3 nč, za 45. številka. sredo 15« aprila (v Trstu, v torek zvečer dne 14 aprila 1896.) Tečaj XXI. „JBDINOBT" izhaja po trikrat na teden t fantih izdan jih ob tork 11%, 6etrtklh in sobotfth. Zjutranje iBrtanjo ii-haja ob H. uri zjutraj, večerno po oU 7. ari večer. — Obojno izdanje stane: .ta .leden meseo , t, 1.— , itven Avstrija f. l.Sf' 7.0 tri mesec . . , 3 — . , „ 4 ,'nO za. pol leta , , „ 6,— „ , „ t>,— M vse leto . . , 12.— , o ,1*.— Naročnino ]e plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. PamurniČDe številke ae dobivajo v pio-dajalnlcah tobaka v Irntu po a nvč., izven Trsta po 4 dtč. EDINOST Oglasi »o račnne po tarifu v petitu; aa naslove ss lebelimi črkami h« plačuje prontor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslan«, osmrtnico in javno zahvale, do mači o^ie.ai itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poAiljajo uredni*tvu nlica Caserma it. 13. Vsako pUmo mora biti 1'rankovano, ker nefrankovana ae ne »prejemajo. Rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema n/tr uvfUmtvo ulica Mol ino pic-dolo hftt. 3, ti. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekU«n* ctje to proste poštnine. ko. Železniško vprašanje in naši tržaški odnošaji. ni. Gospod vite« S t a 1 i t z je torej vso svojo argumentacijo proti loški in za predelsko železnico zgradil na dejstvu, da si loške železnice želi pro-gresova stranka, torej gospodovalna stranka tržaška, in da kar želi ta stranka, ne more želeti, kdo rje vnet za a v -atrijsko misel. O. Stilitz je torej z državnega stališča izrekel najstrožjo obsodbo nad poli-tiškimi stremljenji one stranke progresove, ki ima večino v naši mestni zbornici. Človek, ki je navajen logično misliti, izvajal bi torej iz te svečane izjave istega Stalitza, da ta gospod in njega mogočni zaščitniki izvajajo v Trstu tudi praktiiki, kar govore akademiški na Dunaju, in da je visok kitajski zid med politiiki mišljenjem progresovcev in pa somišljeniki vit. Stalitza. Človek bi moral misliti, da zija prepad med onimi, ki se potegujejo za „idejalne" cilje, obsojene tudi po vitezu Stalitzu, in med le-tem in somišljeniki, ki naglašajo ob vsaki priliki svojo avstrijsko mišljenje. (Jlovek bi moral seveda misliti tako, ali kruto bi se varal. Kdor tako misli, ne pozna stranke naših takozvanih „konservativcev*, h kateri pripada tudi vitez Stalitz. In nesrečni ali srečni slučaj je hotel, da so nam neposredno po lepih besedah viteza Stalitza na Dunaju dogodki podali ilustracijo, kako tržaški .konservativci" v Trstu izvajajo dunajske besede. „Naša Sloga" i u mi smo bili priobčili namreč vest, došlo iz povsem verodostojnega vira — in tej vesti ni še nikdo oporekal do danes, dasi je prešla tudi v drugorodne liste — da se poznani prvak in odličujak „konservativne" stranke pogaja z vodji iste progresove stranke v dosego kompromisa za bližajoče se občinske oziroma deželnozbor-ske volitve. „Konservativci se torej pogajajo se stranko „idejalnih ciljev". Gospod Stalitz je na Dunaju tako strog, da mu že dejstvo samo, da se progresova stranka poteguje za kojo železnico, zadošča za zaključenje, da se dotična železnica ne sme zidati iz ozirov na državno varnost in korist, v Trstu pa sklepajo somišljeniki istega g. viteza Stalitza kompromise z isto nevarno stranko. Kompromis s stranko, koje „idejalni cilji" so po zatrdilu g. Stalitza — nevarni za državo, kajti kdor dela za te cilje, ta ne dela za „nas", za Avstrijci Tako je govoril g. Stalitz dne 17. marca 1896 v seji poslanske zbornice na Dunaju. Na Dunaju se obsoja stranka „idejalnih ciljev", v Trstu pa delajo kompromise z istimi ide-jalnimi cilji. Na mestu boja, ki bi bil le naravna posledica ostrih besedi dunajskih g. zastopnika trgovinske in obrtne zbornice tržaške, pa — paktiranje 1 Ali radi ljubega miru ? Tako opravičenje ne bi bilo nikako opravičenje. Gosp. Stalitz je avstrijski patrijot, saj nam je zatrdil v svojem govoru, da je vsikdar deloval v avstrijskem zmislu — nur in Ssterreichischem Sinne. Kako je po takem mogoče, da se njegova stranka pogaja se stranko, ki je na toli slabem glasu v politiškem pogledu, da po g. Stalitza zatrdilu niti železnice ne smemo zidati, ki jo zahteva ta stranka?! Ako je g. Stalitz izvajal toli ostre konsekvencije iz prošlosti in sedanjega delovanja stranke progresove, kako more molčati k temu, da ga toli kruto desavouirajo njega lastni somišljeniki ?! Kak6 moreta molčati k temu tudi gg. Burgstaller in R. Luzzatto, ko je gosp. Stalitz izjavil v svojem velikem govoru in zlasti na onem mestu, kjer je govoril o delovanjn v „avstrijskem zmislu", da govori tudi v imenu svojih dveh tesuejih somišljenikov ?! Kako morejo molčati vsi ti trije gospodje ? Dolžnost bi jim bila, da po-zovejo na red onega, ki naravnost neverjetnimi pogajanji z „idejaltiimi cilji" lahkomišljeno — ali iz lastne inicijative ali pa na poziv dobrih prijateljev — kompromitnje avstrijsko mišljenje „konservativne* stranke sploh in parlamentarno delovanje „konservativnih" poslancev tržaških še po-sebe? To bi bilo iskreno, to bi bilo dosledno. In PODLISTEK. 