List 27. rp v • lecaj XLIY. i F nar ne l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.. za četrt leta 1 gold.. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt ieta 1 goid. 30 kr. V Ljubljani 7. julija 1886. i O b s e g : Ravnanje s za živino. svežim j surovim maslom. Kako je dobiti občinam državno podporo za napravo kalov ali napajališč Paša živine m naši srenjski pašniki v ravninah. Šolnina. Zemlje- in narodopisni obrazi. Poročilo odsekovo o duševnem stanu umrlega kralja Ludovika II. in prestola naslednika princa Otona v bavarski zbornici poslancev. Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. diti. Tudi preveč trdo ne sme postati surovo maslo 7 Ravnanje s svežim ? surovim maslom celo ne drobljivo. Pozimi naj se tedaj prireja maslo v primerno toplem prostoru. Pranje surovega masla da se tudi izvršiti s strojem, koji je navlašč za to sostavljen. Ta stroj je po- Vsled pinjenja razkroji se smetana v surovo maslo sebno priličen pri pranji različno izdelanega, surovega in pinjeno mleko. Surovo m ? kakor iz pmie pi masla, kojega skupaj nakupimo od različnih gospo- haja, je zmes maslene tolščobe in mleka. Poprek imata darjev in kojega hočemo narediti enakomernega. dva dela maslene tolščobe en del mleka v sebi. Barva Pretvorj enje surovega masla po suhem svežega, ravnokar izdelanega surovega masla je raz- potu izvrši se z gnetenjem. Gnete se surovo maslo toliko časa, da zgubi vse pinjeno mleko., Gnete se lahko lična; pozimi bolj bela, poleti bolj rumenkasta Sveže sur m dalo bi se le slabo obdržati, z roko, z lesenim orodjem ali pa s strojem. Ako se ne da bi se pozneje kaj za-nj storilo, ker bi razkroj gnete surovo maslo z rokami, treba jih je oprati po-pinjenega mleka, koje se nahaja še v njem, ob enem prej v gorki vodi in potem vtakniti v mrzlo vodo; s vplival na razkroj maslene tolščobe. Treba je tedaj tem se prepreči sprijemanje rok s surovim maslom. emu maslu primešanega pinje- Sicer pa ni umestno gnesti z rokami. Če je tudi roka sama na sebi čista, vendar se odločujejo med delom lu- ezemu odvzeti nega mleka, in ono mleko, katero vendar le še ostane v sui ovem maslu, m se obvarovati pred razki jenjem To d se s pretvorenjem m Ije Po Stl skice rožene kože, nesnaga, ki se nabira pod nohti itd. Vse to dela surovo maslo slabeje. Bolj čisto delo kot z roko mogoče je opraviti s primerno leseno žlico. dokončanem pinjenji vzamemo iz pinje ali Tudi to je treba prej v vročo in potem v mrzlo vodo njem surovega masi kepe urovega masla ter je združimo v pri vtakniti, da se zabrani sprijemanje s surovim maslom, merno velike kose. Pinjeno mleko precedimo skozi Gnetenje s žlico je pa le tam na mestu, koder s pre gosto sito, da se ne pogubi kaj surovega masla. Sveže tvarjajo prav male množice surovega masla, med tem, surovo maslo ločiti je treba najprej od primešanega ko je za veča mlekarstva med Slovenci še nepoznana mu pinjenega mleka to ho dene se v pripravno „deska za gnetenje surovega masla" preko- posodo, koja je lahko različne oblike Zel pripravna ristno orodje. posoda, ki je podobna neškam. Omenjeno ločevanje To orodje ima prav priprosto sostavo. Narede ga pinjenega mleka od surovega masla se godi lahko na lahko naši navadni rokodelci. dva načina potu. 1 z izpiranjem z vodo, in 2. po suhem Surovo maslo položi se na desko, katera je ob- robljena na svojih okusno Zato vodo oprano surovo maslo pa sicer ni več tako . Ti mali deski služite straneh z malima deskama, enem za tir valjarju, po ka- a škodljive tvarine zgubi skoro popolnem, terem se valja in gnete surovo maslo. Valjar se pre- ta pretvoritev pri izdelovanji trpež- mika na tem tiru tako, da je oddaljen od deske kaka primerna nega surovega masla, med tem, ko je pretvorenje surovega masla suhim potom umestno pri prirejanji finega, namiznega, surovega masla centimetra. Bolje je vravnana taka deska, koja ima korito pri katerem valjar teče v zobčastem tiru in koja je z j Pr anj e vega masla obstoji v tem, da se železom okovana. surovo maslo toliko časa s svežo vodo skupaj gnjete Za posebno velika mlekarstva rabijo za gnetenje 5U1UVU iuaoiU LUi J j\a» tai^a o ovc^vj vuuv oAu^aj g, 1JLJ ^fv^^^uv » vuivui mivnuiu^« ^ J biui/u da se jame slednjič čista voda odtekati. Tu treba je stroje, od katerih pa hočemo dva važnejša omeniti. paziti da surovo maslo ne postane mehko vročem Lefeldtov stroj za gnetenje surovega masla ob poletnem času je treba zaradi tega surovo maslo hla- stoji iz krožniku podobne, okrogle mize, ki se suče s diti, bodi-si z mrzlo vodo ali pa z ledom pomočjo zobčastih koles, okolo svoje osi. Surovo maslo^^ ^ ft " 1 «1 I ~ • -1 -i 1 • š tv \ .. r Ako surovo maslo postane mehko med pranjem, dejano na to okroglo mizo, pride pod valjar treba je prenehati v delu ter ga vselej od novega hla- tam dobro stiska in gnete, Lefeldtov stroj '•V 6 ^ 210 enkratnim zasukanjem mize > z ozirom na velikost do 12 kilogramov surovega masla ako je prav izvršena. državni tehnični organ pripoznal, da je stavba pa dva valjarja ter je Ako bi občina ali vas brez opravičenega vzroka za posebno veliko mlekar- ne bi bila dovršila dela v določenem času, mora ona Ahlbornov stroj za gnetenje surovega masla ima kajti" on se štirikratnim, počasnim zasukanjem prejeti znesek s 5% obresti vrniti politični oblasti. stv#, okrogle mize izgnete 30 kilogramov naenkrat rn stroj čegar ovega masla miza ima poldrugi meter v premeru, stane pri izumitelju v Hildesheimu 207 Kako dobiti občinam državno podporo Paša živine in naši srenjski ravninah. pašniki za napravo kalov ali napajališč za živino. posebnim ozirom na Dolenjsko.) Spisal V. Rohrman. Veliko je še občin na Kranjskem, katei bi si , pa rade napravile svoj kal ali napajališče za živino jim primanjkuje denarja, kako pa državno podpor* dobiti, tega pa ne ved6. Mnogo prošinj za tako pod poro pride na c. kr. kmetijsko družbo, katei sedaj nima nič več v roki razdelitev dr podpor za II. aši srenjski pašniki ali gmajne, kakor jih ljudstvo imenuje, nam ne