Stev. 23 ¥ Trstu, soboto Hm 23. fmiiaria wis. letruk At, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UredniStv«: Ulica Sv. FrančiSk* AsiSkega it. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejem«)o In rokopisi se n® vratajo izdajatelj in odrcvornl urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti* — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge Z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega it 20. Teieton uredniitva in uprave štev. 11-57. Narožalna znala: Za celo leto.......K a ^oi leta....................»J^ £ aeSeljsko f.dajo za celo leto........ si pol Ida................. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v fflrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .EdinostP. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno tft opravi .Edinosti-. — Plača in to£I ae v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahaja v uiicj Sv. Frančilkl AaJJHcega It 20. — PoStnohranilnlCni račun it 841.652. V Galiciji in no Poljskem artiljerijski boji, sicer ničesar posebnega V Karpatih položaj nefz^remenien. - Naj»adJ In protinapadi v Franciji. - Tisza in Burian v avdilenci. DUNAJ, 22. (Kot.) Uradno se objavlja: 22. januarja, opoldne. Severno od Visle se je razvil včeraj lahek artiljerijski boj. Naša artiljerija je s posebnim uspehom delovala zlasti v južnem oddelku Nide in pri Checinu, kjer smo večkrat zadeli neko železniško postajo in s tem občutno motili železniški promet Rusov. Tudi južno od Visle na posameznih delih fronte artiljerijski boj s premenljivo silo. Položaj v Karpatih je neizpremenjeti. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, fini. Z nemšlio-ruskesa bojišča. BERLIN. 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. januarja: Vzhodno bojišče. V Vzhodni Prusiji je položaj neizpreme-njen. V ozemlju Sauche so naši napadi počasi napredovali. Vzhodno od Pilice ni ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Z nemikirirancoskena bojišča. BERLIN, 22. (Kor.; Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. januarja: Zapadno bojišče. Trajno deževje je onemogočilo večje bojne akcije med obrežjem in kanalom La Bassee. Pri Arrasu artiljerijski boji. Enega od predvčerajšnjim osvojenih strelskih jarkov, jugozapadno od Berry au Baca, ki je b?l po sesutem zidov ju neke tovarne deloma zasut, smo opustili in razstrelili. Frarcoski napad severno od Verduna je b:I odbit z lahkoto. Po predvčerajšnjih bojih južno od St. Mihiela so se držali manjši francoski oddelki še nedaleč od naših pozicij. Naš protinapad je očistil ozemlje pred našo fronto do stare pozicije Francozov. Boj za Croi\ des Carmes, severoza-padno od Pont-a-Alousso«a, se še nadaljnje. Močni francoski napad na del naše pozicije, ki smo si ga priborili nazai, je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika. V Vo^czih, severno od Sennheirna, so vrgle ua?e čete sovražnika z višin Hart-mannsweiler K«pf in so u>ie dva oficirja in 125 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Nemška letala nad Anglijo. PARIZ, 22. (Kor.) K poletu zrakoplovov preko Anglije pise »Temps«: Zrakoplovi niso vdrli v notranjost, ampak so se držali v bližini morja, da najdejo eventualno tamkaj zaščito, kjer jih je veliko težje odkriti kakor nad zemljo. Vožnja zrakoplovov, ki so se po mnenju >Ttmpsac dvignili v Cu.xhafnu, je bila kljub 500 km dolgosti dosti manj nevarna kakor mnogo krajša pot do Pariza.ker bi morali zrakoplovi v tem slučaju leteti nad francosko bojno linijo in bi se morali izogniti francoskim obrambnim stražam. Ravnatelj observatorija v Bourgesu, a -bč \toreux. piše v »Petit Journalu«: Vremenske razmere omogočujejo letalcem, da dosoo tudi v zimskem času v Pariz, kakor hitro se dvignejo 2000 metrov visoko. Ce letajo ponoči z ugasnjenimi lučmi, jih je zelo težko najti. Ugodni letni čas je za napade zrakoplovov spomlad. Največja ovira je dež. Treba je biti pripravljen na eventualnost napada in ukreniti vse obrambne clredbe. -Pet't JvHirnal« pripominja k temu, da ie bil Moreu^ov čianek spisan že poprej. — Kakor se v*di. se opazovanja našega so-trudnika potrjujejo na žalosten način. Nemški zračni napadi niso bili naperjeni proti utrjenim mestom, temveč proti vasem. AMSTERDAM, 22. (Kor.) Brzojavka Reu-tere-eg ura ia protestira proti nemškemu uradnemu poročilu, da so bili z ačni napadi naperjeni proti utrjenim mestom. Brzojavka zatrjuje, da so kraji kakor n. pr.: Broncaster, "Hiornham in Holmas samo vasi, Schecngham in Hunstantom pa samo mala kopališča. Princ Joahim pruski na potu okrevanja. BERLIN. 