15 Novela; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i. Pretel M. C—l, j(DalJa). — Prosim, da se izogibljete pošteni devojki. — Kdo, kdo ste vi ? Vi ste jako drzovit! Prosim, da se oddaljite! Kri mi je šinila v lice. Zagrabil sem ga za grlo ter izvila se mi je zamolklo: — Malopridnež, piši le svobodno o našem barbarstvu v svojem prvem dopisu, a ne pozabi, ostudni potepuh, da v nas se spoštuje deviško poštenje! In da bode pomnil moje besede, živo se je doteknila moja desnica njegovega debelega nosa. Sunil sem ga v vežo silovito, odletel je kakor žoga, jaz pa sem se oddaljil drhtč od jeze. vin. Potikaje se po ozkih ulicah, krenil sem skoro na morsko obal. Tu sem se čutil svobodnejega. V malo časa se mi je polegla razburjenost. Bila je sijajna noč. Polni mesec se je dvigal izza Duk-Ijanove palače. Ogromna senca te palače širila se je po pristanišču. Velečastna noč, silno obzorje, sveži zrak, vse to mi je blažilo dušo. Jel sem se sprehajati po široki obali. Vsakokrat, ko Hem se približal gostilni, gledal sem v Marijina okna, pre-mišljevaje: — Marija spi sladko, morda sanja o meni, njeno čelo je morda potno, cvetoče nje prsi se dvigajo lahno.... Tudi jaz sem sanjal na obali, oblit sijajno mesečino, in nikakor se nis-Mu mogel odločiti, da bi šel domov. Sprehajal sem se dolgo časa. Iztočno nebo je bilo čisto mesec je bledel, otoci so se ra/.ločevali. DospevŠi domov poljubil sem ovenelo Marijino cvetje, slekel se v velikem zadovoljstvu, no, zaspati nisem mogel. Preletavale so me razne misli, z jedne strani obračal sem se na drugo. V sobi se je danilo bolj in bolj, zazorilo je, napočil je dan, a spanje se me je še izogibalo. Pritisnil sem vroče čelo na zid, hotel sem, da ne bi mislil; vse zastonj, kajti živci so mi bili razdraženi, srce mi je bilo trudno od tolikih slasti. Zlati solnčni žarki, plazeči se polagano po zidovih, zablesteli so po podu in napolnili sobo vijolčasto svetlobo vijolčastih zaves na oknu. Ustal sem in zopet poljubil Marijino cvetje. Hodeči po sobi pogledal sem se nehote v zrcalo. Bil sem jako bled. Prepričan, da ne bodem mogel zaspati, vzel sem prvo knjig", ki mi je prišla v roke. Sel sem ako njih opomin ne bi našel uvaževanja pri „kon servativni" stranki, ločiti bi se morali od te sti anke na slovesen način. Ali kam smo zašli nespametneži ?! Kako mora biti človek tako — „najiven", da se spušča v današnjih dneh in cel6 v Trstn na polje politiškega moralizovanjaP! Saj smo v Trstu vzvišeni nad takimi malenkostmi in o zakonih mor&le v politiki nam pripovedujejo k večemu še stare mamice, sicer ne za pečjo, ker stari Tržačani niso poznali peči, pač pa tako v krogu najivnih politiških otročičev. In tudi naša „konservativna" stranka je vzvišena nad takimi malenkostimi in navzeta duhom dobe moderne politike lahkim srcem blagoslovlja v Trstu, kar proklinja na Dunaju! Govor viteza Stalitza na Dunaju in pogajanje za kompromis v Trstu, to je res prekrasna kombinacija v najpristneje označenje naših tržaških odnošajev sploh in naše „konservativne" stranke še posebe. Ker pa nam kraj vse naše „najivnosti" včasih vendar prihajajo tudi trenotki treznega in ozbilj-nega računjanja, smo došli do uverjenja, da nam vse naše rekriminacije prav nič ne pomagajo nasproti poznani trdnosti v mišljenju, doslednosti in iskrenosti „konservativne" stranke, moramo se že spoprijazniti z mislijo o eveutuvalnem kompromisu med „idejalnimi cilji" in „konservativnim" mišljenjem za bodoče dežolnozborske, odnosno občinske volitve, ter vprašati se moramo: komu na škodo se sklepa ta kompromis?! Očevidno le nam Slovencem na škodo, ki najbolj trpimo na sedanjem sistemu v občinski upravi. Konservativna stranka sklepa kompromise z ljudmi po njej priznano pogubnih „idejalnih ciljev" in sicer proti drugim res konservativnim iu res patrijotiškim ljudem, o kojih pač ne m o r e nikdo trditi, da bi gojili take idejale, radi kojih ne bi ae smela zidati bodisi loška ali predvlska železnica ! Ker se faktično vrše pogajanja za tak kompromis, je najočevidneje izražena v tem vsa ne-zmiselnost in logiška in naravna neverjetnost naših tržaških odnošajev na divan in počel citati Vrazove pesmi. S početka sem čital še dovelj pazno, pozneje pa so se mi skoro jeli mešati stihi. Naposled sem zaspal sladko. Predstavila se mi je mila slika Marijina, ter, gledajoča me blagim pogledom, vzela mi je knjigo mehko in belo roko svojo. IX. Bilo je popoludne, ko sem se probudi!. Srce se mi je širilo od sreče ; zdelo se mi je, da to srce upliva na ljubki in lahkotni zrak, da po njem pilila nekaj svežega. Vesel sem izišel iz hiše, a povrnivši se po kosilu v svojo sobo, sel sem, da napišem list materi. Obljubil sem jej, da me skoro objame, ter opravičil se, ker jej ne morem pisati razlog a radi katerega sem ostal toliko časa v SpljetU, da pa izv« vse, ko se povrnem domov. Ko sem dovršil pismo, planil je v sobo prijatelj mi Aristid. Skočil sem raz stol ter ga poljubil ponovno. Prijatelja je iznenadila ta moja velika ljubeznivost. Izišla sva. Aristid mi je bil iskren prijatelj, a moja prsa so bila polna sladkimi tajnami. Povedal sem mu vse. Bil je nagel in ognen mladič, a ko je čul, kako sem potipal tistega Časnikarja, črne oči so mu zaplamtele in krčevito mi je jel stiskati roko. Kasno na večer sva se razšla s prijateljem. (Dalje prihodnjič.) A to bodi povedano: ako se na tej nezrai-selnosti pogubi slovenski živelj tržaške okolice, bode le državna misel avstrijska — ista misel, koji je zatrjal nepremično udanost tudi g. vitez Stalitz — oni tretji, ki ne bode imel dobička od tega. Prihodnji zgodovinar pa bode strmel, kako je