dado povoljnih dohodkov in ta-cega užitka, kakoršnega sem zadnjič podrobneje navajal. Korist, katero vživamo dandanes iz naših srenj- kale, zato tudi takim prošnjam ustreči ne more. Pro njo za državno podpo skih pašnikov povsem nezadostna; njih vrednost je z a kal 1 o ž 11 je kraj nem glavarstvu. Okrajno glavarstvo toraj kultur le mala in nerazmerno manjša, kakor vseh ostalih odda potem to prošnjo osredni vladi v Ljublj ka v 9 se pa res živina po asih o ajnah evno ter potem določi podpoi z om na sredstva ki pase m ed Da večini ih razmer lahko re jih ima na razpolaganje. Vlada usliši pa le one pros nje, ki so prav narejene, ki imajo vse potrebne prilog* in ki v resnici dokažejo potrebo subvencije za kal > da je avno toliko vstreženo živini, če jo go- kakor Večina prosečih občin ne take prošnje narediti tako čas trati ali pa še celo slednjič nič ne doseže akoravno na je v Ljubljani v ta namen mnogo denarjž uže o svo čemo nimo po končani zimski hlevski reji na pašo da bi se šlo ,,iz dežja pod kap". Navadno imamo radi naše nebrižnosti in malomarnosti gmajne, ki so pičlo obraščene s pritlično travo tako, da žival komaj podraščljivosti muli In še ta trava nim noben a polaganj kr. deželna vlada jem času občine podučila, kako je take prošnje delati, pa dotična naznanila so se gotovo uže vsa pogubila. Iz tega vzroka, in ker je naprava kalov posebno zarad vspešne živinoreje mnogokrat prepotrebna, zdi se nam potrebno prijaviti ono, kar mora prošnja zapopasti sosebno če je leto suho. Šopiri se in gospodari po teh gmajnah pa vsakovrstno pritlično grmičje, kakor brinj, potem sitna in škodljiva plevelna zelišča črni ti itd VjJL 11 L UL 11 JJUUt/lll OHUUi IU OivvuijMtv ± ^ f ^ * ** kakor gladež, osat, podlesek itd. Kjer je pa lega paš nika močvirna, rode se zopet na škodo le kisle trave kakor ločnice, bici in razne druge Ojstrice. Ruša je Gor smo ekli, da je prošnjo vložiti pri okraj- toraj jako revna in postaj leto za letom slabša nem glavarstvu. Prošnja pa mora to-le vse zapopasti: se nam tegadel čuditi da se živina po takih praznili 1. Kraj, kjer občina hoče napraviti napajališče gmajnah le revno preživi, vsaj so iste v pravem po- ^j ? "-j^ w -----------L----;--- ali kal za živino. Ta kraj naj bode popisan kratko menu besede gole a,Ll Kiti Zičt 41V111U. J.«, uaj uuu.cpupioa.11, n.iivuiw -----~----—f r 77* . zaznamovana njegova lega in povedano, katere vasi obdelovanje in ^ oskrbovanj pušče se zemljišča, za kojili živ človek ne briga. abile bi kal, koliko je živine in v katerem času bi kal rabili. Vzroke, zarad katerih je kal potreben potrditi dotična poddružnic ke m Na takih pašnikih se živina le v prvem času paše malo boljše počuti, ko pride namreč iz zaduhlega hleva in pičle zimske reje na prosto, na sveži zrak in do frišne trave. Prvi čas se še tudi parkrat naje, po- c. kr. kmetijske družbe. Dalje moi biti razloženo, zneje pa navadno lačna sem ter tje tava in hodi zakaj občina ni zmožna kala na svoje stroške napraviti lačna domu; to še posebno, če je poletje suho. S takim 3. Prošnji naj je pridjan majhen načrt name- tavanjem pa zgubi živina es na mlečnosti in shodi r o v a n e g bode kal i kah ^editi prošnji mor s popisom in z azjasnilom ? kako rušo, da je še manj spodraščljiva Te gmajne pa niso le na sebi to je i biti naveden znesek, za kate- užitka toli revne in slabe za pašo živine v dajanji : marveč rega bi se dal napraviti kal in pa svota za katero se tej nepovoljnosti pridruži še nespameten način njili občina prosi. Povedati je L ILL \)0> O V UUCl , ivuuviv —~ jf" ' ~ -j — ~--- s katero svoto bi se izha- porabe za pašo. Tu se nažene vsa možna domača ži- jalo, ako bi občina delavce in vožnjo preskrbela. . Prošnja mora biti podpisana od občinskega predstojnika Ker c. demo v naslednjem pogoje, pod katerimi ona podpor vina na kup: goveda, konji, prešiči, ovce, gosi itd. in prepušča vse nedoraslim otrokom v varstvo in nadzorovanje kr. vlada ne usliši vsake prošnje, nave stirj Kaj so temu posledice? Nerazumni otroci kot pa se po gmajnah zbirajo sebi v zabavo mesto prizna, za to, da se potem občine vedo potrebno prošenj ne vlagajo avnati in ne- da bi varovali živino. Vsako drugo početje jim je mar živina ne! Tu se igrajo » ajajo, se pohujšujejo Pogoji so ti-le preklinjajo in navadijo vseh slabih nrav in napak i n ih 2 Nameravan kal mora biti od državnih tehnič- rade obvise in kvarijo pozneje doraslega človeka ganov namenu primeren spoznan. Predno občina dobi podporo, se ona mor po H p s kratka, naše gmajne svojem postavnem zastopu zavezati s pravno veljavnim izrekom, da bode napravila v določenenem času kal in ga vzdrževala v dobrem in namenu primernem stanji tu kurijo in se vadijo krasti, kar jim je pri roki, kakor koruzo, krompir, sadje itd so prava zavetišča za pohujšanje otrok. Živina pa sama sebi prepuščena sili in vhaja rada po naravnem nagonu na bližnje senožeti ali njive v Prvo polovico dovoljene podpore dobi občina škodo, ker jih popase. In naj jo ugleda pastirček takoj pri začetku dela, drugo polovico pa po dovršitvi 5 ! To vpije, preklinja" ia neusmiljeno pretepa ubogo in ne- 211 dolžno žival žival. kar bi sam zaslužil ne izvirajo tudi Iz stališča narodnega gospodarstva nahajamo v ta način se stvari le škoduje! Kolikokrat nas še razmere, ki opravičujejo pašnike — ne menim prenašati mora aštva med sosedi in pravde radi pušče in jih bodo opravičevale še nekaj časa. Naše tega? Taka paša ne prinaša primernega dobička! Ko- krajevne, kakor posebno gospodarske razmere se mo ličkaj skrben kmetovalec se pa tudi ne more in ne rajo toraj prej še v marsikaterem oziru premeniti sme z užitkom iz današnjih gmajn zadovoljiti! Osobito je, zboljšati, predno bi -------- • način porabe naših gmajn nas kaže pred svetom še popolnem opustiti , to bilo umeščeno, sedanje pašnike jako zaostale v splošnem napredku. Kako pa zares te prazne in v nekaterih krajih toli obsežne gmajne žalijo srce zavednega človeka, sosebno tujca, ko pride občil Mer Dokler bodemo