22. (Kor.) Princ Joahim pruski odootuje jutri na 14 dnevni dopust v Ba-den-Baden, da se opomore od prestale o-bolelosti na griži in mrzlični influenci. Francoski poslanec Engerand vprašal vojno ministrstvo, ako se kazensko zasledujejo sovražni kršitelji narodnega prava. PARIZ, 21. (Kor.) List »Temps« poroča: Engerand, poslanec iz Calvadosa. je pismeno povprašal na vojnem ministrstvu ako je uvedeno v smislu določil franco- skega vojaškega kazenskega zakonika kazensko zasledovanje proti onim v poročilu preiskovalne komisije spoznanim povzročiteljem od sovražnika storjenih hudodel-setv proti narodnemu pravu, ki so glasom uradnega poročila dognana. Tizzo in Burian v doljii avdijencl. DUNAJ, 22. (Kot.) Ogrski brzojavni ko-respondenčni urad poroča z Dunaja: Ministrski predsednik grof Štefan Tisza je danes zjutraj prispel v spremstvu mini-ster&thiega tajnika dr. Labinovlcsa na Dunaj. Ministrski predsednik se priglasi tekom dopoldne za avdijenco in bo konferi-ral z zunanjim ministrom baronom Buria-noni in avstrijskim ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom. DUNAJ, 22. (Kor.) Cesar je sprejel ob 10 dopoldne zunanjega ministra barona Buriana, ob II pa ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo v daljših avdijen-cab. DUNAJ, 22. (Kor.) Ogrsk ministrski predsednik grof Tizsa je imel popoldne daljšo konfercnco z ministrskim predsednikom gro fom Stiirg-hom. Grof Tisza se je ob lft5 popoldne vrnil v Budimpešto. Tsrčija proti trosporazumu. Ruska križar k a »Askoid« obstreljevala odprta mesta sirijskega obrežja. CARIGRAD, 22. (Kor.) »Agence Otto-mane Milli« doznaje, da je v sredozemskem morju krožeča ruska križarka »Askoid « obstreljevala odprta in nezavarovana mesta sirijskega obrežja. Ako najdejo Rusi priliko, store gotovo tudi v Črnem morju isto. Tako postopanje ne more imeti drugih posledic« nego da otomanski narod poplača milo za drago. Resno stanje trgovine v Bitolju. SOLUN. 21. (Kor.) Kakor je povzeti iz poročil iz Bitolja. je stanje tamošnje trgovine zelo resno. Največ trgovin je zaprtih. Težavne odaje zabran ju je jo vsaki promet. Veliko oseb, ponajveč mohamedancev, se izseljuje. Rumunski poslanik v avdljenci pri sultanu. CARIGRAD, 21. (Kor.) Rumunski poslanik Manus je izročil danes popoldne sultanu v slovesni avdijenci povodom prestoi-ne menjave v Rumuniji, nova poveril na pisma. Govori, ki so se vršili pri tem izven okvirja navadnih oblik, so napravili v vseh tukajšnjih krogih izvrsten uiis. V svojem nagovoru na sultana je poslanik posebno naglašal. da se je tekom zadnjih dveh let, odkar je v Carigradu, predvsem trudil, da ohrani med obema državama na podlagi lepih, starih obojestranskih simpatij obeh narodov utemeljeno tradicijo obstoječih prijateljskih odnoša-jev. Poslanik je zagotavljal, da bo delal tudi vnaprej v tem smislu. V svojem odgovoru je sultan naglašal, da je prepričan, da bo prisrčnost, s katero se obžaluje smrt pokojnega rumunske-ga vladarja, ki je vedno skrbel za dobre odnošaje med obema državama, trajala tudi pod novim vladarjem, kraljem Ferdinandom, in se še bolj utrdila. Lahko ste prepričani, je nadaljeval sultan. da bom po razvoju tradicionalnih simpatij med obema narodoma in po utrditvi prijateljskih odnošajev med obema državama stremeča prizadevanja podpiral z vsemi svojimi močmi in da jih bo gojila tudi moja vlada. Sultan je končno naprosil rumunskega poslanika, naj izroči kralju Ferdinandu njegove pozdrave._ Prepoved izvoza koruze iz Bolgarije. SOFIJA, 21. (Kor.) »Agence tel. Bulga-re« poroča: Da se prepreči špekulacija v trgovini z živili, posebno z žitom za kruh, je vlada sklenila predlagati prepoved izvoza koruze in naročiti občinskim uradom, da sami določijo cene za različno blago in da se poslužijo nasilnih rekvizicij proti o-nim trgovcem, ki bi se branili, sprejeti te cene. Sicer so bile posebne odredbe sklenjene že od sobranja. Begunci iz skopeljskega in veleškega okraja. SOFIJA, 21. (Kor.) Prefekt iz Strum-nice brzojavlja: Iz okrajev Skoplje in Ve-les je prišlo semkaj okoli 1200 beguncev. Pričakuje se nadaljnih 2000. Pri prekoračenju meje ste bili dve skupini beguncev napadeni od srbskih vojakov. Pri bojih, ki so se razvili ob tej priliki, je bilo ubitih 15 beguncev. __ Volna v Kolonijah. Buri porazili pri Cenydasu eno glavnik angleških pozicij. KAPSTADT, 21.(Kor.) Buri so pod vodstvom Maritza, Compa, Schomana in Stadtlerja zapustili dne 9. Januarja Bl-deverowght' v smeri proti Nakobu. Dne 14. januarja Je bil Comp z velikim povelj-ništvom in nekaj topovi v Ukamasu, Ma-ritz in Schoman pa v Jeruzalemu in Bly-deverwgohtu. Istega dne je zašlo 36 mož vladnih čet pri Langkelpu v neko zasedo in so bili vsi ujeti. Sovražnik je prodrl 25 milj proti Cenydar»u, napal tu neko glavno angleško pozicijo ter jo ob izgubi 8 mrtvih, 20 ranjenih in več vjetih prisilil, da se je umaknila._ Uspeh avstrijskega in ogrskega vojnega posojila. DUNAJ, 22. »Kor.) Celokupna svota podpisov na avstrijsko vojno posojilo znaša 2.135.527.300 kron. BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Subskripcija na ogrsko vojno posojilo, ki je definitivno zaključena, znaša 1.170 milijonov kron. Pastirski list grško-katoliškega rumunskega škofa I. Papp-a. BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Grško-kato-liški rumunski škof Ivan Papp se spominja v svojem pastirskem listu izmenjave pisem med ministrskim predsednikom grofom Tiszo in metropolitom Metianu glede zadržanja rumunskih vojakov in izvaja nadalje: Ako hočemo iskati in najti krščansko tolažbo, moramo kljub občutnim žrtvam višje ceniti spoštovanje, ki so si ga zaslužili sinovi našega naroda z brezpogojnim