bilo mogoče, da so bile v XIX stoletju take stranke in taki odnošaji. Politiike vesti. V TRSTU, dne 14. npriU 189«. K položenju. Poslanska zbornica 9e je sešla danes zopet v posvetovanja; morda v delo, ki utegne postati epohalne važnosti — ako se jej posreči rešitev vprašanja o volilni preosnovi — ali pa tudi v — slovo. Ako smemo verjeti ofici-jozniin poročilom, nad kojimi, kakor znano, se vsikdar spenja jasno in vedro nebo, potem moramo verjeti, da se rse vrši gladko in da je srečna rešitev volilne preosnove in obnovljenje pogodbe gotova stvar; ako pa poštevamo nedoločne govorice, ki so pa postale posebno glasne v poslednji čas, moramo zopet misliti, da je vlada sezvala zbornico le v namen na likvidacijo, to je za ▼sprejetje volilne preosnove in poteir. v slovo. Ne le da se bolj in bolj širijo govoric« o skorajšnjem razpustu zbornice, ampak tudi današnje oficijelno poročilo dunajsko o pogajanjih med obojestranskimi ministri radi obnovljenja pogodbe glasi se nekam bolj klaverno in manje samozavestno, kakor je to sicer navadno. Sodč po dobrohotnem vedenju na obeh straneh, pravi, da je opravičena nada, da se bodo pogajanja nadaljevala vspešno, da se pa ta pogajanja morajo pretrgati, ker imata obojestranska finačna ministra posla na drugih straneh. Kar se pa dostaje obnovljenja davčnega privilegija, so se pa gospodje omejili le „na izjave svojega m e n e n j aM. Kakor se vidi, je danes oficijozni orakelj dokaj melanholiškega čutstvovanja. Kar je bilo še pred par dnevi že gotova stvar, o tetn je danes zopet le nada, da skoro postane gotovo stvar. In kako daleč morajo biti še do rešitve bančnega vprašanja, ako niti pogajanja niso pričela, ampak si le tako prijateljski pripovedujejo svoja me-senja ! Kako to, in na kake zapreko so kar hkratu naletela pogajanja z Ogersko ? Ali je naša vlada res postala tako trdna v hrambi avstrijskih interesov proti nečuvenemu pritisku ogerske javnosti ? ! Ne, temu ni verjeti, ako pomislimo, da je Bade-nijevi vladi ravno ta nalog, da dovrši obnovljenje pogodbe z Ogersko. S tem vprašanjem je uekako opravičen obstanek sedanje vlade, to je ona točka, na kojo se opira ista, ne pa na volilno preosnovo. To poslednjo točko je vsprejela v svoj program, ne iz srčnega nagiba, ne iz naklonjenosti, ampak ker je morala, ker je to vprašanje samo po sebi dozorelo za rešitev in ker si sploh ne moremo več misliti avstrijske vlade brez volilne preosnove na svojem programu. V tem vprašanju tudi res ni iskati vzroka parlamentarni krizi, ki nam nekako visi v zraku ; tem manje, ker je baje Badenijevemu načrtu zagotovljena dvetretjinska večina. Mehanizem se je torej pokvaril kje drugje in to jedino le z oziroin na pogajanja z Ogersko. Kje je torej vzrok, da nočejo prav z mesta pogajanja z Ogersko? V pretirani odločnosti naše vlade gotovo ne, pač pa v n a j ve č i stranki našega parlamenta, v nemški levici. Le ta noče več prav ,pariratiNikari pa ne mislite, da se je tu pojavilo bolje spoznanje in da obudivša se vest sili uemške liberalce na odločno obrambo avstrijskih koristi proti nečuveui sebičnosti Madjarov! Za tako poboljšanje niti ni sposobna nemška levica in bi nas, ako bi le mogla, prav rada s kožo vred prepustila na milost in nemilost Madjarom, dobro vedoča, da je onkraj Litve nje zaslomba, da je tam židovsko-Jiberalui Eldorado. Ali nekaj druzega je, ki vznemirja nemške liberalce, da se postavljajo na noge, kjer bi radi plazili — strah za svoje mandate j e t o. Videči, kako sodi javnost brez razlike na narodnost in politiško mišljenje o dosedanji pogodbi, bojć se — in to po pravici — da jih ob prihodnjih volitvah popih ne z javnega pogorišča vihar vse obče nevolje, ako sedaj, neposredno pred zaključenjem 6 1 e t n e dobe, p r i t r d e pogodbi na dosedanji podlagi. Ta strah jih sili, da delajo težave grofu Badeniju in iz tega upiranja se je porodila govorica, da hoče vlada razpustiti zbornico, kakor hitro bode vjpre-jeta volilna preosnova in da hoče z novo zbornico dognati pogajauja z Ogersko. In ako dobro presodimo vse to, moramo priznati, da je kolikor toliko opravičeno domnevanje o skorajšnjem raz-puščenju zbornice. Vprašanje pa ostaje, da-li se grof Badeni ne moti v svojih računih, ako se na-deju, da bode bodoča poslanska zbornica mehkeja in da z isto laglje dožene obnovljenje pogodbe. Opravičeno je sicer menenje, da nemški liberalci, ko bodo imeli zagotovljene mandate za dolgih 6 let, ne bodo več delali takih težav, kakor jih delajo sedaj iz strahu pred volilci, ali stvar ima drugo kljuko. Kaj ko bi volilci ne hoteli zaupati sedanji .odločnosti" nemških liberalce? in bi vendar raje poverili mandate drugim rokam, ki bodo res hotele za obe strani pravične pogodbe?! Po-ložeuje, kakor se je jelo razvijati, vsakako ni posebno prijazno za sedanjo vlado : največo stranko sedanje koalirane večine prešinja strah sa mandate, z bodočo zbornico pa napravi grof Badeni skok v temo in torej ne more vedeti, na kaka tla da prileti 1 Občinske volitve v Ljubljani. V malo dneh pridno občinske volitve v Ljubljaui. Narodna stranka je imela minolo nedeljo svoj volilni shod, na katerem je postavila kaudidate za vse tri volilne razrede. O konservativni stranki ni znano, da-li poseže v volilni boj; pa saj ta stranka, kakor stvari stoje, nima nikake nade do kakega Tspeha. Kriza v namestniSki palači tirolski. Vse je