Dolenj še y to je f dokler smo brez zeleznice tako slabo situirani glede postane pokrajina bolj obrtna dobrih cest dokler 9 do pro v naše kraje. Čudeč vpraša se vsak, je li to mogoče, met ne oživi in nam ne odkrije novih virov za dohodke --O ~ ----- * r----------- J ~ " ~v ~ ~ 7 ... .....; ......... ...... y vi/f ^t/ ^ da se še dandanes toliko slabo obdelanega in slabo dokler nam tuji kraji uničujejo domačo kupčijo z našimi vporabljenega sveta v nas nahaja, ki bi lahko dajal, pridelk se ti če bi se umno obdeloval, prave in lepe dohodke? pritrditi mu moramo In slabo zvedejo in spečajo ali jih pa niti Ce so nam gotovo škoda v denar spraviti ne moremo; dokler bode zemlja vsled na štetega toliko vredna, kakor jo dandanes cenimo w w "v «" f če pašnike rastočim našim bremenom in težnjam, kakoi tudi namenu samemu primerno zboljševati, to je po- ln zares nam mora biti v da si umno izkoristimo 5 1 kj a clouulv^ • ~ „ -------------j^ninviuv j^^v/jli^^vca-uj. y iu j o j) < vrsti ležeče na 7ekgati užitek iz njih s pomočjo umnega obdelovanj toraj dohodke iz nje povekšati prvi emljo in prizadevamo in oskrbovanja, kar razpravljati mi ostane naloga za prihodnj n i k Kako p iz današnjih povekšamo dohodke? j s k i h Pride pa uže še 3 sedanje žalostne ko bode tudi za nas na čas, ko se bodej Dvojna je pot, ki nas dovede do boljših užitkov iz sedanjih gmajn in sicer, da jih ali razdelimo med posestnike „srenjčane," ali pa da iste v primerni t. v : j -i meri obdržimo, in z umnim obdelovanjem in oskrbo vanjem naredimo bolj dobičkonosne, kakor so sedaj. Kakor znano, začeli so se dandanes pri nas paš niki deliti med srenjčane, kateri poljubno gospodarij razmere obrnile na boljše, mestu in boljše, pašnike na splošno v ravninah odpraviti in predelati v kulture, ki se bodo še bolj splačale, ko bodemo prisiljeni se zemljo še bolj varčni biti si vsak košček zemlje v največjo prid obračati. Zato bode treba volje opreznega m doslednega dela krepk - ~ ~ x - ~ ------n ^ « ^ ^ivmhv^ l^j vinici; , xv i kakor tudi več prometnega kapitala, kakor ga imamo dandanes v svrho m^nio ospodarjenj z odmerjenim deli aje se na obstoječe mere naših okrajev, v katerih so bile povod uže izvršenim razdelitvam pašnikov, prašati se hočemo tu: boljše, da — ~ --------, ----—^ t , r x uuut l za naš gospodarski položaj ummjše in delimo pašnike in spremenimo v druge kulture, cli pa ia jih obdržimo še na dalje v primerni meri ali obsez nosti Ce postanemo Dolenjci še varčni, vestni in pridni v delu, zmerni v življenji, kakoršne lastnosti odlikujejo Vipavca, tem lažje in vspešneje se bodemo borili in prenašali današnja bremena. za pašo naše živine? A m - A. sko Naše pašnike po katerih se dandanes še čez celo poletje oziram se posebno na Dolenj to * Temu bodo znatno pripomogle o svojem času tudi L v ««^ ovj \jkjcj vuiu ^ v ji t- i/j t., tu j icniu uuuu zuauiu pripumugitj u svojem cas je, kakor hitro sneg skopni in noter do pozne jeseni, posojilnice", ako se po pričetem vzgledu pomnože in začno novega snega živi, ne moremo meni nič tebi nič opustiti in jih premeniti v druge kulture, kakor se za blagonosno svoje delovanje, ki bodo gotovo v prid splošni blaginji, kakor osobito v prospeh kmetijstva; vsaj nam enaki prepričevalno kažejo, da so oni kaj važna oblastva in nekateri živo pogajajo. Taki prevrat zarodi druzih dežel V dosedanjem gospodarjenji bi slabo ustregel našemu sredstva za vspešno* povzdigo kmetijstva, ker si kmetovalci kmetovalcu in bi bil V zlell nasledkih preobčutljiv za lahko v stiski z odrajtavanjem zmernih obresti izposodijo po- naš gospodarski položaj. trebni denar za gospodarjenje, za poplačanje davkov itdt * 21 Šolske stvari V Šolnina. Vse prejšnje naredbe naučnega ministra Gauča in nevarnih ran našem šolstvu, in da zna za odpravo tega seči tudi • m m m m z kazale so, da je poznal mnogo napa pri po pravih sredstvih. Vsi domoljubi pozdravljali so veseljem naredbo zarad pregledanja šolarskih knjižnic; živim potrebam vstregla je naredba zarad sprejemnih izpraševanj za gimnazije in posebno ubožnejši stariši pozdravili so z velikim veseljem je pre- povedala nepotrebno premiujanje šolskih knjig, ker stroški za šolske knjige postali so za stariše uže resnično neznosni. Toliko bolj iznenadila je najnovejša naredba nauč- postave b i s ii a v a n j nega ministra, s katero je sklicaje se na § z dne \ državnih p o v i k š a 1 aprila 1870 1 iu iv-/. 1» ^ ooiuiuv dnjih šol (gimna Državni, z a realk) gotovo visoki in silno deželni in občinski davki so visoki izrekoma za šolske namene, posamezne dežele odpravile so šolnino za ljudske šole, temu nasproti pa gre naučni minister in šolnino za državne šole tako silno povikša ter s tem poduk ob- čutljivo podraži. Stariši so tako uže skoraj izključno oziroma plačniki za svoje otroke, samo do se trditi, da so stariši svojim otrokom to, kar bi jim redilci in leta sme morali biti za vse življenj Od do 14. leta prične se uže šolska dolžnost. Za ljudsko šolo pride takoj ali obrtnijska ali srednj šola ki traja do 20. leta in aL;o se mladeneč hoče izobražiti na viših šolah do 24 25. leta. ali Med tem pa se je uže z 20. letom pričela vojna dolžnost, po kateri mora let vsak sposoben moški biti v orožji, kasneje pa do dopolnjenega 42. leta vsak trenutek pripravljen seči po orožji in zapustiti dom in svoje Solni na po vsem ukazu ministrovem znaša za ysako polletje: Za Dunaj po 25 gold., za druga aiesta z več kot 25.000 prebivalci po 20 gold., za vse druge kraje po 15 gold. Stariši imajo tedaj plačevati po 50, 40 ali 30 gold. šolnine na leto za vsakega državno srednjo šolo obiskajočega otroka. Za revne stariše pridnih učencev sme sicer polovica ali celo vsa šolnina odpustiti, pa tudi ta polaj šava koristila bo le malokaterim starišem. da se bodo vsaj kmetijski učenci oprostovali večinoma in da se bode tudi pri onih meščanskih stariših, ki do bivaj na premoženje kot uradniki gotovo plačo primerno oziralo prav ki se izraža v stalnem dohodku in pa številu