sledenjem vpoklicu pod o-rožje in s hrabrostjo na bojnem polju. ^kof spominja na priznanje ogrskega ministrskega predsednika glede patrijoii-čnega Rumunstva in nadaljuje: V dobrem in slabem hočemo živeti skupno z našimi sodržavljani. Vsako priznanje pomenja napoved izvrševanja naših u-pravičenih želja, da se bo, ko se povrne mir, postopalo z nami tako kot z brati, kakor v današnjih težkih dneh. Papežev dar po vojni prizadetim Poljakom. KRAKOV, 22. (Kor.) Kakor poroča »Czas«, je podaril papež na posredovanje dunajskega nuncija v roke krakovskega knezoškota, kneza Sapiehe, 10.000 lir za po vojnih dogodkih prizadeto poljsko prebivalstvo. Kardinalski kolegij ie podaril v iste svrhe 3000 lir. Mestna vojna doklada v Sar a je vem. SARAJEVO, 22. (Kor.) Občinski svet je v včerajšnji izvanredni občinski seji sklenil enoglasno, pobirati mestno vojno doklado. Preganjanje Nemcev na Ruskem. KOPENHAGEN 22. (Kor.) Ruski časopisi poročajo iz Kijeva: Oblasti so predložile pripravljalna dela za sekvestracijo kijevske cleMricitetne družbe, ki se nahaja v rekah nemških podanikov. Premoženje družbe se ceni na 7 milijonov kron. KOPENHAGEN, 22. (Kor.) Novi guverner v Ftodoziji je izgnal vse Nemce v starosti 45—60 let. Beda in revščina ruskih beguncev iz Aserbejdšana KOPENHAGEN, 22. (Kor.) Glasom nekega pisma, ki ga je naslovil Katholikos Armencev na poslance ruske državne dume, je Dšulfa napolnjena z ruskimi begunci iz Aserbejdšana. Mnogo jih je vsled lakote in mraza poginilo. Beda in revščina sta nepopisni. Ruski kredit za priprave trgovinskih pogodb. KOPENHAGEN, 22. (Kor.) Ruska vlada je dovolila za dela za priprave trgovinskih pogodb 104.700 rubljev. Razredna loterija. DUNAJ, 21. (Kor.) 40.000 K je zadela srečka št. 53.129, 5.000 K pa štev. 56.184. . Žitni trg. DUNAJ, 22. (Kor.) Z žitom za kruh, ječmenom, koruzo in ovsom zelo pomanjkljiva kupčija, komaj vredna, da se jo o-meni. Z vsemi drugimi pridelki se^je dobro tržilo. Vreme lepo, a mrzlo. / VRATISLAVA, 22. (Kor.) Pšenica 25.50, rž 21.50, oves 20.60. Papežev ekspoze v konzlstoriju. RIM, 22. (Kor.) Papež je vodil danes konzistorij, v katerem je imel na zbrane kardinale med drugim nagovor, v katerem je izvajal, da je sklical konzistorij radi tega, da odredi s primernimi slovesnostmi vse potrebno glede vatikanskih dije-cez, med katerimi je nekaj važnih. »Toda predvsem,« je rekel sveti oče, »si ne moremo kaj, da ne bi vam Čestitljivi bratje, ki ste zbrani tukaj, ki tvorite še posebno združujočo vez, ki vas veže z nami in ki delite z nami misli in skrbi, vlil v vaša srca nekaj one tesnobe, ki greni naš duh. j Zal i bog sledi mesec za mesecem, ne da 1 bi se tudi od daleč pojavila nada, da bi ne- srečna vojna, oziroma krvolitje kmalu prenehalo. Četudi nam ni dano, da bi pospešili konec težkega boja, zamoremo vendar vsaj lajšati bolestne posledice vojne. V to svrho smo se, kakor vam je znano, trudili mnogo in se bomo tudi še vnaprej, kolikor bo potrebno. Brezdvomno je dolžnost rimskega škofa, ki je bil postavljen od boga za najvišjega razlagalca in varovalca večnega zakona, da naznani, da ni nikomur dovoljeno, bodisi iz kateregakoli vzroka, da krši pravičnost; in mi proglašamo to brez vsakega ovinka in obžalujemo vsako nepravičnost, naj pride od katerekoli strani. Toda gotovo ne bi bilo umestno in koristno, da bi se avtoriteta papeža spravljala v konflikte vojskujočih se držav. Vsakdo, kdor premišljeno sodi, bo takoj uvide!, da mora sveta stolica v tej gigantski borbi, čeprav se nahaja v velikih skrbeh, biti strogo nepartaična. Ker je Pontifex Romanus prvi namestnik Jezusa Kristusa, ki je moral za vse in za vsakega posameznika umreti, mora e-nako ljubiti vse bojevnike. Ker je dalje skupni oče katoličanov, ima med vojskujočimi se veliko število otrok, za katere vse se mora brigati z isto skrbjo. Zato je potrebno, da ne vidi v njih posebnih interesov, ki jih ločijo, ampak skupno vez vere, ki jih dela za brate. Ce bi delal drugače, bi ne samo stvari miru ne koristil, ampak bi. kar ie hujše, sejal sovraštvo proti veri in izpostavil mir in notranjo edinost cerkve težki nevarnosti. Četudi ne držimo z nobeno izmed obeh strank, velja vendar naša skrb obema, ki je tem večja, ker se je bati, da prekorači silovitost napada vsako mero. Kakor naravno, se obrača naša misel najtrdovratneie tjakaj, kjer ie opaziti med sinovi največjo ljubezen in češčenje skupnega ccek\ vernik d v in o tem priča tudi, v kolikor se tiče belgijskega naroda, pismo, ki smo jo poslali kardinalu Mercierju. Tamkaj apeliramo na čustva človečnosti c ;|h ki so irekoračili meje nasprotnega r „ki i n jih rotimo, naj ne uničujejo od - iih zasedenega ozemlja več, kakor zahtevajo neobhodno vzroki vojaškega reda in kar je še važnejše, da naj se ne kršijo brez potrebe čustva prebivalcev glede tega. kar jim ie najdražje, kakor glede cerkev, služabnikov božjih, pravic vere in religije. Kar se tiče onih. katerih domovina je zasedena od sovražnika, razumemo popolnoma. kako težko jim ie, biti podložen tujemu gospodstvu; vendar pa ne bi želeli. da bi jih želja po zopetni dosegi neodvisnosti gnala zlasti