedaj .Strašen mraz je oviral potovanje nesrečni kov ln azijatska celinska zima je zahtevala številne žrtve. Živina je bila izpostavljena prav taksnim nevarnostim kakor ljudje. Najhuje pa je bilo to, da so Torgute podili zalezovale!. NJim ni bilo mogoče uiti, in vendar so se morali begunci pomikati naprej. Po sedmih1 mescih potovanja je prišel v ob-' ljubljeno deželo le skromen delec jezdeci. Tedanji cesar Cienlung se je namreč močno zavzel za povra-tek ubogega ljudstva v domovino. V starem cesarskem mestu Jehulu še danes pričajo napisi, kdo so bili Torguti in kaj so prestali, ko so se vračali v kraje, kjer je tekla zibel njihovega plemena. Sven Hedin je prvi po dolgih desetletjih posvetil v to temno zadevo in rešil torgutski rod pozab-ljenja v človeški povestnici. Zato pričakujejo veščaki v vprašanjih vzhodne zgodovine njegovo najnovejšo knjigo z največjim zanimanjem. Olympic. Cherbourg 22. marca: Ue de Krn .ice, Havre 23. marca: Slaltrtiduni. Boulogne »ur Mer. Rotterdam 24. marca: Albert Ballin. Hamburg, Cherbourg 25. marca: Bremen. Coeibourg. Bremen 28. marca: Maurt-ianlj, Cherbourg 29. marca: New Amsterdam. Bou*ogne sil- M«r. Hottei daru * 31. marca: Hamburg. Hamburg. Cherbourg 1. aprila: MajfMic, Oherbouijf 2. aprila: »lit w-.nikee. Hamburjr. CherlmurR Volendam. l-oulogiie »ur Mer. l:<>tler-dam Europa.* Cherl>ourg. Bremen 6. aprila: A<|iiitaii!-t, Cherl»oi.rg 7. aprila: lH>uts<-lllard. Hamburg. 0»ierl»>urr S- aprila; lie de Franc«, Ha vrt Olympic. Oncrbvurs 9. aprila: Veciuktm, I'-ouIogne aur Mer, Rotter* dom 13. apri'a: Bremen, Cherbourg, Bremen 14. aprila: Nevv York. Hamburg. Cherbourg 15. aprila: .Muurriania, Cherbourg 20. aprila: Kiarojia. Cherbourg, Bremen 21. aprila: Aitaerl llallin. Hamburg. Cherbourg 22. aprila: Frame. Havre Ma jest if. Crier hour g 23. aprila: Cleveland. Hamburg. Cherliourg ST.il. n.ljm, fSoulogne lur Mer. Hot-terdam 27. aprila: Aqultani:t. Cherbourg 28. aprila: Ili.mburg,. Hamburg, Cherlioury 2®. aprila: Cnlutubua. Cherbourg, Bremen limnetic. Cherttourg 30. aprila: Ue de Kr.tn.-f, Havre Volendam. Boulogne sur Mer. Bolter-da m Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." j • .swiariBKi* wpmt-^iNar&csi! V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 4. MARCA — 6. popoldne 22. Marca in 8. Aprila LAFAYETTE 15. Marca in 16. Aprila DE GRASSE 1. Marca In 5. Aprila 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej Za poj.ii'iila in potne liste vprašajte niš« pooblaščene agente cfrenek J&rte 19 STATE STREET, NEW YORK . a Mali Oglasi imajo velik uspeh ii ■ a ii h M V Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street POVESTI in ROMANI New York, N. Y. (Nadaljevanje.) Miijonar brez denarja ....................73 Maron. krščanski deček iz Libanona ..........................................j5 Mladih zanikerneioi lastni iivo- lopk ..........................................75 Mlinarjev Janez _______________________________50 Musulino............................................44 Mrtvi Goslač ...........................w Midi Klatež .................................7« Me»ija ................................................. Malenkosti (Iran Albreclit) ..........25 Mladim srcem. Zbirka povesil za slovenska mladino ...........--.„........J*5 Misterijm, roman__________________________1._ Na različnih potih _______________________.4» Notarjev nos, humoreska .................JJ Narod, ki izmira ...............................40 Naša vas. IL del. 9 povesti ..............30 Nova Erotika, trdo vez ____________________.70 Naša leta, trda Tez ________________________JJ0 broširana _________________________ ,Sf Na Indijskih otokih___________________________M Naši ljudje______________________________________,4t Nekaj iz ruske zgodovina_________________33 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strabote z bojnih pohodov bivšega slovenske^* iK»lka ...................1.50 Ob 5$ letnici Dr. Janeza E. Kreka .Ji Onkraj pragozda__________________________g§ Odkritje Amerike, trdo vezano.........N mehko rezala .......................... *§ Prapretanove zgodbo -.__________________Js Pasti in zanki _________________________Jt3 Pater Kajetan______________________________ Pingvinski otok ____________________________ Povest o sedmih obešenih _____________M Pravica kladiva ______________________________j« Pabirkl iz Roža (Albrecht) ___________S3 Pariški zlatar------------------------------» Prihajal, povest ----------------------------M *oiigalee.................:.____________________15 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ...............................1._ Po strani klobuk ...... Plat zvona............... •••»■{ V" — stricu ..... Prst božji ................... ......—J59 .......-40 ----------60 ............30 Patria, povest iz irske junaške do- .................................................30 Prva ljubezen ............ P® gorah in dolinah .... Pol litra vipavca _________ Poslednji Mehikanec .... Pravljic« H. Majar ...... Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ..._______________ Prigod be čebelice Maje, trda vez Ptice soli lice, trda vez__________________ Pred nevihto ____________________________ ...............50 ............-80 ---------------00 .............-30 ---------------30 1.— ...75 ...33 Popotniki _____________ _____________60 Poznava Boga ______ _____________-30 Pirhi _______________________ ______________30 Povodenj ________________ _____________30 Praški judek__________ .............-25 Prisega Huronskega glavarja ________.30 Pravljico in pripovedko (Košutnik) 1. zvezek -----------------------------.40 . 2. zvezek __________________________-_______40 Prvič med Indijanci __________________________30 Preganjanje indijanskih misjonar- Robinzon ________________________________ R®hinzon Crusoe__________________________ Revolucija na Portugalskem ______ Rdeča in bela vrtnica, povest .... Roman zadnjega cesarja Habs buržana ..................................... Rdeča megla __________________________ Rdeča kokarda________________________ Seriant Diavolo. vez. Slovenski šaljivee _________________ Slovenski Robinzon, trd. vez._____ Sueški Invalid________________________ Sveta Gcnovefa_________________________ Solnce in sence ____________________ Skrivnost najdmko______________ Skozi širno JI ..-50 ...00 -JO 1^0 —70 .1.55 1.60 ....40 —75 ...J5 —50 ....63 ...J5 Sanjska knjiga, velika .............. Sanjska knjiga, (Arabska) _____ Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca. 1914—1918 ___________________ Sredozimei, trd. vez. ______________________ hrus. ........................................... Stranote vojne ................................. Štiri smrti. 4. zv........................... Smrt pred hiša ..........-.................. Stanley v Afriki .................... Spomin znanega potovalca .......... Stritarjeva Antlio!ogija. broS ..... Sisto Šesto, jMivest iz Abrucev ...... Sin medvedjega lovca. Tot opisni roman ...........................,,, Študent naj bo, V. zv. ................. Sveta Notburga ____________________________ Spisje. male 1 mresti...................... Stezosledec...................-____________ Šopek Samotarke _____________________ Sveta noč ........................................ Svetlobe in jence _________________________ Slike (Moško 1 _________________________ Spake, humoreska, rnia vez. ......... g Hi'umi. .-"• >-..: • ■ : ' . . - ^ jjrtuuii!.^.iiii.Tf-itt*.;n1"'iftcj-' -11'mil*itiiiiiLiiniiLki.iiiimintii* m'aKmaarotti: vw^azaffm^: .;•;::.; 2a.i k ■ ri v i 1.30 .1.25 ...60 ...40 ...50 ...3.1 ...65 .50 1^0 .811 30 ...30 -33 ..J5 ..JO -35 ..JO 1.20 ...61» SHAKESPE.1 REVA DELA: Machbet, trdo vez. ____________________________M broširano __________________________________-70 Olhdo.............................................M Sen Kresne noči -...........................70 Skrivnost najdenkc ..........................50 Splošna Knjižnica: Št. 1. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, izvirna povest, 1(M str.. brlšlrano ...............—..............„35 $t. 2. (Rado M urnik) Na Bledu. izvirna povest. 1SI str., liro*. A0 At. 3. (Ivan Rozmani ..Testament ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 sira ni _____________________________J5 St. 4. (Cvetko Coiar^ ..Poletne klasje, izbrane (>esmi. 184 str.. broS'rano ......._____...____......____......-50 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W.18tK Street New York, N.Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN st 5. (Fran MUC-inskt) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži iiua, veselomodre Črtice 1., T'J si rani. broširano ......................„23 C. (Novak) Ljuobsumnost ...-30 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani, hroš. ................ a Akt štev. 113 .............-........73 Stev. 9. (Univ. prof. »Ir. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 straul, broš. .............70 st. št. St. Š|. 10. (Iran Albreht). ..Andrej Ternoue, relijefna karikatura ln minulosti, 55 str.. broS. .......-25 §t. 11. (Pavel Cnllai Peterčkove poslednjo sanje. t>otična |>ovest št. (Ur. Kari Kugi is t Denar narodn«»-£i*i|KMlarski spi«. ihisIo Ten i I dr. Albin Ogris. 236 str, broš. ---------------------------------------80 St. 12. (Fran MiKtnski) Mogočni > prstan, narodna pravljk* v 4. dejanjih, 91 str., broš. ______________30 —___ . -_____ — i - • - ,. Z?