družine; vse drugače pa bo to pri večjih posestnikih na kmetih pa pri prostih meščanih, kateri imajo sicer nekaj premoženja v posestvu ali obrtu, pri katerih so pa dohodki večinoma zelo pičli — mnogokrat komaj j toliki tari. sestev da tak meščan ali kmetovalec prav uborno živo Mali obrtnik in trgovec, posestnik zadolženih po ima sicer navidezne dohodke toda neob hodnih stroškov njegov h noče nihče videti, dejansko pa videzno premožnega meščana in posestnika povsod in vselej poiščejo, kjer je treba kaj plačati dajati ? ta prva vrh tega peša kupčija, obrtnija in kmetovalstvo, vsled hude konkurence velikega kapitala in stroj kmetijstvo pa vsled carinskih zaprtij in po inostranskih pridelkih tako da brez skrbi trdimo, da nova šolnina najhujše zadeva primeroma revnega meščana in kmetovalca, gotovo pa one kroge, ki so najbolj obremenjeni stebri med plačevalci državnih, deželnih in občinskih davkov. ■ Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J aro slav« 33. Človek pa morje. Aurora", parobrod avstrijskega Lloyda, d*jal je uže poslednja znamenja, da odrine. Parobrod je ves železen, nima v sebi in na sebi druzega lesa razen jam- n bor ? in takih reči, ki ne morejo biti železne. Sredi broda se vzdiguje črni dimnik, ki daje odduška ogromnemu stroju, čegar sila se računa na pet sto konj. Da-si je „AuroraM ogromna in se ne ustraši kmalu riti vojnih niti trgovinskih brodov, vendar je še tudi takih, pred katerimi se mora skriti. Vsak se spominja ogromnega Great-Easterna", ki je prenesel brzojavno žico preko atlantskega oceana, vsak je slišal ali čital ob ogromnem angleškem vojnem brodu „Thunderer4< , vsak tudi ob ln0 italijanskem „LepautuL\ Da je o čem takem kaj slutil um Napoleona silnega, gotovo ne bi bil odb:l Fultona, ki mu je ponujal prvine tega Toda velika njegova duša j veličanstvenega izuma, pijana zmag ni se znala ukloniti diugemu veleumu, da si takov izum ni bil izum enega samega človeka, enega samega uma , ampj.k je bil svojina mnogo izbranih, prav za prav vsega ljudstva. Ob ta izum so privezana koj s početka imena He-rona, Papina, Lazoisiera, Newcomena, Cowleya, Watta, Biac&a, ki je nehote naletel na Watta, Boultona, ki je Watta z novci zalagal itd. Tako smo dospeli do da- koliko mož se je ob tem trudilo. Prav taka je tudi s telegra-fijo in telefonijo, celo vrsto imen imamo, eden je to opazil, drugi to zboljšal, in ne more se za gotovo trditi, kateri je zaslužneji, kateri je več izumil. Parobrod naš je zažvižgal v tretjič. Odplavali smo. našnje dovršenosti, ne da bi vedeli natančno j Daleč se je razlegala mestna godba, po Imeii smo lepo jutro. Čarobno se je nebes modril, po obali je mrgolelo sveta, in na morju so se gizdali bro-dovi in parobrodi, odeti v svečano opravo, nališpani z zastavami. ulicah pa se je trlo radovednega ljudstva. Vse je kazalo, da Krf ima nekaj svečanega. Tako je bilo; tega dne je prišel grški kralj Jurij obiskat mesto. Opoludne smo bili uže daleč od Krfa. Tišina kraljuje na morju, parobrod pluje mirno, potniki so skoro vsi na vrhu. Pogledujem okolo sebe. Tukaj sedi mladeneč, so polile solze materine, ko se je poslavljal tužnega srca in objokanih oči. Tu je sam, sam v velikem svetu, ? dejal j da je dalmatinski Hrvat. Tudi njega a misli mu vedno uhajajo domu k materi, k sestram iu drugim. Tam sloni krepek človes. Molči, glavo ima pove- j dejal * da premišljuje. Kdo je? Ne vem. Ne seno poprašujem po takih rečeh, naj bode, kdor hoče, kaj je meni do tega. Ali jaz ga vendar opazujem. Na obraza se mu bere notranji bol, oči mu niso motne, ali preko čela mu zleti kedaj pa kedaj nekaj, kakor oblak. Ali je ta človek pobegnil z rodne zemlje zato, da se skrja pred kakim nedostojnim činom? Ali zato, da poskusi srečo v daljnem svetu, da obogati? Mogoče. Sredi kasara, tik samega krmila, omotana v črno široko platno, sedi slabotna gospica; komaj diha, komaj govori. Severno obnebje ni ugajalo nježni stvarici. Pelje se v Aleksandrijo v mileje podnebje, da se tako umakne smrti, da pridobi nekaj ur življenja. Poleg nje sedi mlada gospa, mati dveh otrok; najmlajega sinka drži v naročaju, drugi pri petih letih pa Zastonj ga mati svari, opozajja, vodo padla, ne pomaga skače, kriči in žoga. da mu bode žoga v nič. Se le ondaj, ko je z žogo mati zadel kapitana na glavo, in se je le-ta nasmejal > pa zarudela stida, pobegne prestrašen v materino krilo. 213 Kamor pogledam, vse živo, vse pisano. Tu rudeča dalmatinska kapa, tam modra italijanska; tu fes turški tam zlatoobrobljeni grški; tu široke bele hlače turške tam modre grške, ali ozke italijanske. Tu je čistost tam umazanost. Leni turški pogled se srečuje z ognje Politične stvari. * » f Poročilo odsekovo mm grškim; tu leži Albanec nemarno, tam se Italijan o duševnem stanu umrlega kralia Ludovika II tu Je palmatinec v živem jrazgovoru z in prestola naslednika princa Otona v bavarski zbornici poslancev. soboto po Kresu dopoludne zbrala se je ba- živahno šeta enim mornarjem, morda svojim rojakom; Turkinj sede omotane, in blizo njih stoje ljubomorni njih gospodarji Vsi ti, ki so bili tu, imeli so svojo svrho tujejo. Kolika razlika misli, nakan > na svetu ni toliko razlike teženj upanja f želja, nikj da po-Nikjer ir tako varska zbornica poslancev posvetovanju in sklepanj zarad vladarstva na Bavarskem izbranega odseka, v katerem globok jez, toliko brezdno med stvarmi, ki so pa ven- • , . . - --------— tiar tako blizo. Koliko solz je pojokal ta ali uni na J,e enako število konservativcev in liberalcev poročal je ) domačem pragu? Koliko src je utripalo, koliko posled njih objemov je raztužilo očeta, mater, sina, unuke? Koliko nad je zginilo? Koliko src bije za temi ljudmi ki so tuji drug drugemu, ki ne marajo drug za druzega pa so vendar tako blizo! Parobrod pa pluje mirno, tiho t)n nese te nemirne stvari daleč, daleč v tuji svet mir, po srečo, po zadovoljnost. po Ozrem se na levo, in gledi, tam poleg krmila, zopet isti stari kapitan, ki nas je pripeljal na Krf. Jaz se ga nisem nadejal, ker