k temu, da bi ovirali vzdrževanje javnega reda in tako še bolj poslabšali svoj položaj. V ostalem, moji častitljivi bratje, kljub dejstvu, da nam je tesno pri srcu in da nas teže velike skrbi, ne smemo zgubiti poguma. Nasprotno! Cim temnejša bo postajala bodočnost, s tem večjim zaupanjem se bomo bližali prestolu milosti, da izprosimo usmiljenje in milost in da najdemo primerna olajšanja. Papež ie zaključil, poudarjajoč potrebo, da se je treba z vednimi in ponižnimi molitvami obračati k gospodu, v prepričanju, da se nič ni zgodilo proti božji volji, če je mir zapustil svet. Bog dopušča, da se pozemska stvarstva, ki so obrnila vse svoje misli na pozemske stvari, kaznujejo med seboj z opustošenjem. Prišli so še drugi dogodki, ki silijo ljudi, da se združijo pod mogočno roko božjo, kakor oni zadnjih dni, o katerem vemo vsi, kako strašen in grozen je bil. Papež priporoča zato privatne in javne molitve in poživlja k udeleženju obeh spravnih služb božjih, od katerih je določena ona za vso Evropo za dan 7. februarja. za ostali katoliški svet pa za 21. marca. Papež naznanja, da bo prisostvoval pri spravni daritvi v baziliki sv. Petra in zaključuje z željo, da naj bi bilo s priproš-njo svete Device usojeno svetu, da se zopet vrne mir v Kristusu in se za stalno naseli med človeštvom. Tako se ne pripravljajo poti za pomMe! Zadnji »Goriški list« priobčuje notico, v kateri pripoveduje, kako je prišel neki slovenski mladenič na goriški magistrat, kjer so ga kar odpravili, češ, da se tam govori samo italijanski! Zabeleživši ta pojav narodne intolerance na goriškem magistratu vprašuje goriški list: »Kam bi prišli, ako bi po raznih slovenskih občinah, kjer imajo opraviti z italijanskimi strankami, postopali na tak način« Tega ne stori, dostavlja, nobeno slovensko županstvo, ker bi to ne kazalo ne omike, ne uljudne-ga obnašanja. Posneli smo to več nego opravičeno a-postrofo na italijansko adreso, ker tu o-žigosano grdo postopanje na goriškem magistratu izvira prav iz tiste stare nedoslednosti v vsej italijanski politiki nasproti nam: da zatajujejo nasproti nam prav tiste principe, o katerih zahtevajo, naj jih drugi brezpogojno spoštujejo napram njim. Globoko bi bili ti naši Italijani užaljeni, in razkričali bi v ves svet, če bi, recimo, na županstvu v Tolminu, osorno zapodili kakega Italijana edino zato, ker ne zna italijanski. Nu, Slovenec v Gorici ima menda vsaj toliko pravice kolikor Italijan v Tolminu! In to iz dveh razlogov. V prvo govori že uradna statistika, da je tretjina prebivalstva mesta Gorice slovenske narodnosti — dočim ta statistika v resnici še precej zaostaja za resničnim številom — v drugo pa Gorica ni le glavno mesto dežele, sedež raznih avtonomnih in državnih oblasti, ki jim je poverjena uprava slovenskega dela dežele, marveč je Gorica tudi gospodarsko In kupčijsko središče goriškega dela dežele, dočim ima italijanski del druga svoja manja središča in so njega gospodarski stiki z Gorico le rahli! A kaj sledi iz vsega tega? Da je mesto goriško z vso svojo gospodarsko ekzistenco navezano na slovenski del dežele. Iz tega pu zopet sledi, da bi morala uprava goriškega mesta že v življenskem interesu lastnega .prebivalstva ohranjati prijateljske odnošaje s slovenskim elementom v deželi. Torej vsi, ali prav vsi razlogi govore, da je neuljudnosti na goriškem magistratu proti dcželanom slovenske narodnosti obsojati najstrožje: princip dolžne pravičnosti nasproti vsakomur, zdravi egoizem, želja po miru v deželi, ki bi bil v blagoslov za obe narodnosti, in posebno tudi spoštovanje do tistih principov, ki jih Italijani tako slovesno proglašajo, ko gre za njihovo lastno korist! Te dni smo čitali o nekih znakih, ki da govore, da se je na italijanski strani v Gorici začelo oglašati izpoznanje o potrebi pomirjanja s Slovenci. Celo o nekih konkretnih korakih v dosego te svrhe smo čitali. Povedali pa smo tudi te dni vnovič, ia iskreno želimo takega pomirjenja — in to ne le v Gorici, ampak v vseh primorskih pokrajinah. A ravno v interesu uresničenja te želje moramo tem odkriteje in tem glasneje povedati našim italijanskim so-deželanom. da s takimi čini surove narodne intolerance, kakor je v navadi na goriškem magistratu, se ne pripravljajo poti za pomirjenje. Umm uestl. Smrtna kosa. Osmrtnlea priohč^na v vče-rajšnjem izdanju našega lista, nas je obvestila, da v Krilu-Jesenicah v D.ilmaciji preminula gospa M;;rta vdova Kadićeva, rojena Ua^iševičeva. Ta smn je povib v žalost rodbino, ki šteje med n a jkre menite e v vsej Dalmaci i, a je tudi v našem mesiu širom znana in visoko špošto\ana. Brat po kojnice don Frane 1 v a .. i š e v i č, je državni poslanec, ma ka tna pojava, ki pa je ob enem v popolnem skladu z odločnostjo neustrašenega boritelja za narodna prava. A kdo v Trstu ne poz a brata mu Filipa Iva-niševiča ? Vsako narodno podjetje, vsaka narodna osno-a, vsak plemeniti narodni n men — ima v njem moralnega novspešev -telja, propaga'orja in — m terijalnega por'-pirntelja. Kol ko seznamov v darovih v narodne namene v našem Trstu vsebuje že ime Filipa Ivaniševiča! Ob tolikem ^p« »št vanju