POVABILO V GOSTE
Pet zvezdic za gostilno Jamnik
Ko iea obtakab gortitao JaaaJk, nfeeni iU tja zgoQ sMajao, pa fepnv bi lahko o tej UH > Uko doifo ftMdHko poanlbo ie davao nanKnUJ Ouck v N»8 koaNuri. Toknl tm sc namcBila tfa zandi pctih zvezdk, kalecc jha Jc pmebna konblji za tovntno ocnjevasjc podeUb Uaako leto, utubKje 6. novembn.
Jamnikovi so na Vrhovdh že celih 66 let. Semkaj so se priselili iz Pijave gorice, ko je o4e Ivan leta 1920 kupil hišo, v kateri je bila gostilna že od leta 1905. V času med obcma vojnama je bila tu poleg gostilne tudi trgovina z meSanim blagom. Kasneje se je sicer marsikaj spremeni-lo. Takoj v letu 1941 je gostilna predstavljala eno ključnih javk za Dolomite, oziroma postajo. ki je omogoiala partizanom v Dolomitih, da so imeli vsaj približno dovolj hrane in potrebnega orožja. Kmalu po končani vojni so zaprli trgovino, ie vedno pa je ostala gostilna, z že takrat izredno močno tradicijo. Oče Ivan je gostilno zapustil v upravljanje sinu Vinku, ki je dolgo časa uspešno krmaril mcd nii7aini se trudil za dobro postrežbo in zadovoljstvo gosta. To, da so za Jamnika vedeli tudi koroški Slovenci in Italijani še zdaleč ni bil slučaj, in gost, ki je bil tu le enkrat je postal stalen gost.
Zadnjih pet let pa vodi gostUno že tretja generaeija, hčerka Jelka. Zavedala se je, kako je konkurenca huda, kako te lahko tok časa naenkrat povozi in po tcmcljiti renovaciji gostilne se je potrudila za gc»te. Šola oLeta in dedka je bila bogata, zato je bila kos gostilni. Sama pravi, da je najtezje takiat, ko moraJ gostom vedno znova in znova dokazovati, da si tako dober kakor je bil tvoj oLe, ugleda ne smeS zgubiti niti za irenutck, pa ieprav smo vsi ljudje io imamo napake.
Jelkin trud torej ni bil zaman. Ko je v lanskem letu, nekega popoldneva sprejela Stiri uglajene tovariie, ki so jo povabili k mizi in ji povedali, da so jo prišli ocenjevat. »Kaj sem hotela, dmgega, kakor - izvolite sesti, zdaj je, kar je!«, pravi Jelka. Ponudila jim je hrano pa so jo vljudno prekinili, jo zaprosili za jedilnik in izbrali svoje. Za predjed školjke pedoLe š la buzara, pa riiet in sladico ter obvezno kavo. No med tem časom, ko se je jed pripravljala so si ogledali prav vse, kai se tiče gostilne.
Jelka pravi, da so ocenili celo majhno kljukico, ki je privita v ženskem stranišču in služi za to, da nanjo lahko obesiS torbico! Tudi za to jc dobila toike. Ko so končah, použili hrano, so sedli za pet minut v posvet in ji prepro-sto rekli »nimamo kaj, zaslužite si pet zvezdic!«
In res si jih zasluži. Jelka pravi, da je to resnično laskanje, ki pa nikakor ne pomeni, da je sedaj ponudba
dobra, da lahko brezskibno vedri. Obveznosti se le še povečajo. Zvezdicc nedvomno predstavljajo kvaliteto, kateio ti lahko slehemi gost ob še tako majhncm spodr-sljaju »vrže naprej«, kakor pravimo. Priznanjc, katerega si zeli vsak gostinec je obvezujoie.
Jclka se tega ie kako dobro zaveda in pravi, da sama nikakor ne bi bila vsemu kos, le ji ne bi stali ob strani oče Iko, mami Meri, mož in sin, ki je sicer še osnovnoiolec, pa je že jasno, da bo pri Jamnikovih tudi četrta gcneracija
zagotavljala kvalitetno gostinsko ponudbo.
Torej pojdimo in preizkusimo njibovc pedoie a la buzara. pa Skampe in domačo hiino specialiteto, zrezek Vrhov^, in Jamnikov zrezek.
In Se nekaj je, mimo česar ne smemo. Imajo kuharja, ki se s svojo kvaliteto Uhko prikupi ie tako zahtevnemu gostu, saj povsem obvlada tudi kuhinjo dnigih držav in narodnosti!
MOJCA ČERNE