sem menil, da se hoče zopet z istim parobrodom vrniti v rst Ali kakor sem izvedel po zneje, obolel je kapitan „Aurore", in moj stari kapitan ga je zamenil. Ta hip je bil sam. Gledal je po krmi in vihal veliise in sive brke. Mešanica na ladiji ga ni , milo kaj zanimala. Šel sem k njemu. „Gospod kapitan mi je, da se zopet vidiva." meni je tisočkrat mileje, da sem, hvala Bogu, ostavil jadransko morje, sit sem ga uže bil. Ono je stokrat huje mornarju, kakor rusko morje (črno morje). Nima se s čim hvaliti jonsko morje, še inanje tarentsko morje, ali meni ste vendar vsekako mileji ČloveK res ne ve, ali bi raje imel jadransko morje pozimi, kedar burja besni, ali po letu, kedar ob strašni vročini po prvem slučaju davi te veter, 3 te strah, da te dva. tri dni ni nič vetra in bij muči te morje, stresa te mraz, ne zanese na obalo italijansko. koristi, in ne veš, katerega svetnika bi na pomagaje a, za drugem lenariš brez klical. Pozimi, kedar potegne jug, pa je koj dežj petnajst dni brez prenehanja, in ubogi mornar goj pusti mokrini, in prosi Boga vsaj toliko solnca v da bi se posušil Lepo vreme smo imeli do mraka. Sedaj je zapel zvon ter naznanil, da je večerja. Potniki so šli vsak na svoje mesto, oni pa, ki niso imeli prostora ne v prvem iie v drugem razredu gnjetli so se okolo kuhinj 9 9 da jedi dobijo. Nekateri pa tudi tega niso hoteli, vzeli so iz totbe sira, kruha ali kaj druzega, in večerjali. Zjutraj je bil nebes preprežen s črnimi oblaki. Razen mornarjev, ki so bili na straži, ni bilo palubi žive duše. Vse je še spalo, ali si dalo opraviti po izbah Mornarji so bili vsak pri svojem poslu, in podkapitan se je šetal po mostu, ter nemirno pogledaval po prostranem obzorju. Na levo nam je bila obala grška, a na 'desno nemirno tarentsko morje. Veter je čedalje huje pihal, konopci so žvižgali, štropot vijaka se je zgubljal šumu valov, ki so se vzdigovali visoko, razbijali se ua provi in penili se ob boku parobrodovem. Poznej pa je morje kar zašumelo, kakor da je zavrelo v kotlu. Brzo so pozaprli vse, kar je bilo odprtega, in osigurali, kar je bilo treba. Naposled prileze na ladijo tudi kapitan in potisnivši kapo bolj na oči, omeni s tihim glasom: „Evo nam pozdrava od tarentskega morja u (Dalj prihodnjič ) konservativni "poslanec B Omenjal je pred vsem, da je od časa obstanka ustave to prvi slučaj, ko zadeva deželni zbor tako bo- po- lestna in važna naloga kot sedanja. Za izdelovanj ročila bilo je njemu danih samo 36 ur razdelj poročilo sicer 9 naj se vendar smatra —j--— w u.i , puiuv^iiu oii>c ker je pa odsek spisano poročilo odobril pismeno Ne se ugo jati stavku, da duševna bolezen stori dotičnega za vladanje nezmožnega. Odsek zadobil čanj da sta bila v tem slučaj je neovrgljivo prepri nezmožna za vladanj kralj Ludovik in pa princ Oton uže dolgo vrsto let. Cutilom častenja pred veličastvom bi po trdnem prepričanji poročevalčevem bilo najbolj primerno bi se zbornici na a kratko priporočilo pritrjenje k predlogu odsekovemu, toda glede na razburjenost, katera je po vsej deželi, prisiljen je vzroke razložiti, na katere se prepričanje odsekovo opira. Potem poročevalec prečita bistvene vspehe preiskavama v odseku. Noveje med tem je sledeče uže od rojstva nagnjen k duševni bolezni Kralj Ludovik bil je zmiraj razburj hudo strašil 9 kazal se je razvilo se je v njem druzih oseb mrzenje zoper sprejemanje visokih kneževskih in velikem navdušenji za nemško slovstvo je kralj večkrat med poročilom deklamiral stavke iz Gothe -a in Schillerja. Polagoma narastla je nagnjenost kraljeva do prave bojazni pred ljudmi, kar sta uže opa zovala gospoda Neumayer in namen da'je kral k omenja zgradbe kapele na gradu da bi kralj mogel sam biti pri Eisenhardt Berg u » Go- v ta sir ,bi Božii, več tednov trajajoče razburjenosti pred povračanjem v Monakovo in pred napravo dvornih obed. Pri teh morali so kralja s šopi itd. prikrivati pred očmi gostov in svirati je morala najbolj vrišeča godoa. Med obedjo je kralj divje krog sebe zrl. Stolnici ostal je konečno v bolestno čudenje zvestega ljudstva popolnoma oddaljen. nasprotji k njegovi bojazni pred Ij je njegovo navdušeno, razujzdano nagnenje do d*. plem. Zieglerja in dr. pl. Mullerja, ki se kaže v pretiranih izrazih v pismih, katero je pa se ve da le kratek čas t ajalo. kralj Hlevar Hornig, ki je bil od leta 1867. v oližini , izpoveduje, da je kralj uže čutil nekaj potrebe, z ljudmi občevati. Pripoveduj o svečanostih v gozd'h katere je kralj prirejal z mlajšimi živinskimi hlapci na je to izostalo, vendar pa Šahenu in drugod. Kasnej se je pripetilo, da so hlapci v turški sobi na Šahenu po turški sedeli, ledeno sladčico srkali in iz turških pip kadili, ali pa v gozdu na kožah ležali in po staronem- ški šegi pomagali iz velikih rogov medico piti. Odkar je kabinetni tajniis pl. Ziegler izstopil, ni kralj občeval več z nobenim omikancem. Pečal se je samo z nizkimi posU, se vozil v noši Ludovika XIV. s krono in žeslom in ie tajnemu svetovalcu kjer bi bilo mogoče najbolj absolutno vladanje, in ka Loher-u dal nalog, iskati dežeio tera se dala premeniti za Bavarsko Ta kar je neverjetno, izvršen se ve, da brez vspeha log bil je Dr 314 Zieglerju se je, akoravno mu je kralj v pismu ponudil civilne liste, proti kavciji in poroštvu sorodnikov; 2) po tikanje, vendar-le očitalo, da je kralja razžalil z nedo- trdilo, da se je to posojilo sklenilo; 3) pisanje kraljeva stolnim pogledom. Pred kipi francoskih kralj odkn val se je kralj Ludovik se je odmikal ritensko grede do denarnega ministra, v katerem se vkljub novo na oči je obračal na kviško in stalih dolgov 6!