je sa noobseui umevno tudi iskreno sočutie v dnevh žalosti. Izražamo je na tem nestu iz vsega srca. Stran fL________»EDINOST« štev. 23._- __V Trstu, dne 23. Januarja 1915. Za morebitna pojasnila. Urad političnega dru tva „Edinosti", ki je bil že takoj v začetku vojne, ob mobilizacij?, ns razpolago *tra kam za vsakovrstne nasvete in pojasnila, je prav tako na ra^po'ago trdi sedaj, na kar posebej opoz rjamo vsakega naŠinca, ki je sedaj poklic n pod omžje in potrebuje morebiti kakih nasvetov ali po Jasri,. Urad se nahaja v pisarni g. dr. Ry-bifa, ulica CampanMe štv. 11, I. nadstrop e In je odprt od 9 dop. do 1 pop. in od 4 do 7 jv p. Iz Przemysla se fe oglasil p tom zračne pošte Tržačan Fran Skerbic, ki piše, da je rdrav in da se mu god d bro, kar da velja tudi o niegovih tovariših : Antonu G r-meku z V'delce, Francu Ukmarju iz Trst% Jakobu 1 v a n č i č u iz Ilirske Bistrice, Ant nu Ste^ovcu in Antonu ^tavarju fz Trs a. Dopisnica je ti a pisana 9. t. m in je p hpe'a v Trst 21. t. m. Iz Kolonje. Veliko stroškov in skrbi nam j na! ga sedanji dcba, vendar je treba pod-j pirati tudi n?.šo Družbo sv. Cirila in M - j toda. Ne smemo pozabit! te raše matere, ki skrbi za svoje ofr< k \ da se ne izgubio v \i rju. Ma'o dohodkov ima. a denarja jej Je treba t liko. Zato je z^dovo'jna z majhnimi, raj manjšimi prispevki V začetku februara — keda', bt mo p ročali pri-edi p dn: n ca CMD v Koionji čajevo popoldne v prostorih otroškega v tca Priditt, tudi i mesta pridite in prispevajte s tem vsaj ne^aj, da ne bo nosila „Družba" sama to like teže I Vljudno prosimo vse one p. n. gospode, ki so prijeli po poš i vstopnice za dobroti lni koncert CMD dne 6. t. m., da poravnajo dotični znesek potom takrat priložene poštne položnice, Ako pa je kdo poštno pol žnico izgubil, lahko r^ča pri vratarici „Narodneg d< ma" gospej Bičkovi - Razbor-nikovi. . ODBOR Ž nske podružnice CMD v Trstu Dramatični Klub v Skednju, uvažujoč Fpl šno željo občinstva, p novi v nedelio, 24. t m. ob 6 zvečer v dvorani Gospodarskega društva v Skednju „Varijeretni večer" v d brod Ine namene, Dramatični klub upa, da bo počaščen s tako veliko udeležbo, kakor prošlo nedeljo. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico sta bila sprejeta črnovojnik Miloš Stupar in Matej Filipović od vojne mornarice. — Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Josip Zimay od 7. bonvedskega pešpolka in črnovojniki Elija Mišković, Jurij Zerjal in Jurij Kolio, ki so bili premeščeni v pomožno bolnišnico v prostorih društva »Austria«. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« so bili spreleti Josip Pizzarnus. Anton Deponte in A-lojzij Venutti (doma iz Trsta), vsi trije od 7. peš polka. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Austro-Amerikane* so bili sprejetij črnovojnik Ivan Kocjančič, Karel Fidelis od 5. domobranskega pešpolka. črnovoj-nika Ljudevit Vodopivec in Josip Pipan, Marijan Zuberti od 17. pešpolka in črnovojniki Ivan Vučank. Ferdinand Jančnik in Ivan Babic. — Odpuščeni pa so bili iz te pomože bolnišnice črnovojnik Fran Knaud, Mihael Milanović od 16. pešpolka. Ivan Bračko od 16. pešpolka. Marko Segovič od 17. pešpolka. Josip Palasti od 6. honvedskega pešpolka, Fran Sik od 5. domobranskega pešpolka (doma iz Dekani), Karel Turk od 102. pešpolka. Pavel Gyomber od 46. pešpolka, Ivan Zorić od 30. honvedskega pešpolka. Marko Cikač od 25. honvedskega pešpolka in Anton Kaučič od 3. pijonirskega bataljona. Prebrisan slepar. Do pred nekaj meseci sta imela zakonska Agapit in Marija Grilii, ki stanujeta v ulici M. d'Azeglio štev 1, ljudsko kuhinjo v hiši štev. 10 v ulici del Farneto. Nekega dne v začetku meseca junija lanskega leta je prišel v to ljudsko kuhinjo obedovat neki popolnoma kmetsko oblečen človek. Dal si je postreči z neko malenkostjo in je to tudi plačal: trošek je rnašal le 32 vinarjev. Naslednji dan je oni kmetski človek zopet prišel v Grillijevo ljudsko kuhinjo in si je dal postreči z obedom: trošek je to pot znaša! 70 vinarjev, a oni človek je prosil, da mu to malenkost zaupajo, češ, da nima pri sebi denarja. Tretji dan je zopet prišel, si dal postreči ter plačal račun istega in prejšnjega dne. Na ta način je utrdil svoje znanstvo z Gri'-lijevimi. Prihajal je jesti vsaki dan k njima. enkrat je plačal, enkrat ne in tako je Šlo daJje par tednov. Nekega dne je pa prosil Marijo Grillijevo, naj bi mu našla stanovanje v Trstu. Povedal ji je, da ima v Pomerju pri Puli veliko posestvo, vredno 90.000 kron, katero da hoče prodati in da se hoće v to svrho naseliti v Trstu. Rekel ji je pa, da ne bo mogel takoj plačati stanovanje, ker da ne razpolaga z denarjem dokler ne proda svojega posestva. Teden dni potem je pa prišel s svojo ženo Marijo — predstavil se je bil Grillijevim že prej za 541etnega Jurija Kramerja iz Ra-kitovelj v Istri — a pripeljal je bil s seboj na vozičku posteljo s slamnico in vso ostalo posteljnino. Ker mu Marija Grillijeva Še ni našla stanovanja, mu je ponudila naj se z ženo nastani v neki sobici na njenem stanovanju. Kramer je to ponudbo z veseljem sprejel in od tedaj sta on in njegova žena Foska stanovala in jedla pri Grillijevih. Seveda ni Kramer nič plačeval ne za stanovanje, ne za hrano, pa kaj, saj človeku, ki je lastnik 90.000 kron vrednega posestva, se sme že nekaj zaupati! Pa kaj 90.000 kron! Kramer je zakonskima Grilii pozneje povedal, da poleg posestva v Pomerju pri Puli poseduje tudi v Petroviji pri Umagu posestvo, ki je vredno 16.000 kron, a v Rakitovljah da iina gozd, ki je vreden 2000 kron, dočim ima njegova žena Foska izterjati svojo doto v znesku 8000 kron. Zakonska Grilii sta bila kar očarana, tako da je Agapit rekel nekoč svoji ženi: »Poglej no, tak kme-tavzar, pa toliko denarja!« In Jurij Kramer in njegova žena Foska sta dalje jedla in stanovala pri Grillijevih. Kramerjeva in Grillijeva so postaJi veliki prijatelji. Nekega dne je Kramer Grillijevima celo obljubil. da ju bo imenoval za svoja dediča* in res je nekaj dni pozneje pred tremi pričami dal napisati — sam ne zna pisati — oporoko, v kateri zapušča po svoji smrti zakonskima Agapitu in Mariji Grilii svoje posestvo v Pomerju pri Puli. ono v Petroviji pri Umagu in gozd v Rakitovljah. Grillijeva sta Kramerju in njegovi ženi še bolj vneto stregla: nele hrano in stanovanje, temveč tudi denarja sta mu dajala: pravi gospodar v njiju družini je bil Kramer. vsaka njegova želja je bila za njiju povelje: za minole, božične praznike je Grillijeva potrošila preko 60 kron, ker si je Kramer blagovolil izvoliti purana in drugi!. dragih jedi ter dobrega vinca. Med tem je pa imel Kramer vedno opraviti z mešetarji: hotel je prodati posestvo v Pomerju. Nekega dne je povedal Grillijevima, da je slednjič vendar našel poštenega kupca, ki da je že poslal zemijemerca v Pomer, da zmeri posestvo v svrho cenitve. Ker ni bilo cel teden potem nobenega glasu o izidu tega merjenja posestva, je Marija Grilii vprašala Kramerja, če je že prišel nazaj zemljemerec, a Kramer ji je rekel, da še ne: »Saj sem vam povedal — je rekel — da je to moje posestvo tako veliko, da ga ni mogoče zmeriti niti v enem tednu!« In Grillijeva mu je verjela. Minole nedelje je pa prišlo na stanovanju Grillijevih do spora med Kramerjem in materjo Marije Grillijeve, Lucijo vdovo Faimanovo, in pri tem je Kramer izgubil svojo običajno hladnokrv nost ter je prijel Faimanovo za vrat in jo stresel. Ta dogodek je pa v Mariji Grillijevi omajal v ero v Kramerja. »Ta človek — si je rni-sila — je pri meni, stanuje pri meni in ukazuje v moji hiši, kakor da bi bila jaz in moj mož pri njem v službi. Trdi, da je velik posestnik in nama je tudi obljubil zlate gradove, a vendar jaz dosedaj nič ne vem o njem!« In šla je k onemu gospodu, o katerem ji je Kramer povedal, da hoče kupiti njegovo posestvo v Pomerju in ga vprašala, če je res poslal zemijemerca v Pomer. Oni gospod ji je pa povedal, da ga je skušal Kramer zaprositi za posojilo, zatrdivši rnu, da ima v Pomerju veliko posestvo, a ker se je on — dotični gospod — nato informiral v zemljeknjižnem uradu v Puli, je izvedel, da nima Kramer prav ničesar pod solncem in da je le zelo PODLISTEK Hidame Bovanr Rcman. - Spisa! Gustava Flauberi. * Pazite, da je ne vzbudite!« je dejal Bo-vary s tihim glasom. »Toda ne samo ljudje,« je nadaljeval lekarnar, »so podvrženi takim anomalijam, temveč tudi živali. Saj poznate rastlino Napeta cataria in njen upliv na mačke. Za druge primere ne morem jamčiti osebno. Neki gospod Bridoux, eden izmed mojih prijateljev, bivajoč v ulici Malpalu, ima psa, ki ga popadajo krči, ako mu kdo pokaže tobačno dozo. Ta poizkus napravi včasih pred svojimi prijatelji. To je izredno čudno, kajneda?« »Gotovo,« je dejal Karel, ki ga ni niti poslušal. »To je dokaz,« je nadaljeval Homais in se je pri tem smehljal samozavestno, »da je naše živčevje zelo raznovrstno. Vaša soproga se mi je zdela že od nekdaj , nervozna in razburljiva ženska. Zato ljubi prijatelj, bi vam ne svetoval običajnih zdravil, ki sicer odstranijo znake, ki pa še bolj škodujejo živčevju. Ne, nikakršnih | prebrisan slepar, ki je bil že parkrat ka-jznovan zaradi sleparije. To je Grillijevo j zadelo kakor strela iz jasnega neba. Tekla je domov — bilo je to v torek, dne 19. t. m. — in povedala svojemu možu, kar je bila izvedela. Kaj storiti: Kramer jima je pa dolgoval že preko 2000 kron. Sveta jeza je popadla zakonska Grilii, ki sta šla nemudoma na policijski komisarijat v ulici dei Bacchi in tam povedala prežalostni dogodek. Policija je pa naslednji dan na stanovanju Grillijevih aretirala Kramerja in njegovo ženo Fosko. Tat. 41-letni pomorščak Gregor Subotič, ki stanuje v ulici della Punta del Forno št. 6. je bil včeraj popoldne ob 2 aretiran v ulici Porporelta na zahtevo mornarja Josipa Lapara, ki je vkrcan na parniku „Dolfin". Josip Lapan trdi namreč, da mu je Subotić iz njegove kaiute na parniku „Dolfin" ukradel zimsko suknjo, par čevljev in novčarko, v kateri je imel 22 kron denarja. Na polici skem komisarjatu v ulici della Muda vec-ehia je Subotić rekel, da je šel na p rntk Do'f n", ker ie kakor mornar mislil, da najde med meštvom prijatelja ali znane : na parniku, da ni bil v nobenem drugem prostoru, takor v kuhinj!. Njegov