mogoče na tem svetu in tako se utegne dogoditi nanu-stniku tirolskemu, grofu Merveldtu, da se izpodtakne ob — italijanskih beguuih. »Boze-ner Zeitung" javlja namreč, da je temu dostojanstveniku omajano stališče, ker ni poročal na Dunaj o teir, kako italijanski beguni drve na avstrijska tla, vsled česar so merod^jni krogi še le iz časnikov izvedeli o stvari. Morda je pa drug povod, da se grofu Merveldtu maje stol. Kakor smo bili namreč sporočili nedavno, bi hotel gro Badeni v kolikor toliko izpolniti želje Tridentincev po samoupravi. Ker pa je — vsaj tako govoi'6 — grof Merveldt nasproten vsaki koneesiji, potem pa je že mogoče z oziroin na veliko načelno važnost tega vprašauja, da sta si tu prišla navskriž mini-sterski predsednik in podrejeni mu namestnik. Cesar Viljelm II. je dospel danes na Dunaj. Uradna „Wiener Zeitung* prijavlja članek, v kojem pozdravlja vladarja Nemčije in njegovo rodbino, naglasivši, da je ta obisk nov dokaz, kako trdno stoji trozveza v blagor narodov in vsega kontinenta. Ban grof Khuen Hederv6ry nastopil je svoj novi dopust, napotivši se na Tirolsko. Narae-ruje zdraviti se z mrzlo vodo. Na Tirolskem ostane bržkone več tednov. To bi kazalo, da njegova pravzvišenost se ne počuti — povsem dobro. Nemškoliberalna stranka je sezvala včeraj svoje zaupne može. Iz kratke dunajske brzojavke ni razvidno, kuj so govorili goapoda, pač pa, o čem so govorili in da so soglasno vsprejeli vse resolucije. Govorili so o bodočih volitvah in o sedanjem položenju v Avstriji. No, ako so bili pametni, pripravili so se gotovo na — udarce, ki jih dolete o prihodnjih volitvah in spoprijaznili so se z dejstvom, da jim je ljudstvo definitivuo obrnilo hrbet. Ako so si pa pripovedovali drugih stvarij in o lepih uadah, potem so lagali v svoj lastni žep. To pa ni bilo pametno. Bedak je oni, ki bi hotel zamorca prati; in kakor ni možno mrtvecev obuditi k življenju tako ni možno elek-trizovati stranke, ki je popolnoma zgubila kontakt z ljudstvom. Zbori in sklepi takih strank so le v zabavo — »kodoželjnjim gledalcem. Žeuske proti volilni preosnovi. Včeraj je bil na Dunaju shod ženskih, na katerem so iste protestovale proti volilni preosnovi, kakor jo namerile Badenijeva vlada. Neka doktorica Heiuisch je zatrdila, da se ženske čutijo razžaljene po tej volilni preosuovi, ker jih ista postavlja v jedno vrsto z mladoletnimi in hudodelci. Shod je vaprejel resolucijo proti načrtu volilne preosnove. O sestanku nemškega cesarja z itali-! janskim kraljem v Be netkah pravi ,Neue Freie Piesse", da bi bilo zastonj, ako bi hoteli tajiti veliki pomen tega sestanka, ako pomislimo, da so bili navzoči trije poslaniki. Cesar Viljelm da je hotel postaviti na laž one, ki so ma podtikali, da hoče zapustiti svojega italijanskega zaveznika ravno v trenotku, ko je istega zadela nesreča, ter da sploh njega zavezniki morejo računati na njega pomoč ob vseh eventuvalnostih. Zajedno proslavlja „N. Fr. Pr." tudi trojno zvezo, o kateri pravi, da povsodi kaže svojo veljavo za ohranitev miru. — Nečemo na tem mestu razmo-trivati, da-li je res zapisati na račun trojni zvezi, da ni prišlo do sedaj do velikega spopada med vlastmi evropskimi, ali pa da se morda ravno vsled te zveze deli danes Evropa in razvršča za bodoči boj; le to bodi naglašeno, da se v tem pogledu jako dele menenja. To pa vemo, da zavezniška zvestoba Nemčije do Italije nimalo ne izvira is golega navdušenja in ljubezni prve do posleduje, ampak ima drug jako jako prozajišk razlog, kakor sploh Nemčija ne pozna poiitiške sentimentalnosti. »Zvestoba" Nemčije do Italije je le posledica dogodkov v letu 1370., je le sad evropskega polo-žeuja, kakor je navstalo po silnih nemških zmagah nad Francozi. Toda Nemcem ni usojeno, da bi mogli mirno uživati sad onih zmag. Milijarde so sicer zginile, ostal pa je Nemcem strah pred francosko .revauche". Nemčija treba Italije, Nemčiji na ljubo mora Italija — sebi na veliko gospodarsko škodo — vzdrževati videz velesile. Tako je cisto naravno raztotmačeno prijateljstvo Nemčije do Italije. Ker pa je videz Italije kakor velesila dobil močan sunek doli na bojnem polju atričan-skem, in ker je po nesrečah italijanskega oroj^a neposredno na škodi tudi ugled Nemčije pred Evropo, je pač naravno, da je cesar Viljelm fpo-hitel v Italijo, da z bleščem svoje lastne osebe popravi diplomatiškim potem, kar so na bojnem polju pokvarili nezmožni italijanski gonerali. Ali storil je to ue toliko zaradi Italije, ampak v varnost Nemčiji, za utrjenje vere v moč nemških zvez. Angleška v Afriki. V tem, ko ni nika-koršnega glasu o napredovanju angleško-egipčau-ske vojske proti Sudanu, došle so vznemirjujode vesti iz južne Afrike. Tam namreč uprlo se "^e pleme Matabelov proti Angležem. (Matabeli so veja naroda Zulu-Kafrov. Ustanovili so si 1. 