/2 milijonov zahteva, naj kaj stori za ________________^ pospeševanje stavbenih namenov; 4) neposredno pisanje Na kolodvoru objemal je kralj steber, kolikorkrat denarnega ministra do kralja, v katerem mu razlaga, ga je za dalj časa zapustil, kedar se je pa odstranil za da denarja ni in da je treba stavbe pustiti. — Dalje krajši čas, se ga je pa samo dotaknil. Ako se je kralj še kraljev ukaz zarad tega pisma in pa koraki vsega spominjal strašnih sanj, divjal je grozovito. Nekega hlapca z imenom Z ur de je tako suval, bil in na steno lučal, da se ne more tajiti, da bi to ne bil vzrok čez leto nastale smrti slabotnega moža. Kralj premišljaval ministerstva o tej zadevi. Nek komorni stre je po cele ure posebnih kaznih. žaj moral bi se naložiti na osla in prepeljavati po veliki cesti. Komorni furir Hestelsclrvvert dobil je nalog prejšnjega vojnega ministra generala Maillinger-ja v Poluradno pojasnilo imenovanja novega trgovinskega ministra Bacguehema. grajsko ječo zapreti Tud P kralj P Monakovska „Allg. Zeitg u izd o bila taka povelj Kralj je dal dalje prinaša o pomenu ime novanja ministra Baquehem-a sledeče, kakor se zago povelje nemškega prestola naslednika v Mentoni vjeti gotovlja iz vladinih virov prihajajoče pojasnilo Brez dvoma vstopi marquis Bacguehem v minister in mučiti; lakoto in žejo naj bi trpel in v hrepenenji po svojih naj pogine. Hesselschwertu dano je bilo dalje 8tvo z enakim programom, Kakor dr povelje, denarnega ministra Rudel-a vjeti in v Ameriko z namenom, strogo držati se svojega resora (delokroga) .. . . t\ v •____• • i.___J_.„i : _ —:.i . o««!,.« . . a. * i • v v i ____i___: \T:__ Gauč namreč stirati. Državnim ministrom dajal je pridevke: „Pack J in mat tališč trankami. Nj Gesindel j ;; Geschmeiss imenovanje obeta tedaj tudi povolj vpl v na stališče no tako malo, Hesselschwerta zarad sklicanja deželnega zbora v ta kakor dr. Gauč pustil na-se vplivati od te ali one stranke Poročevalec prečita lastnoročno kraljevo pismo do ministerstva nasproti strankam, ako bo namen » da mu preskrbi veliko milijonov za stavbene načrte kraljeve. HesseNclrvvert poslan je bil v Regensburg, da bi pri med tem umrlem knezu Thurn in Taxis posredoval za posojilo 26 milijonov. S posredovanjem vojvoda Lu- dovika bavarskega hotelo se je tudi cesarja avstrijske Kar prvemu zagotovilo podporo vseh strank. Ravno dospeti, da se o stro* na stvarno korist in sta- to pa je volja grofa Taaffe kovnjaških vprašanjih z ozirom brez vsikakoršnega lišča odločuje. Videti arodnega strankarske v S prositi za posojilo eden djutantov poslan j bil v Stockholm »UJ11V , vuvu aujuiuiitu. J ~ kralju švedskemu. Tudi v Brasilij e, da se bode temu namenu zdaj bolj približalo, posebno, ker se desnica, Kakor so sku nje trat zadnjega edanja pokazale, nem m bila je storjena poskušnja, dobiti posojilo Dalj po za eno htevat t t r a n k i n m nem m e r o d a j m el slane so bile osebe v Carigrad k sultanu šahu v njena manjšina pa to še Teheran, da bi dobile denarja. Za slučaj, ko bi to ne imelo vspeha, dano je bilo povelje, najeti ljudi, kateri naj bi v bankah v Frankfurtu, v Stut- Levica pa, kakoršna je tudi manj more zahtevati, ker je v manjšini. Ako se tedaj sploh hoče parlamentarno vladati j s e gart v Berol v P Izposlati bi se imeli štirj preskrbi vsak dvajset milijo možj z omili. nalogo, da naj treba zmernih element t nova tavlj > 3p iz 1 i čnih t r a n k t J v trokovnjaških vprašanjih ne da bi bil drug za go tovlj druzega vedel tako da bi naenkrat priteklo skupaj 80 lik v * 3 1 j i v o večino. moči, dela na doseg d lad , kc teg milijonov. Onačevalno je, da na posamesnih listkih samo številka zapisana. Pri tej denarjaželjnosti ne more osupniti, da so se hoteli obrniti tudi do grofa pariškega, toda to ne opravičuje nikakoršnega političnega sumi m a, izražuje se v imenovanji marquisa Bacque hema, ki je sleGilo za imenovanjem Gaučovem." To je znano Taaffejevo guganje s »srednjo" stranko Videti je > da Taaffe tako stranko živo potre čenj Fai Res j da nek izumitelj stroj Armand iz Algena, o katerem je pa misliti da ga se mu to posrečilo. Gotovo ga pri tem vprašanji ni, ponudil s pismom od 7. januarija 1886. posojilo po Rothschildu, toda pisatelj pisma nikakor ne omenja ničesar o zahtevanji ali drugem povodu. Pri teh okoliščinah zadobil je odbor prepričanje, da dotične, po čas boval za dogotovljenje pogodbe z Ogersko, dvomimo pa da bi čakajo najtehtnejši ugovori od češkega oziroma poljskega kluba. Desnica pa je ravno- v zadnjem zasedanji pokazala, da se ne da raztrgati akoravno bi bilo mo nikih razširj govorice nimajo nikakoršne dejanske se podlage. Med tem, ko se je povsod denar iskal ga je kaj pričakovalo, morali so se do zadnjega časa podajati načrti za zgradbe. Potem prečital je na mestu poročevalca poslanec rebiti to vladi po volji. Kakor hitro pa to tako ostane, pa prihodnja „sredna" stranka nima odločevati prav ničesar. Slovenskim poslancem pa ne bo nikdar dvomljivo, imajo svoje prijatelj in sprotn Ke, zato smo prepričani prave g » da nihče izmed njih ne bo zgrešil svojega mesta v politični borbi Za nas pa dr. Buhl vse pismene in ustne izpovedbe zdravnikov o imenovanje Bacquehemovo le malo pomenlj duševni bolezni kralj UUoCVlil UUltilll S\ i 4.11J v n j ^J l« JW uu I^uiuvv.uivv UloZi Y C C —, Cl j_> \J IU V ii d uaopiuu lUJVUUTUUjU c* Bonn do besede objavi zapisnik o najdbah pri raz- ministra. Minister Pino bil je sicer Slovencem telesenji skoraj čnega vsem strankam nasproti izredno prijazen v svojem delo potem pa je še poročevalec brez vsega pomena nasproti imenovanju Ko je bilo preiskalno gradivo prečitano, prečital je krogu; ali ga bo v tem oziru Bacquehem dosegel, se še po želj odsekovi državni minister baron Lut sedaj ne more soditi Odločilno za Slovence pa Ugovor denarnega ministra Riedel od meseca maja kako bo postopal minister Gauč, Kaj bo on storil 1884. leta do kabinetnega tajnika, v katerem se kralju ne storil Ako bi se ravnal po izgledu Conradovim priporoča za pokritje dolgov 7!