obtoži'elj Lapar je pa rekel da ga je na svoje lastne oči videl v svoji kajuti in da mu je gotovo ukradel navedtne predmete, vsled čes^r so Subotiča poklali v spremstvu redarja v za-pnre v ulici d?l Con>neo. fa nomorilni poizkus. Včeraj popoldne ob po itreh je eki rt-dar našel na neVi klopi v šetališču pri Sv. Andreju približno 20letno I- po oblečeno dek'ino, ki je bila brez zavesti. Ko se ji je približal, je opazil, da ima levo stran prsi okrvavljeno, a obenem je videl na klopi p le-fdei, ni pa hotela povedat, kaj jo je pri-ravlo do te^a obupnega poskusa. Njeno stanje je opisno. Umrli so: Prijavljeni dne 22. t. m. na mestnem fizikatu: Erman Brunon, 14 mesecev, ulica del Pozzo di Crosada štev. 4; Modic Ana, 2 leti, ulica dell.Ospitale štev. 8; Tani Bruna, 7 dni, Vrdela štev. 260; Benčič Nerina, 20 mesecev, ulica del Farneto štev. 12; Alvian Frančiška, 69 let, ulica Chiozza štev. 32; Pellegrini Guerina, 4 mesece, ulica del Belvedere štev. 69; Španger Anton, 89 let, ulica delle Scuole israelitiche štev. 1; Mars Alfred, 5 mesecev, Krištof Kolumbova ulica štev. 6; Ke-bar Anton, 85 let, Rocol štev. 442; Vorna-sim Angel, 65 let, Rocol štev. 314; Žuljan Stanislav, 6 let, Rojan Štev. 165; Klauer Severin, 2 meseca, ulica C. Caucellieri štev. 110; Tuljak Esperija, 9 mesecev, Skedenj štev. 876. — V mestni bolnišnici dne 19. t. m.: Terpin Kristina 4 leta; Ba-xa Ana, 70 let; Cereser Regina, 55 let; Valenšek Marija, 70 let; Radošić Antonija, 42 let; Malini Elizabeta, 32 let. Uesii iz Goriške. Dobrodelen nasvet. Iz bolnišnice v se-men šču in na Travniku smejo vojaki ob določenih urah malo ven. Umeje se, da gredo po večini v gostilne. Tu pa se pri- zdravil. Telesna in duševna dijeta, to je vse. Kvečjemu par pomirjevalnih sredstev. Ali ne menite, da bi se dalo upliva-ti na njeno domišljijo?« »Toda kako?« je vprašal Bovary. a Da, to je vprašanje! That is the questi-on! kakor sem nedavno čital v nekem listu.« Ema se je medtem prebudila in je zav-pila prestrašeno: »In pismo? In pismo?« Menili so, da fantazira. Govorila je še nadalje v mrzlici, in po polnoči se je pojavila takozvana živčna mrzlica. Triinštirideset dni se Karel ni umaknil od njene postelje. Puščal je v nemar vse svoje bolnike, komaj da je spal, vedno ji je tipal žilo in jo je ovijal v mrzle obklad-ke. Justina je pošiljal celo v Neufchatel po led. Če se mu je med potom stopil, ga je poslal iznova tja Pozval je k bolnici doktorja Caniveta da celo doktorja Lariviera svojega starega profesorja Bil je ves obupan. Najbolj ga je vznemirjala bolnična popolna brezčutnost Ni več govorila, ni čula ničesar, zdela se je kakor brez občutkov, kakor da bi duh in telo popolnoma počivala Proti koncu oktobra je ozdravila vsaj toliko, da je lahko sedela na postelji, naslonjena na blazino. Karel je jokal, ko je zavžila svoj prvi kruh s surovim maslom. peti, da kateri vojak ne ve več, kaj govori. Naj jih vojaško povdljstvo poduči, kaj imajo govoriti, kaj ne. To nasvetujemo, dane bo ovadeb in nesreč. Ranjeni In bolni vojaki v Gorici. Došli so: Angel Kravos od 97. pešpolki, Ivan Stabon, Edvard Mos-r, Henrik Podberšič, Peter Gali, Jakob \Jdin, Anton Zingl, Štefan Mavrič, .»d 27. polka, PirtoSek od 3. polka, Alojzij R^st cd 7. polka, Josip Hauswirt od 1 L polka. Včeraj p dne so pokopali v Gorici škofovoga . ^ija Josipa G r u d i n a. Pogreb se je vršil iz nadškofijske palače. Umrla Je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici Ana Moc iz ulice Skala. V svojem stanovahu je prevrnila uboga starka svetilko ter se pri tem tako opekla, da je podlegla opeklinam. Umrl je v Gorici v četrtek gosp. Franc Pečenko, pomožni uradnik na c. kr. okrajnem glavarstvu. Pogreb se vrši danes ob 10 predpoldne. Pokojni Pečenko je bil dolgo vrsto let občinski tajnik v Bovcu. Tam je razvijal veliko delavnost; kot praktičen občinski tajnik je sestavil vzorce za razne tiskovine, ki so se potem rabile povsodi po občinah. Kot občinski tajnik je dobil tudi odlikovanje. Ko se je preselil v Gorico, je dob:l službo na okrajnem glavarstvu v Gorici. Pokojni Pečenko je bil zb g svoje šagavosti in dobrosrčnosti priljubljen mož. Dosegel je siarost 59 let. Doma je bil iz Rihemberga. Brat Josip je kavarnar v Gorici. Pokojnik zapušča udovo, tri sinove in eno hčer. Raz-žalobčeni Pečenkovi družini naše iskreno so-ž Ije. Iz Kobarida nam poročajo, da je umrl v sanatoriju v Gradcu kobariški občinski zdravnik dr. Več. V Kobaridu je bil kakih osem let. Občinska knjižnica v Gorici. Kakor je razvidno iz poročila te knjižnice za lansko leto, je imela čitateljev 2194; prečitanih je bilo 2858 knjio proti 2591 v letu 1913. V goriški občinski knjižnici seveda ni nobene slovenske knjige. Vreme je spremenljivo. V četrtek na primer je bil krasen dan, včeraj zjutraj pa so goriški meščani, ko so vstali, videli celo sneg po ulicah in strehah in vreme ie ostalo neprijetno. Z voza je padel Dominik Milocco iz No-gareda ter dobil pri padcu nevarne poškodbe na rokah in nogah. Prenesli so ga v bolnišnico k usmiljenim bratom. Čebule v vrednosti okoli 100 K je pokradel neki 28 letni Badalič na Senenetn trgu. Ker pa čebua nima prijetnega duha, je skušal iznebiti se je čimprej, prodal jo je za nekaj kron in potem je šel pit. Ko je pil, so ga prijeli in odvedli v zapor. Na severnem bojišču je padel 23 letni Ivan Semulič iz Opatjegasela. Bil je znan spreten kolesar. Služil je pri artiljeriji. Naj mu bo lahka zemlja! Elektrika v Furlanlji, Družba »Officine Elettriche dell'Isonzo« preskrbi z elektriko nastopne furlanske občine: Kopriva, Rusič, Krmin. Bračan, Medeja, Bornjan in Mošo. Komisija začne z ogledom teh krajev dne 5. februarja. ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJNEM POLJU. XXXIII. izkaz darov v dena ju : Gdč. du Biis K 10, baronica Ema Lutte-roth 200 K, čisti dobiček gl.dališčne predstave „Klein Llschen" K 970, gdč. Elferjeva K 10. Doslej je došlo 55980 K 30 vin Skupaj 57170 K 30 vin. Moči so se ji polagoma vračale, jela je vstajati po par ur popoldne in nekega dne, ko ji je bilo bolje, se je skušala iz-prehajati s Karlom po vrtu. Zemlja je bila vsa pokrita z velim perjem. Previdno je stopala korak za korakom in se je, oprta na Karla, neprenehoma smehljala. Sla sta do terase. Tam se je počasi vzravnala in je položila roko k očem, da je bolje gledala. Zrla je daleč, daleč tja ven. Videti je bilo samo zrak in pokrajino. Tam na obzorju je gorelo nekaj ognjev. Bili so gotovo pastirji, ki so pekli krompir. »Utrudiš se, dušica!« je dejal Bovary. Previdno jo je odvedel v utico. »Sedi tu na klopico, to ti gotovo dobro dene.« »O ne, ne tja!« je dejala z enoličnim glasom. Onesvestila se je in zvečer se je pojavila bolezen iznova, samo da ni bilo znakov in da so bili vs piojavi bolj zapleteni. Čutila je bolečine pri srcu, v prsih, in je tožila o glavobolu ter da jo trže po udih. Večkrat je bljuvala, kar je smatral Karel za začetek raka. In pri vsem tem se je revež nahajal v denarni zadregi! (Dalje.) »I : ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA I (Bosakova uzorna češka gostilna v l>stu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. s: M A 1.1 jkŠTži I—11 I s® računajo po 4 stot. besedo- [—ir-j Mastno ti kane tnaode se raču- LJJ-J TTirTl enkrat več. — Najmanj&a r-np-i I—J L—i : pristojbina znaAa 40 stotink. : ' " ' HUD Postelji, vzmeti, nove žimnice K 86-—. Po-UVw polna spalna soba z iimnicami K 290' — Via Fondera 12, I 2318 finctilflfl v ^^ ^farco St. 35, toči kraški UUjlllUU teran prve vrsto po kron 104 ter vipavska in istrska vina. 1229 Pertot, urar,uli"sudion st 26" ^ Sledilne družinske peči i.^ Ct K 7"oU, medena obešala za zavese K 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma 6tev. 14. 29 Dncfr07nlrn za P'sarno ^ Pri družini rUJiiC£llllU išče službo od 0 in pni zjutraj do 2 popoldne. Prijazne ponudbe pod „Štefan ja" na Ins. odd. Edinosti. 103 IrrO 80 gospodično za tobakamo. Kojan, nlii-a IHb Mon orsino, VIVODA. 34 IČf DTt de<"-ka. če mogoče izurjenega za trgovin -I^Lbill buffet. Prednost imajo oni ki govore slovensko in nemško Ponudbe pod „Deček" na Ins. od i. Edinosti. 35 70Rfl?fl lja^'5nos'bodi službo Naslov: Via LKIlJllU della Scalinata št 28, I. nad. 104 ženiibena ponudba. iVT&t drsi /nanja tem potom seznaniti s pošteno go-pico, lepe zunanjosti in nekoliko \ remož.-njem v svriio ženitb Tajnost za amčena. Le resne ponudbo s si ko je pošiljati pod poš no ležeče .Pomlad 30", gl ovna pošt i Trst. 37 CBSESi1"^ & e^j^r-ss © SP^gses ^ e (EEsasss® Hnti.ll.ilca i.s posojilnica u T^ucan rcfjistrovana zadruga z neomejeno zavezo vabilo na izvanredni ofičn! ziiof ki se bo vr-«il v nedeljo, dne 31. januvarja 1915 ob 10. predpoldne (po sv. maši) v prostorih „Gospodarskega društva v Trebčali. dnevni red: 1) Razdružba in likv dacija zadrugo. 2) Volitev likvidacijskega odbora. 3) Slučajnosti. TREBČE, dne 23. januaija 191.V Hranilnica in posojilnica v TrehTah, reglstrovana zadruga z neomejeno zave/o. Anton Kralj 1. r., Luka Kralj I. r- Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 32 /ad užnih pravil, se vrši drugi v nedeljo 21. februvarija 191"» ob 10 uri predp ldne (po sv. maši) vi^tih prostorih in z istim dnevnim redom, ki pa je -drle če n b v-nl.-m Štev u zadružnikov. UMifiMi ZOB J" IZDBRANJg ZOBOV : BREZ BOLEČINI : DrJ.ČERMk ILTUŠCfO ZOBOZDRAV- JVareAF?! KOKC. ZOBNI NIK J [J J | TEHMIX ULICA CASERMA, II. nad. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Ins^ratnemu oUtieiuu« »Edinosti«. Trst, ulica Sv. Frančiška št- 20 VELIKA ZAlOCaJS. - žito, nisiig, rila, otrobov, fižolu, ovsa ter Koruze, in koruzne moKe Po nžodnl ceni se odobl Ulita Komo 1] - TRST - Via Ceraoeo 13 Se toplo priporočam R. GAMBEL Telefon 24-03. lastnik. (►SlROUN'Roche^ Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha,, influenca Kdo naj jemlje Siraltn ? t Vsak. ki trpi n« fr«jnem Itailju. lažje ie ofrverove'« se boiesninsgo josdrevftf. ,t Osebe s kroničnim kalerom bronkijav, ^ ki s Sirolinom ozdrave. \ VadoAlJivi.kaferifn Sirolln rnafno olaHča naduho C Skrofuzni otroci.pri katerih učinkujeSirolin m. ugodnim vspahom na splošni počufek. Srn dob) v ***t> i »Harnoh ^ 6 KV.- DANES soboto, o „Hotelu Balkon"«Trstu kot spetlollteto domače letrance In plućnih