18iO. veliko državo med Limpopom in Zambezijem, ob meji sedanji angleških naselbin. Uredn.) Dne 12. t. m. napadel je močan oddelek Matabelov četo Angležev, števšo 180 mdž, stoječih pod poveljstvom stotnika Brandta. Boj je bil vroč, toda Angležem se je vendar posrečilo prodreti iz obkoljujočega jih sovražnika. Angležev je v tej bitki padlo 6, 16 pa jih je bilo ranjenih, v tem ko je glasom angleških poročil padlo 150 Matabelov in 400 da jih je bilo ranjenih. Temu razmerno velikemu številu padlih in ranjenih črncev pa se ni smeti čuditi, kajti Angleži sami zatrjujejo, da so zažgali izdatno množino dinamita ter vsled eksplozije razpršili uboge črncev zrak. I to je pojav evropske .kulture" ! Najnovejša poročila pravijo, da se uataja Matabelov zelč širi in da postaja položaj za Angleže zelo resnoben. Različne vesti. Nov predsednik vitega deželnega sodišča v Zadru. Predsednik višega deželnega sodišča v Zadru Anton Brčić je umirovljen na svojo lastno prošnjo. Nj. Vel. cesar pedelil mu je tem povodom plemstvo. — Dvorni svetovalec pri najvišjem sodišču, dr. Jeronim G i u n i o, imenovan je predsednikom višega deželnega sodišča v Zadru. Razpisani štipendiji. Početkom II. semestra šolskega leta 1895|96 oddati je dva štipendija iz ustanove gospe Ane udove Peeota, rojene baronice Vlah. Štipeudija sta po 200 gld vsaki. Pravico do vžitka imajo v prvi vrsti dijaki iz sorodstva ustanovnice; ako pa ne bi se prijavilo takih pro-siteljev, oddasta se štipendija dvema dijakoma iz krajevne občine Kasta vslce, ki se imenujeta Vlah, če tudi ne moreta dokazati sorodstva z ustanovnico. Užitek štipendija prične z vstopom dotičnikov v srednje (ali istim vsporejene) šole ter traja nepretržuo do redno dokončanih visokošolskih naukov, vključno leto, v kojem seje podvreči rigorozain. Štipendija odda c. kr. nauiestništvo v Trstu. Prošnje je uložiti pri tej oblasti do 10. maja t. I. — Iz ustanove Muzio de Tommasini razpisan je štipendij v znesku 646 gld. na leto. Ta Štipendij je namenjen jednemu ubožnemu v Trst pristojnemu slušatelju medicine na vseučilišču Dunajskem. Štipendij oddaje zdravniški kolegij mestne boluišnice tržaške. Prošnje do 30. t. m. mestnemu magistratu. Zopet nov načrt za tržaški vodovod. Nedavno smo omenili, da se poleg inženirjev v Italiji zanima za telesni blagor nas ubogih Tržaeanov tudi celovški rudniški nadzornik Anton T s c h e b u 11 (Čebulj). Ta mož je izdelal načrt, kako naj bi bilo preskrbeti Trst vodom. Nocoj bode o svojem načrtu predaval v tržaškem društvu inženirjev in arhitektov. Predavanje bode seveda v nemškem jeziku. Izložba cerkvenega orodja. V zakristiji cerkve pri sv. Antonu starem izloženo je cerkveno orodje in mašne obleke, namenjene ubužnirn cerkvam tržaško - koperske škofije. Dovoljeno je ogledati si to razstavo vsak dan od 9 dop. do I2l/a ter od 3. do 6. pop. Zabavni vlaki v Habrežino in Kormin. Od prihodnje nedelje, dne 19. t. m. do vključno 27. septembra, bode vozil ob lepem vremenu vsako nedeljo in praznik zabavni vlak v Nabrežiuo in nazaj. Ta vlak bode odhajal iz Trata ob 4. uri 25 min. popoludne in dohajal v Nabrežino ob 5. uri 8 min. Vračal se bode z Nabrežine ob 10. uri 10 min. zvečer ter dohajal v Trst ob 10 uri 50 min. Za te vožnje izdajali se bodo posebni vozni listki po znižanih cenah za Miramar, Grijan in Nabrežino. Od nedelje dnć 3. maja pa do vključno lt. oktobra pričn6 zopet voziti zabavni vlaki iz Trsta v Kormin in nazaj (zveza s Červinjanom). Cene voznim listkom bodo zeid znižane. Vozni listki se bodo izdqali za vse postaje, ležeče na progi Bivij- Devin -Kormin. Iz Trsta bode odhajal ta vlak ob 2. pop., in dohajal v Kormin ob 4. uri 39 min., iz Kormina bode odhajal ob 9. uri 15 min. zvečer ter prihajal v Trst ob 12. uri 7 min. Rojansko posojilno in konsumno društvo vabi na izredni občni zbor, kateri bode v nedeljo dne 19. aprila 1896. ob 3. uri popoludne v prostorih društvene krčme. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadzoroištva o društvenem stanju. 3. Eventuvalni predlogi. 4. Volitev novega odbora. Na obilno udeležbo vabi Načelništvo. Podgrajska posojilnica in hranilnica, registro-vana zadruga z neomejenim poroštvom, imela bode svoj občni zbor v Podgradu dne 23. aprila 1896. ob 3. uri popoludne. Dnevni red : 1. Poročilo starešinstva. 2. Poročilo nadzorstva. 8. Potrjenje letnega računa. 4. Določitev plač, nagrad, odškodnin in daril v smislu §. 20 zadružnih pravil. 5. Izvolitev starešinstva, nadzorstva in sodišča. 6. Eventuvalni predlogi. Starešinjstvo. Hranilnica in posojilnica v Cerknem, registra-vana zadruga z neomejeno zavezo, izdala je svoje poročilo in računski sklep za upravno leto 1895. (III. leto). Skupnega denarnega prometa imel je ta zavod v rečenem letu 188.285 gld. 84 nvč. (95.104 gld. 58 nč. dohodkov in 93.181 gld. 26 nč, stroškov). Zadružnikov ima sedaj 294 in sicer 79 z glavnimi deleži in 215 z upravnimi deleži. Posojil je dal zavod 27.730 gld., vrnilo se je zopet 5.572 gld. 35 nč. Čistega dobička bilo je 1. 1895. 1298 gld. 30 nč. Srnjak ranil nadvojvodo. Nadvojvoda Peter Ferdinand, poročnik pri pešpolku v Črnovcih, ima v svojem vrtu srnjaka. Te dni se je nadvojvoda približal živali, lankaje se, toda srnjak ni hotel umeti šale, ampak nbodel je nad-vojvovo z vso silo v desno stegno Prizadel je nadvojvodi toli izdatno rano, da mora isti ostati v postelji. Zahvala mesta Ounaja Slovencem. Dunajska občinsk.t delegacija, katera zastopa Dunajski občinski svet, zaključila je v poslednji svoji *eji, izreči odboru „Glasbene Maticett zalivalo v imenu mesta Dunaja na priređenih dveh koncertih v dobrodelno svrho. Spomin na Ljubljanski potres. Bivši Dunajski pomožni odbor se je dal fotografirati, ter sliko, obdano s fotografijami nekaterih ljubljanskih podrtin, poslal Ljubljanskemu mestu v spomin v roke župana Grassellija. To podobo obesijo bržkone v Ljubljanski mestni dvorani. Šshova 50!etnica. Po vseh mestih Perzije delajo velike priprave, da dne 6. maja t. 1. kolikor možno sijajno proslavijo SOletnico vladanja sedanjega Šaha (kralja) Nasr-Eddina. Ruski car podari šahu o tej priliki jedno baterijo poljskih topov in primerno množino streljiva. Nezvest pofttni asistent. Policijsko ravnateljstvo v Frankobrodu prijavilo je tukajšnjemu redarstvenomu vodstvu, da je dnš 11. t. m. pobegnil od tam 18letni poštni asistent Anton Pfeiffer, ker je bil poneveril okolo 1000 mark eraričnega denarja in poštnih znamk. Morda se je obrnil v Trst. Obsojsn morilec. Iz Zadra pišejo dnć 11. t. m.: Kinet Šime Miljevid Gližiu imel je več let nekako dedinsko pravdo s svojim sorodnikom, Simoin Milievidem - Velikim. Ta pravda stala je seveda mnogo denarja ter je pripravila oba prav-darja skoro ob vse. To je Šimna Gližinega tako razjarilo, da je nekega dne zarratno ustrelil Šimna Velikega. Porotno sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih. Nj. Vel. cesar je hudodelcu milostno spregledal smrtno kazen in vrhovno sodišče priznalo mu je na to dvajset let težke ječe. Deček Pavel Pogačnik, o katerem smo te dni sporočili, da je izginol z doma, podal seje v Gorico. Tam so ga prijeli ter ga vrnili v Trst. Siromaku se je zmešalo v glavi. Nekoliko številk o človeštvu. Po najnovejšem računn — nekega Angleža seveda — nas je na zemlji okolo 1.500 milijonov ljudij. Vsako leto umrje povprečno 33,033.033 oseb (grda številka!). Število možkih je približno jednako številu ženskih. Povprečno živi človek samo 33 let, jedna četrtina otrGk umije že pred 15 letom. Izmed 1000 oseb doživi jedna sama 100 let; izmed 100 jih doživi 5 65. leto, jedna izmed 500 90. leto. Račuuši 33,033.033 mrličev ne leto, umrje vsak dan 91.874 oseb, vsako uro 3730, vsako minuto 60 in torej jeden človek vsako sekundo. Sežiganje mrličev. V dobi od leta 1878. do 1893. sežgali so v Nemčiji 1467 mrličev; na Angleškem 488, na Francoskem 14.872, na Švedskem 292, v Italiji (v ddbi od 1876. do 1893. leta) 2402, na Švicarskem 172. V vsej Evropi sežgali so torej v navedenih letih 19.693 mrličev, v Ameriki pa v istem času samo 2753. Sodnijsko. Dnć 18. januvarja 1.1. ostavila je 281etna kmetica Marija Zakrajšek v Tatrah, občine Podgrajske, svoje dve nežni hčerki sami v stanovanji. Sletna Genovefa našla je škatljico žeplenic ter je v svojo zabavo zažgala košček papirja. Nesreča je hotela da ji je goreči papir padel na oblačilce, isto se je vnelo in ko se je vrnila mati, našla je svojega otroka stašno opečenega. Otrok je umrl še istega dnć. Brezskrbna mati morala se je včeraj zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem zaradi prestopka proti varnosti življenia. Sodišče jo je spoznalo krivo ter jo obsodilo na 7 dnij zapora. 461etni sedlar Ivau Petrovič iz Trsta stal je včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem, obtožen hudodelstva goljufije, storjenega s krivo prisego. Petrovič je dne 10. oktobra 1895, prisegel pri tukajšnji sodniji, da ni dobil 25 gld., koje mu je izročil Alojzij Pertot na račun za kupljenega konja, no, Petrovič pa je onih 25 gld. res dobil. Sodišče je obsodilo obtoženca na štiri mesece ječe. 261etni težak Ferdinand Martingano je bil včeraj obsojen zaradi žaljenja stražaijev na tri mesece ječe. Poziv. V Čehih, kjer je doma vsestransko zanimanje za vse narodne stvari, priobčuje se leto za letom povodom velikonočnih praznikov poziv, da se nabirajo pisanice ali slikani piruhi, predmet prevažen za vsakega etnografa, proučavatelja pristno narodne umetnosti. V nas Slovencih izgublja se ta šega od leta do leta, trdi se cel6, da je popolnoma že zginila, izvzemši Belo Krajino. Ker pa mislimo, da vendar še kje slikajo priproste naše umetnice velikonočna jajca, obračamo se do vsega razumuištva, ki prihaja z narodom v dotiko in se zanima za naše starožitnosti, da blagovoli zbrati tega narodnega blaga kolikor je možno, in je blagovoli priposlati n. pr. uredništvu našemu. Zbi ■ani materijal izročiti hočemo v porabo slovanskim proučevateljem naše ornamentike potem pa spraviti v kakem domačem zavodu. Najbolje je, če se ono, kar se je nabralo, vloži v lesen zabojček med bombaž in pilovino ali žaganje. Na vsako pisanko treba prilepiti listek s številko. Te številke pojasnjevala naj bode pola, na kateri naj se nam blagovoli odgovoriti na naslednja vprašanja : 1. Kako se pravi v Vašem kraji piruhom ? 2. Kdo, možje ali žene, mladi ali stari, in s čim rišejo in slikajo piruhe ? 3. Bavi se li s tem samo jedna oseba, vsa rodbina ali vsa vas in to morda že od pamtiveka? 4. Ime vasi in osebe. 5. Kdo podarjuje pisanice : ali ženske moškim, ali moški ženskam in s kakim običajem je to spojeno P Ali so v navadi tem povodom posebni izreki ali narodne pesmi ? 6. Kake igre igrajo se s piruhi ? 7. Ali rabi narod za različne motive, ki so se na pisanici snojili v celoto, tudi lastna nazivanja ? Prosimo, priložite nam šematičen obrazec s pripisanim izraženjem ! (Do sedaj poznamo naslednje elementarne motive: polžnico, praprotno vejico, piknjice, uzdice, križiće, križece s kaveljčki, božje marterce, platno, trikot, rogovilico dvo in tristroko, solnce, t. j. krog z različnimi dodatki, zvezdico, pentagram, blisek, solnčno kačo itd. itd.) Ker ne vemo, se li za nekoliko let najde v nas Slovencih kje kaj, kar bi nam dalo pristno narodnih motivov, prosimo še jedenkrat vse vele-spoštovano čitateljstvo, osobito gg. svečenike, učitelje in učiteljice, da blagovolč blagohotno uva-ževati današnjo to vabilo. Italijansko vojevanje v Afriki. Sedaj, ko so vsled nastale letne dobe prenehale — do jeseni — vojne operacije med Italijani in Abesinci, nadejamo se, da zadovoljimo naše čitatelje z nastopnimi podatki o odnošajih t italijanski vojski v Afriki. Po teh podatkih se ne more čuditi nikdo, da je italijansko orožje, hiti od poraza do poraza, slednjič srečno dospelo do gorostasne blamaže. Ti podatki, posneti po listu ,Agramer Tagblatt", nam pojasnjujejo, kako grozno lahkomišljeno in površno so Italijani zasnovali vse to afričansko podjetje, da se niti čuditi ni, da se je iz komedije konečuo izcimila grozna žaloigra. Le italijanska domišljavost in lahkomišljenost se je mogla tako nepripravljena lotiti toli teškega podjetja in drzno skočiti v jarek, ne da bi vedela, kako globoko je dno. Očitanje nepremišljenosti in lahkomišljenosti velja pa le italijanski javnosti, ki se je dala preslepiti po zlatih penah, nikakor pa ne onim, ki so si izmislili in zasnovali to podjetje. Le-tem bi morali očitati nekaj čisto druzega, ako je res, da so izvestni podjetniki nečuveno bogateli ob tem afričanskem podjetju — in poštenjak Crispi menda tudi ni bil na škodi. Toda. da či^jemo : Italijanski listi so še vedno napolnjeni zapoznelimi razglabanji o katastrofi pri Adui. Poročila, ki prihajajo sedaj od vlade prijaznih poročevalcev, potrjujejo pupoluoma prejšnja obveščanja opozicijonalnih poročevalcev, ki so bili izgnani is Eritreje ravno radi teh svojih poročil. Celo poročevalec Crispi je ve .Tribune* moral je še dne 4. marca (torej v času, ko je bila »Tribuna* še ofl-cijozna) priznati, da so bili odnošaji v glavnem taboru naravnost neverjetni. Iz njegovih, iz poročil poslanca Macole in iz pisem rešenih častnikov in vojakov, podajemo tu kratko sliko o položenju italijanske vojske pred Aduo, ali, kakor pravijo Italijani, Aba Garimo. Tu imamo najprvo vodilne osebe. General Baratieri je bolan, razdraženih živcev, vedno obotavljajoči se in omahujoči, strašno občuten za vnanje utise in v večnem strahu pred javnim me-nenjem Italije. Da ni imel tega strahu, ne bi bil cele tedne tiščal svoje vojske pri Adigratu, ampak umaknil bi se bil, dokler je bil še čas v to. Že tedaj, ko je prišla vest, da je zbornica sklicana na dan 5. marca, bali so se, da skoro nezavestni poveljnik 9tori kak obupni čin, kakor so sploh govorili pozneje v Eritreji, ko je došla žalostna vest o dogodku pri Aba Garimi: .Baratieri je hotel imeti kojo zmago za dan 5. marca*. Ta po spol« skihstrastih izmozgani in toliko duševno kolikor telesno obnemogli vrhovni poveljnik je bil obdan „obročem" viših častnikov, kojim je bilo ležeče na tem, da ga osamijo, ter da ga drže v strani od častništva in moštva. Sosebno major Salsa — sicer izboren vojak, ki pa je postal ob- jeaten po svojih naglih vspehih pri Agordatu, Ooatitu in Senafž — je bil tisii, kojega je posluša! Baratieri, ki je tako rekoč vladal Baratierija ter pazil ljubosumno na to, da ne bi novi življi prodrli „obroča* ter stopili v dotiko z generalom. Le po prizadevanju tega »obroča" se je moglo zgoditi, da je bil, ko so dospele v Afriko nove pomoči, imenovan načelnikom generalnega štaba sicer pošten in vrl, toda neznaten in afrikanskim stvarem popolnoma nevešč častnik, polkovnik Va-lenzano. Okolica Baratierijeva je vedela dobro, da Valensano ne bode motil generalovih in njih krogov in da ne bode uplival odločilno. „In tako je prišlo" — tako piše poslanec Macola — „da med vso vojno nikoli, ali skoro nikoli ni deloval glavni tabor". O ljubosumnosti in malenkostnosti priča tudi značilno dejstvo, da so se novodošli častniki, ki niso pripadali določenim oddelkom, vspreiemali hladno, da razžaljivo ledeno, in da so, kakor brezposelni delavci, skoro morali beračiti, da so jim odločili koje mesto. A to se je dogajalo često na tak način, da ni nikakor odgovarjalo ni sposobnostim in značaju posamičnikov, kakor so se stotnijam domačincev postavljali na čelo Častniki, ki niso bili še nikdar v Afriki in ki niso razumeli ni besedice abesinski! Kar se dostaje nravstvenih in materijalnih odnošajev v taboru, bili so ti taki žalostni, kakor si je le možno misliti. V vsej naglici in iz vseh mogočih polkov nabrani oddelki, ki so se hlastno pošiljali iz Masave na eritrejske visočine, bili so slabo oblečeni (mnogi niso niti imeli običajno čelade za solnce, ampak le slamnike ali feze) in so imeli grozno slabo ubuvalo; mnogo njih so hodili bosi, kajti intendatura je le enkrat poslala za njimi po pet parov čevljev na vsako kompanijo. In potem nezadostna hrana ob službovanju v taboru, ki je trajalo dva meseca in v kojem so se menjavali skrajni napori z več-tedensko nedelavnostjo. Slednjič se je vsa hrana skrčila na pest moke na dan in moža. Slednjič popolno pomanjkanje zdravil, tako, da ni bilo niti kinina za veliko število mrzličavih; tu ni bilo nikake zaloge za popolnje-▼anje jermenja tovornih živali, ni bilo podkov za konje, ni bilo usnja, ni bilo žic, ni bilo užigalnih vrvic. Poveljniki baterij so bili kar obupani, ker niso mogli hraniti svojih baterij v stanji, ki bi bilo vsaj približno primerno. Nered, na kojem je trpelo vse, in ki je demoralizoval vse, raztezal se je tudi na streljivo, tako, da so morali topovi v bitko le z 90 streli, ker je drugo streljivo ostalo v Sauria. Hule, ki so nosile topove, streljivo in živež, bile so hranjene tako slabo, da so kar ctpale in daje med Adikaje in Saurio, kjer je s početka občevalo 6000 živalij, bilo v februvarju na razpolago le 1800 živalij. Na višini tega nereda stal je tudi način, kakor so vsprejemali iz Adigrata prihajajoče nove polke. Poveljstvo se sploh ni brigalo za iste: „Po brezkončnih, težkih marših v gorovju, utrujene in obnemogle, na večer dospevše od Adigrata (piše posl. Macola), niso našli niti psa, ki bi jih bil vsprejel, ter so se poizgubili v temini po jarkih iu ljuknah, pri čemer so počepali vse kritem ljudje in živali, in ni bilo misliti na možnost, da bi našli kfcj jedi ali slame, na kojo bi legli. A termometer je kazal na ničlo. In take stvari so se dogajale pri vsaki premembi tabora*. K temu delovanju ali pravo za pravo nede-lovanju glavnega tabora pridodaje pa še omenjeni poslanec poučno prijavo, da si ni3o delali mnogo preglavice s postavljenjem sprednjih straž. „Na •marših ali o zasedanju novih pozicij se ob dnevu nikdar niso postavljale sprednje straže; to se je dogodilo le tedaj, ako se je na poveljstvu slučajno kdo spomnil na to, in le po noči, tako, da je bila nevarnost, da so (kar se je tudi zgodilo večkrat) naši lastni ljudje streljali jeden na diugega". Vojni svet dne 29. februvarja — na dan pred bitko — je bil značilen za mišljenje in odnošaje v glavnem taboru. Nož je bil že na vratu, živeža je bilo za k večemu še dva dni, torej so se morali odločiti. A Baratieri v svoji omahljivosti je odložil to odločitev prav na zadnji trenotek, ko niti vspeh, zmaga, ni bi bila mogla pregnati pošastilakote ! Iz posvetovanj, ki so sledila, je razvidno, da je v glavnem taboru še sedaj vladalo najveće zaslep-Ijenje — zaslepljenost gledč na sovražnika, kojega so podcenjevali, ker ao bili povsem krivo poučeni o njega uačrtih in pozicijah, seveda po zlaganih poročilih od Menelika plačenih „ogleduliov*, zaslepljenost pa tudi gledč na lastne vojake, s ko-jirai so se bore malo bavili gospodje generali, ako ne štejemo par hvalevrednih izjem. Ko je Baratieri vprašal generala Albertonija za njegovo menenje, glasoval je poslednji takoj za napad, češ, „kakor hitro se jim približamo, zbeže gotovo*. Kakor so pokazali pozneji dogodki, je bil Albertone tako slab prorok, da mora danes kakor abesinski ujetnik premišljati o posledicah svoje vročekrvnosti. — Se bolj zmagosvestno se je izjavil general De-bormida, ki je pozneje padel na čelu svoje hrabre brigade: „Poženemo jim 4 granate za kožo, to bode zadoščalo*. Istotako ognena sta bila Ari-mondi in Ellena, na kar jih je Baratieri odpustil milostno ter sestavil svojo famozno ordre de ba-taille. In še istega večera se je jela pomikati vojska, da številno nezadostnimi, slabo hranjenimi in po dolgem ponočnem maršu utrujenimi oddelki napade utrdbe, kojih niti poznali niso, in ki so bile, dasi že po naravi skoro nepremagljive, zasedene osemkratno premočjo. In vse to, da ne pozabimo, dan pozneje, ko je vrhovni poveljnik brzojavil v Rim, da se je jel umikati proti Asmari. Laž, ki se je uresničila le prenaglo dne 1. marca, le s to razliko, da bi morali namesto „umikati* rabiti povsem drugačen izraz. Najnovejie vesti. Dunaj 14. (Poslanska zbornica). Predsednik baron Chlumetzkj otvoril je sejo. Pričela je razprava o nakupu severno-zapadne železnice in o jugo-severnonemški zvezni železnici. Poslanec dr. Kaizl je izjavil, da predloge nikakor ni možno V8prejeti, kajti prva črta da je strašno preplačana, za drugo črto pa je izračunil 12 gld. za delnico. — Početkom seje interpelovali so poslanci Eim in tovariši gledč prepovedi, katero je izdal FMLt. Suehovaty v Brnu na niožtvo, glasom koje prepovedi vojaki ne smejo obiskovati neke gostilne, v koji so bili delavski shedi. Interpelantje vprašajo ministra za deželno brambo, da-li hoče odstraniti FMLt. Suchovatega od njegovega mesta. Duna] 14. Nemški cesar vsprejme danes ob 5. uri popopoludne ministerskega predsednika grofa Badenija. Duna) 14. Nasproti zopetnim poročilom o tem, da bode državni zbor razpuščen pred časom, javljajo „Fremdenblattu* od merodajne strani, da vlada ni mislila iu ne misli na kaj tacega. Dunaj 14. Nemška cesarska dvojica s prestolonaslednikom in princem Eitel Fritzem dospela je danes ob 107« uri predp. semkaj. Kolodvor je bil krasno odičen. Nemškega cesarja vsprejeli so: naš cesar, nadvojvodinja Marija Josipina v imenu cesarice ter na Dunaju navzoči člani cesarske hiše. Pozdrav imel je na sebi zuak največe prisrčnosti in najtopliše iutimnosti. — Cesar Fran Josip je bil v opravi pruskega vojnega maršala, nemški cesar v opravi avstro-ogerskega generala konjištva. Ulice, po katerili se vozila najviša gospoda od kolodvora na cesarski dvor, bile so v zastavah. Velika množica ljudstva je navdušeno pozdravljala oba vladarja. — V cesai skein dvoru so se poklonili nemškemu cesarju vsi trije skupni ministri, oba ministerska predsednika, avstiijski ministri ter ministri ,a latere" baron Josika. Trgovinske braojavk« ln V««tl iJualmpoita. Pieninn *r je^en 6.99-7— l'kfulkor !or 16.30, oktober-decembar 14.87'/,. vedno dražje. Pr^KA. Centrifugi novi, pOJtuvl jna v !>*■ h carino vred odpoAiljat«v precej f, 3375—34. Cmicasse 36.--• Četvorni 37'—------ V glavah (»odi 10 38-85 Havro. K a v a Nant