_______ IZ MLADIH PERES Sreča 'n k° Je na obzorju otemnel obris ne- botičnika, so bile pozabljene vse velike Legel sero pod hrast košati, skrbi malih gospodičen in v njih srca se je zagledal v modro se nebo, naselilfl neugnana radost, da so ae smejale občudoval sem vsemoC božjo: prav vsemu. še celo muhi, ki je zašla med bilo nn v srcu je sladko. nje jn nj 2naia več poti na prosto. Oeiasil davček <=*> ie mili N*1* Krasom so se ležale megle, ko so S LdI mLofitno dekleta. še vsa zaspana Po neskončno dolgj LTeg|{ nlmtše" Snost'" no" v **k"' že P™* vSelo klepetala in 3i bilo mi v srcu je težko. pnpovedovala o . tezkem poc.tku mmule J noči. 7- radovedmmi očmi so zrle na ob- Sen kmalu mi zatisnil v«ke, zorje »n čakale, kdaj se bo v dsljavi za zastrl trudne je oči, svetilo morje. In — ko je sonce pnbožalo zasanjal sem o svctu sre6e, sive kraške skale in so rože vzdignile svojc kt žal neznano kje leži... glavice. se je daleč nekje zaiskrilo. da so se Siko Koritalk °*~* zaPr'e °b preveliki svetlobi in je za-trepetalo srce, ko je v vsej tej krasoti za- Mo morie . siutilo morje. Gorko je sonce ogrevalo splitsko obalo, Sonce je zdaj pa zdaj radovedno po- ko so se svetli valčki zgrnili nad navduše- gledalo izza oblakov na vesele licejkc, ki so nimi iicejkami in je slana voda ohladila odhajale na morje. Vse nemirne so stopi- razgreta defcleta. Vesel smeh se je razlegal cale po kolodvoru in se bale, da bi jim ne nad gladino, da so galebi začudeno gledali ušel vlak, ki jih bu popeljal v daljni Split, Vso to razposajeno mladost in se je sonce na sinji Jadran. Le napol su poslušale smejalo neugnantmu veselju. zadnje nauke staršev. ki jim ni biio prav Toda ure so tekle, dnevi so minevali in nič v5eČ, da odhajajo njih Ijubtjenke za le neizbrisen spomin je ostal od brezkonč- štiri dni v neznane kraje same. brez mamic nih lepot, ko se je ladja lahno zibala na in papanov, v krajc. polne neskf.mino slane odprtem rnorju, ko se je sinjina neba spa- vode, v katerih mrgoli morskih psov in jala z modrino fnorja in so naSe lepe pesmi drugih takih ncvarnih HvaU. kipele proti nebu. In naslednji dan. ko so Drug za drugim so odhajali vlaki iz po mračnih hodnikih kliške trdnjave od- Ljubljane, da so delati prostor licejkam, ki mevali vzdihi občudovanja do nepremag- so se srečne utaborjevale v vagonih. Počasi Ijive moci slavnih prednikov in na vcčer, so tekle zadnje minute in cela vecnost je ko se je razsvctljeni Split /rcalil v niirnem minula, preden jc zaropotal stroj in su va- morju in se je luna smejala z jasnega neba. goni zapeli svojo enakonierno pesem. Stirje dnevi so minuli deklctom ko sla- Kobčki so zamahali v slovo, da so se svetlo dek sen in široko so v noč ob uri odhoda odražali od temnih sten vlaka, in radostni odprle oči. da bi si vtisnile v spomin ves vzkliki so zarnirali v hrupu ter se spajali bajni Split, in iz src jim je privrela pesem s tuljenjem sjren, ki so oznanjale opoldan- »Oj, zdaj gremo..-« in se gubilu v daljavi ski počitck. Jana Pdkrajškova