/2 milijonov pri banki najeti posojilo proti odstopu 900.000 mark na leto iz potem zadeva slovenske poslance sveta dolžnost, v tesni zvezi z desnico državnega zbora v pravem trenotku ona 215 korake storiti Sanj ki so najpripravniši, da prestopi vpra slovenske narodne enakopravnosti iz dob lepih 71 e t bljub v dobo vresničenja in vtelesenja terem je gosp. prof. Leveč opisaval delovanje Trubar ievoy m Pa živo risal velike zasluge Trubarjeve za slo venščino v 16. stoletji Nemškutarski modrijani da vkljub vsem dokazom«,bodo nehali trditi Naši dopisi. slovenski rod iznajd se Slovan u leta 1848 i da je bil Ljubljane Občni zbor družbe sv. Cirila in letoda vršil se je izgledno minuli ponedeljek v dvorani ljubljanske čitalnice oF TI. uri dopoludne. Pred zboro podobo pokoj Gosp prinaša v svoji 13. številki jako dobro rodoljuba Božidara Raiča. Rudolf to rof Chorinskv » c. kr deželne vanjem bila Navzoči so bili družnic družbe vnanjim gostom sv. maša v novi cerkvi pri kolodvoru občnem zboru zastopniki^vs,eh,-po- Merveldt Šleziio vlade kranjske svetovalec z naslovom dvornega sveto ~c kr namestništvu štajerskemu -v valca, premeščen je kot pravi dvorni svetovalec" ^ » ^ ~ L ~ Z X L_________ ' 1 ^ lovenskih pokrajin. — Tem priredili so pevci čitalniški uže . . ^ . • uu, UlOSLU ^K ki je imenovan za deželnega predsednika Nadejamo se na mesto grofa v V nedeljo večer pevsko veselico , katero je pa deloma motila ploha, katera se je vlila proti večeru. Zborovanje samo pričel je predsednik osnovalnega ■odbora ~—^ v ow, ua pn aat Chorinsky dobi naslednika domačina da pri naši deželni vladi grof nega slovenščine zmož Češnje v soinenj ljubljanski bil je primernim tajnik profesor nagovorom primerno dobro obiskan Zup njim poročal je društveni o delovanji družbe v minuli Svetec s 1502 goved konj in telet Na živinski trg prignalo tudi kupčije je bilo še za sedanji čas se je dobi. Temu sledi gospodarsko poročilo tajnikovo, katero kaže glavne družbe dosedanjih dohodkov 1160 gold koliko, pa, kakor uže drugače misliti m. cene povolj ne. ne ------ -—— —~ v-n mioiiti m, cene r; samo kupcem, prodajalcem kmetom pa nikakor Ker je zadnji teden jako lepo, gorko 50 kr stroškov pa 145 gold. 75 kr Tem dohodkom pa niso vštete zelo izdatne svote, katere so prejele nekatere podružnice, ne pa še oddale glavni družbi hiti spravljati mrvo kasnena za dobrih 14 dni vreme i v ljubljanski okolici je košnj kosi za na Gosp Blumauer i.-------f vuuuiv ^imm uiu^uij u.a podružnica ljubljanska, ki ima nabrane gotovine uže poštni oficijal v Ljubljani blizo 1000 gold bran je bil za prvomestnika gosp Pri volitvi dokonečnega odbora iz- čeških listih , puaim oncij; premeščen je za poštnega blagajnik tt * -a v Beljak. Večja družba Cehov namerava, kakor beremo > prof Zup Svetec je odklonil izvolitev za to mesto), v odbor stojno, Trst meseca Bled. o usta obiska v Ljublj Po pa so bili izvolj . Hribar, Žloga or o; Zumer Svetec, ^Murnik, dr. Vošnjak Tavčar, dr. vitez Bleiweis in M. Močnik Zičkar, Gr. Einspieler Kolera prikazuj nam Trstu in na Reki. tukajšnji podkovski šoli vršile so se zadnje dni pretečenega meseca skušnje pred izpraševalno ko misijo, vitez Bleiweis-Trsteniški kateri je predsedoval vodja podkovske šole dr. junija izpraševalo se je ni se še našlo zdravila zoper to hudo bolezen pa se vidi povsod, da onih krajev, kjer je sn in pa oseb, ki so z m jedi in se uže tu in tam v sosednem dosedanjih skušnjah , toliko ižnost in se Jej se ogiblje ta bolezen 28 kovačev (18 Kranj Štajarc) kateri niso ob i in pijač, lavec v Trstu, ki je pred 2 dnevoma tam umrl je pred smrtjo, da je pil morsko vodo. ? m 1 j i-n de- obstal ? w " , JL umjciit; j aaiou uiou u u iskali šole, od teh oglasilo se je prvikrat 16 kovačev, ponavljali so skušnjo. Skušnjo prestalo z zadostnim mora ponavljati Sicer časniki pišejo o mnogih pripomočkih, ki so branili nalezenje te bolezni vspehom je pa deset kovačev česna ? pomazanega na opečen beli kruh ^ - £---^ v, v^ v^l^lajlj kakor zavživanje nekoliko na katerega skušnjo čez eno leto, eden odstopil je med skušnjo. 30 dne junija delali so skušnjo učenci podkovske šole. Izmed 11 učencev bilo je 9 Kranjcev, eden Štajarc, eden Hrvat; 5 Kranjcev dobilo je podpore od vis. ministerstva za poljedelstvo, Hrvat dobil je podpore od kr. hrvatske vlade, 5 izšolalo se jih je na lastne stroške. Vspeh se kane še nekaj jedilnega olja, drugi priporočajo pole°-česna po nekoliko žganja vsak dan. — Upamo, da nam to pa priporoča se pri nas ne bo treba skušati takih pripomočkov vemo da kakor sploh zoper vse bolezni ' . - ~r------"^i^/vui, piijJUIUUa, S< se posebej zoper nevarnost bolezni kolere v prvi vrst žnost m ernost bil jako povolj kovači so z izvrstnim vspehom A ■----— ■ w v m ». m «_s m_» i LJk j ■ y i f mm m m a m m m ^ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m ■ _ .. w dk ■ ■ m m m m ■ m v 4 J * * » i ' vuv/ ili j y Pa z dobrim vspehom prestali skušnjo iz podkovstva Zeitg." piše V rudnik Zagorski pridrla je vsled dolzega deževanja voda kakor Laib in nauka ogledovanja klavne živine vrstijo se učenci tako-le mesa. Po vspehu V0Ci0 je celo stroj za vodo odvajati tako da J taiw, ua metrov globoko pod Hiti Jernej iz Bočkovega, okraj Logatec. Kovač Janez iz Male Ligojne, okraj Ljubljana Ogrin Janez iz Stare Vrhnike, okraj Ljubljana " J . * J ? w mctruv glOU da je nevarnost, da bi se moral ves dnik Upamo, da se bodo pa uže znali vode zopet Vrboreja Zadnj poročilo c. kr. glavne nad Kap Jaka iz Nove vasi j okraj Radoljica tw u JL------ w • • T U^^a j I Ot vi zorstva avstrijskih železnic omenja, da so se nasadi vrb 10 11 Stukelj Alojz iz Doba, okraj Kamnik Skarja Karol iz St. Ruperta, okraj Krško. Radi Anton iz Blance na Štajarskem. Zakotnik France iz Dorferjev, okraj Kranj Rovan Janez iz Podkraja, okraj Postojna. Tončič Alojz iz Klanca na Hrvatskem. Resman Janez iz Begenj, okraj Radoljica. Slovensko delavsko pevsko društvo ob skoro vseh avstrijskih železnicah dobro obnesli in da je obilo šibovja sposobne v zadnjih letih rabo pri pletenji košarn ki se bavijo s pletenj -------za upo- Mi toraj opozarjamo vse one, košarn --- ---- r-----na te bogate nasade; posebno obili pa so še nasadi ob južni in Rudolfovi železnici t Slavec4 praznovalo bode spomin slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda s tem. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra, pri kateri sv. maše ob se bode pela Nedvedova maša ter se vabijo čast.' društveniki udeleže. da se vdeleži nedeljo 11 m Novičar iz domačih in tujih dežef. » Dunaja. K tebi srca povzdignimo", dati se na deželo, se polnoštevilno Tisza na Dunaj, kj Ker je namenjen dalj po 5 da spomin 3001etnice Trubarjeve smrti priredilo opravilih j gotovo ]e pisateljsko društvo poseben Trubarj večer 9 pri ka pozvan je bil ministerski predsednik Br je imel casarju poročati o tekočih bilo kaj govora tudi razun druzih Sicer zadev o predstoječi avstrijsko-ogerski pogodbi se pričenja sedaj čas tihote za notranjo politiko 216 Zato se časniš peča še zmiraj z imenovanjem Primorska Trstu pobrala je dosedaj kolera v novega vice" trgovinskega ministra tem imenovanji pišejo na drugem mestu današnjega lista No tukaj 1.1 ki se tu in tam prikazuj žrtev, na Reki jih je užft nekaj več in premožnejše prebivalstvo beži od tod ve- še kratek odgovor Bacquehema na naj bo dodan samo čestitko nekega slovanskega rofloljuba s oleske, v katerem se minister sklicuje na svojo obljubo pri prihodu činoma v hribe ob karlovški železnici > postaje Fužine Delnice, nekateri celo v Karlovec in Zagreb. — Namestnik baron Pretiš, kateremu se je zdravje v tolika v Šlezijo pravičen a tvt i * O V Q 1 da bo slovanskim tamošnjim narodom enako zboljšalo, da se je smel prepeljati, podal se je na svoje j KjLI* kj\J » ---j---------- kot nemškemu in temu dodaja sklicevanj na r pričevalo onega čestitelja da je zvesto spolnil to ob 4jubo zega ULLCga via, j^ u » Govorica, da vojni minister Bylandt dobi dru- razsajati naslednika se stanovitno vzdržuj imenoval se je razun groL Welsersheimba tudi ogerski kot naslednik bivalci takih posestvo v Aussee Laška. — N& južnem Laškem jela je kolera h.utk> mesticih z 4000 pre- tega pomira v Benetkah in sploh v brambovski minister Hedervary; tej govorici dostavlja ^ severnem Laške se sicer bolezen še prikazuje se še to, malo dneh da se ima imenovanje izvršiti in razglasiti v pa bolj redko kot začetkom tega leta Gov je glede obeh toček verjetna Bavarska Pri vladar ostavke ministerstva ker je razumljivo da je po znanih dogodbah na Oger- z dne 5. julij ni prejel, temveč je odgovoril, da na skem v vojnih in viših političnih krogih nastala želja, padi na ministerstvo niso mogli omajati vladarjevega kot da mesto vojnega ministra zavzame resnejši mož stari, bolehni Bylandt. Da se mora pa imenovanje kmalu izvršiti, razumljivo je s tega, da mora novi minister uže meseca novembra v delegacijah dobro podkovan svoj resort zastopati pred delegacijami in za ta poduk potrebuje tudi zelo spreten general več časa prepričanja da se je ministerstvo v najtežavnejših raz merah skazalo zvesto udanega za koristi države je tedaj za sedaj rešeno vprašanj tem ministerstva Angleška Do sedaj znan izid 307 volitev Izvoljenih je 168 konservativcev, 36 odcepljenih liberal cev 76 Gladstonjancev, 27 pristašev Parnelevih Po teh Med nemškima kluboma pričelo se je iz novega stone sploh večino izidih postaja bolj in bolj dvomljivo, jeli zadobi Glad še bolj pa, jeli dobi toliko večino > odkar prihajajo poslanci k svojim volilcem ravsanje, Doročat jim o delovanji j da bi mu bilo mogoče prodreti z predloženimi irskimi postavami Nekateri časniki izrekajo mnenje ? da 86 Sturm Plener, AVeitlof in Pernerstorfer pričeli so odceplj liberalci nikakor ne bodo družili z koserva to izvanredno parlamentarno borbo. Zadnja dva obra n u la sta govore deloma zoper Sturma deloma zoper Schonererja tivci, da bi bilo tedaj za slučaj. Vseh volitev je zvršiti 670, vlada potrebuje tedaj vsaj 350 zanesljivih glasov, jeli bo moč prehiteti še konservativce, je negotovo, to« Zanimiv je sicer ta domač prepir tudi za one, ki liko pa se spominjamo poznaj dotične razmere in osebe vsega kaže prizadevanje pristasev iz čina liberalcev izvolj skega kluba > z namenom, pritegniti svoio stran ._______u Ogovor Taaffejev na te vabila pa rojstvu kralja vlanskih volitev, da je bila zadnje volilne dneve. Kraljica vladarica podala se svojem"sinom kraljem v slovesnem sprevodu prvič Spanjska v cerkev; po trgih in ulicah jo imenovanje trgovinskega ministra nam dokaz stoji moj ministerstvo nad strankami To značaj sedanjega političnega položaj ljudstvo srčno pozdravljalo. Kraljica držala je dete sama v naročji. Hrvatska preusnovo politične in pravosodne upi vršijo se tudi nova imenovanja in ban Heder vary porablja to priliko na merodajne mesta spraviti izključno pristaše svoje. kljub vsega tega pa pojema med ljudstvom veljava vladine stranke sedaj izrekoma zato, ker vse kaže, da ti krogi ne bodo spolnili svojih obljub glede '____•••• -1 i* _ _ ____ _____* y _ __ _ 1 - .1 rt Žitna cena v Ljublj 30. junij 1886 Hektoliter: pšenice domače 6 gold 82 k 7 gold. 30 kr turšice 4 gold. 87 kr banaška soršice 6 gold, 57 kr rži 5 gold. 4 kr ječmena 4 gold. 88 kr nagodbe Opoziciji dati se mora spričevalo > da prosa 5 gold. 4 kr ajde 4 gold 16 kr ovsa 3 gold zadnji čas postopa spretno m vspesno 25 kr Krompir 3 gold. 58 kr. 100 kilogramov na koncem prvega polletja uljudno vabimo k narocbi ,.Novie brez kakor da bodo Novice- tudi v prihodnje prinašale zanimivega njih delokrog odkar zhajajo in se neonaahljivo držale starega našega gesla političnih vprašanjih hodile bodo pa enako v __________________J av^ ^ n v»i n f druzega priporočila, podučnega in novega, kar spada v trdno svojo staro pot za vero dom cesaria Pri tej priliki izrekamo tudi vsem p. t. gospodom dopisovalcem in sploh prijateljem „Novio »i naigorkeio zahvalo in iih prosimo tudi še daljne prijazne podpore Naročnina „Novicam" ostane stara in veliaio z f .Oglasni prejemane po veljajo zapol Oglasnikom vred četrt gld 30 v tiskarni »» ■ r j w w kmetijske družbe dobivajo Novice ceneje prinašanje Naročnina tiskarne v Ljubljani Ljubljani najcenejši vec poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnik(m Vredništvo in opravništvo „Novic Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani